SV5UK®
®8UK®
Izhaja
10., 20. in zadnjega dne vsakega meseca.
—^—
Naročnina
stane i gld. na leto.
—$■<$—
Posamne številke po 5 kr.
eati«9
Krščanski delavci, združite se!
Naročnino in dopise
pošiljajte uredništvu »Glasnik«
Cesta v Mestni Log 4,
Oglasila
delavcev, ki nimajo dela, ali delodajavcev, ki iščejo delavcev, se vspre-jemajo zastonj!
Štev. 19.
V Ljubljani, 10. julija 1899.
Letnik V.
Slaba znamenja.
Preteklo stoletje se je slabo končalo. Francoska revolucija je doma prelila potoke nedolžne krvi in po nji je vstala v celi Evropi dolgotrajna vojska, ki je neštevilno nesreč prinesla med ljudstvo. V znamenju krvi se je pričelo sedanje stoletje. V tem znamenju se je tudi nadaljevalo. L. 1830 je bila nova revolucija na Francoskem; I. 1848. bo bili upori po celi Evropi. L. 1870 jw bilo polno prelite človeške krvi. Velikih vojsk je imelo naše stoletje celo vrsto. Vmes pa se bije neprenehoma v manjših bitkah, toda brez konca, najbujši — socijalni boj.
Žalosten je pogled v prihodnost. Najbolj žalostno je pa to, da večina ljudij ne misli na to. »Revolucija je nemogoča; saj imamo vojake«, tako se tolaži kratkovidni svet. De-janjske razmere pa kažejo, da živimo sredi revolucije. In sicer smo vsako leto na slabšem. Strpno, kar. ge. ravno sedaj godi.
V naši avstrijski državi je vse poii-tiško življenje narobe. Državni zbor nosi samo prazno ime; nasprotja med narodi so priki-pela do vrha. Politiške stranke se bojujejo stra8tveno med seboj. Protikrščanske, tako-zvane svobodomiselne čete divjajo kot brez uma. Socijalna demokracija stopa vedno bolj na ulico in vedno krepkejše vporablja pljunke, blato, gnoj, gnjila jajoa in tudi krepelca in palice. Nobeden ni več varen pred njo. V Gradcu je moral pred nekaj dnevi vladni komisar od shoda uiti skozi okno. Na Dunaju se obnaša od judov najela in plačana soci-jalno-demokraška stranka kot obsedena. Na severnem Češkem je vsak dan kak večji ne-
red ; razdivjanost pri shodih je na dnevnem redu.
V Belgiji rohnč socijalni demckratje v očitnem puntu. Poulični boji so stali že mnogo žrtev.	'
Na Španjskem V Madridu, Valenciji, Barceloni in po drugih fcečjih mestih so vedni boji. Vojaki in žandarji streljajo na upornike. Mnogo je ranjenih; nekaj do smrti zadetih. Uporniki napadajo povsod najbolj samostane.
Na Francoskem so judje zmagali. Jud Drajfus je zopet doma, a zato je nastal le še večji prepir.
Na ,B a 1 k a n u je njied Srbi, Bolgari, Albanci, Turki in Grki hiido nasprotje, ki se kaže v mnogih krvavih praskah.
Na Laškem je tudi vse javno življenje izpodkopano. Nemiri po raznih krajih so tako rekoč stalni.
Ali ni to trajna r;e v o 1 u c i j a ? Kaj pa hočemo še več? Ati niso to najslabša' znamenja za prihodnost? Ob času, ko zbo-ruiejo zastopniki držav v Haagu, da bi se razgovarjali o miru, pa divja boj na vseh konceh.
Ko presojamo te žalostne razmere, ne smemo pozabiti korenine, iz katere izvirajo. Ta korenina se imenuje — brez verstvo ali odpad od krščanstva. Tako imenovani izobraženci so že v prošiem stoletju vedno bolj jeli odpadati od verskega in cerkvenega življenja. V našem stoletju se je ta odpad še bolj pospešil. Redke izjeme so tako-zvani izobraženci, ki izvršujejo, Se bolj redke tisti, ki v javnosti nevstrašeno branijo verska načela. Odtod vse zlo! Saj vidimo na Fran-
coskem, Laškem, v Belgiji in Španiji in pri nas pri navedenih nemirih, da izobraženci vso nezadovoljnost ljudstva obračajo proti katoliški cerkvi, proti klerikalstvu. V tem oziru so si pri nas »Narod«, »Rodoljub« in »Rdeči prapor« zvesti brate', ravno tako kot si tudi povsod drugod radikalci, liberalci in socijalni demckratje podajajo roko. Ljudstvo se zapeljuje po brezverskih izobražencih in v zdravilo vseh njegovih bolečin mu kričč go-Ijufni voditelji, da se bojuje proti klerikalcem.
V Avstriji se je letošnje leto začela med Nemci gonja »proč od Rima«. Krog 4000 Nemcev je odpadlo od katoliške cerkve in prestopilo k protestantstvu. Mnogo se piše o ti stvari. Navadno se bere, da to gibanje nima nobenega pomena, da je samo politiško in ne versko. Mi pa sodimo, da je to gibanje za naš čas zelo velikega pomena. Prav za prav je odpad od katoliške cerkve v večji meri vedno bil politiškega pomena. Tako je protestant8tvo dobilo toliko odpadnikov samo vsied politike nemških knezov in angleškega kralja. Ravno tako je razkol grške cerkve imel svoj izvor v politiki carigrajskih cesarjev. Tudi sedanji odpad v Avstriji ima res politiške namene, toda s tem ne more biti rečeno, da je brez pomena. Toliko družin iz prave vere — v krivoverstvo! To je grozno žalostno. Tem žalostneje pa, ker nam priča, kako globoko je z brezverstvom razjedeno naše izobraženstvo. Ker nima nobene vere, zato tako lahko menja versko ime. Ia brez verskega prepričanja niso samo tisti, ki so oglasili svoj odpad pri
LISTEK.
, >h	•
Samokrat.
(Črtica iz kmečkega življenja. — Tinej Marinič.)
Ljudje so pravili mnogo, mnogo, nekaj resničnega, nekaj izmišljenega, Krokov Janez je pa le svojo vedel. Ce so mu očitali, da je revež, da nima nič, da nosi še očetovo obleko in drugo, ni imel proti temu nič, in mi se tudi ne bomo jezili, je bilo tudi nekaj resnice na tem. Bil je ubog kočar, pa naj si pomaga kam, če si more. Ce so mu pa nagajali, da je samec še sedaj, ko je že zdavnaj bilo čas obrniti se, tedaj pa ga je pograbila mala jezica. Kaj bi ga ne ? Tako miren človek, kot je bil Krokov Janez, se ne najde v vsakem kotu. Le poslušajte! V volitve se ni vtikal celo nič, niti potem ne, ko ga je počastil s svojim posetom sam agitator liberalne stranke in mu dal okusiti nekoliko prevarljive pijače.
»Kaj mi mari«, dejal je, poiskal motiko ter odšel, da bi se iznebil nadležnega iz-kušnjavca.
Sodili bi tedaj lahko, kako miroljuben je bil Janez Krok. Toda vedno ni bilo tako, sicer bi ga jaz ne mogel nositi na dan in bi ga pustil v miru. Zdaj pa, naj zameri gori ali doli — saj morda ne bo zvedel — bom povedal nekaj iz mirnega njegovega življenja, ki je bilo le enkrat skaljeno. Enkrat so ga zmotiti, saj drugič ga ne bodo. Pa začnimo.
Tako-le je bilo. Poleg po očetu podedovane koče je imel Janez tudi edino žival pri h ši (da ne prištevamo velike množine one drobnice, ki se nepovabljena priseli v hišo), imel je kozo Marogc. In ta koza Maroga mu je prinesla na njegovo edino veselje ono leto še dva kozleta. Zdaj je imel mnogo skrbi, ki pa mu je imela tudi prinesti pričakovani sad. Res. V Š. je bil semenj.
»Sveti križ božji«, dejal je Janez, odvezal kozliča ter ju odgnal. Kako je prodajal, to naj nas ne skrbi, trdimo pa lahko, da dobro, ker ga tisto popoldne najdemo v gostilni, kar nikakor ni bila Janezova navada. Nikakor ne. Danes pa je šel, da v svojo nesrečo, tega revež Krok ni vedel. 0 sr. Roku je precej
vroče, in to človeka silno žeja, zato si tudi Krokov Janez ni pogasil svoje žeje takoj pri prvem pollitru. Žejen je bil prav čimdalje bolj. Ne vemo, kje vzroka iskati, ali v vinu, ali v Janezu. Pa naj bo, kakor hoče, precej pozno je sedel Janez, pa še vedno sam. Se reče, ne sam, kajti zdaj pa zdaj je koga poklical k sebi, pravega druga pa ni imel. Iz prvega nadstropja se je čulo glasno rajanje, tam je bila godba in ples, a Janez ni mogel gori — ker ni znal plesati. Zdaj pa se mu je vendar pridružil , pa ne prijatelj, niti znanec, ampak nekdo. Bil je bolj »gosposki« oblečen, prisedel k JaBezu, a ta se ni zmenil zanj. On se ni klanjal vsaki gosposki suknji, in sam je trdil, da ni vsak gospod, ki nosi »frak«, in da je njegov klobuk preveč vreden, da bi ga privzdignil pred kom drugim, kot pred domačimi gospodi.
»Li veste kaj novega?« vpraša tujec, ki je vidno hotel začeti pogovor, iz kakega namena, se ne vč.
Janez se je ozrl malomarno na sopivca, in nekaj ponosa se je vzbudilo v njem. Glej,
gosposki, marveč še ogromno Število druzih, ki po svojem mišljenju niso nič boljši od prvih. Ljudstvo pa motijo taki ljudje z napačnimi politiskimi načeli in ko so tako pokvarili, kar so mogli, spravljajo ljudi tudi v verskem oziru tija, kjer so sami.
Žalostna znamenja končujočega se stoletja naj nas zvežejo tem trdnejše skupaj, da v obrambi svojih načel vstrajamo v blagor našega ljudstva. Naj pride, kar hoče: bodimo pripravljeni!
Socijalni demokratje in delavci.
Že velikrat smo dokazovali, da ni soci-jalnim demokratom prav nič za resnično zboljšanje delavskih razmer, marveč da jim je glavna reč slepiti jih z materijališko-sanjar-skimi načrti za bodočnost in jih ohraniti slepe hlapce judovskim voditeljem. Za vzgled smo navajali tudi nemške socgaluo-demo-kraške poslance, ki so brez izjeme vsi glasovali proti zakonom, ki so se tikali delavskega varstva. Ker pa naši nasprotniki le še nočejo verjeti tega dejstva, jim danes iz zapiskov nemškega državnega zbora prijavljamo par odstavkov iz govorov dveh katoliških poslancev, ki so se, kot je znano, prvi postavili za delavce.
Prof dr. H i t z e je dejal dnč 21. pro-senca 1893 : »Sploh moram obžalovati, da so nas gospodje socijališke stranke kaj malo praktiški podpirali. V odločivnem trenutku so glasovali proti vsem socijalnim zakonom. Ce bi mi hoteli ravno tako delati, bi bili danes ravno tam, kot pred 20 leti in nikoli ne bi prišli naprej. Morda porekč: saj ni nič škodovalo, večina je bila zagotovljena. — Toda povdarjati moram, da bi katoliški poslanci marsikatero nadaljno zahtevo uveljavili v zakonih za delavsko varstvo, ko bi mogli računati na vašo popolno podporo pri sklepnem glasovanju.«
Poslanec dr. B a c h e m je dnš 3. svečana 1893 to-le izjavil: »Zadnja leta smo precej dosegli v korist nemških delavcev, korak za korakom, toda vedno ob nasprotBtvu socijalno-demokraške stranke. Ta je glasovala proti bolniškemu zavarovanju, proti zavarovanju za starost in onemoglost in ko-nečno je glasovala proti zakonom za delavsko varstvo, ki smo jih vlansko leto uveljavili. Gospodje, če bi bile vse stranke
mislil si je, saj si tudi ti za med ljudi, in radoveden vprašal:
»Kaj pa tacega?«
»Tu pri Rožiču bo neki semnjar umrl. Vino; slabo vino, vidite, tako je dandanes.«
>Ka-aj?« čudil se je Janez, ki je menda pozabil, da je v gosposki družbi, in vzdignil svojo mero ter gledal skozi njo proti luči, če ni tudi tu morda kaj nevarnega za njegovo življenje.
»O, ne bojte se, tu je poštena pijača, pri tej hiši imajo pošteno vse, tam je pa zato tako (primaknil se je bližje), ker so oderuhi, ki kmeta tarejo. Vidite, vi kmetje ste reveži, ker se daste voditi takim ljudem, ki vas izkoriščajo. Pomilovanja vredni ste; kar morejo, vas stiskajo, obirajo, goljufajo, vi ste pa premehki, pa se jim daste.«
Lahko verjamemo, da Janez niti polovice vsega ni razumel. In ker je »škricom« sploh le malo verjel, niti pazil ni od začetka, zadnje besede so mu pa vendar prav zadonele po ušesih. Pogledal je na svojega dobrega »prijatelja«, ki je tako skrben za njegovo blaginjo.
tako delale, kot je socijalno-demokraška, bi ne imeli danes niti bolniškega zavarovanja, niti zavarovanja za starost in onemoglost, niti tistih omejitev časa, tistega varstva v korist delavskim družinam, ki ga je prinesel naš zakon o delavskem varstvu. Mladičem, ki so sedaj pri svojih 20 letih vaši najbolj goreči rekruti, lahko pravite, da se v sedanjem državnem redu ne sme ničesar upati, toda starejšega delavca, ki ve, kako je bilo pred 20 leti in kaj se je od tedaj storilo, ne boste preslepili.«
Pri ti priliki moramo povdarjati, da je Avstrija v omenjenih zakonih capljala za Nemčijo. Naši katoliški poslanci bo predlagali zakone za delat sko varstvo in zavarovanje še preje; toda vlada se jim je proti-vila, dokler niso bili sklenjeni na Nemškem. Zato pa po pravici trdimo, da so nemški socijalni demokratje glasovali v nemškem državnem zboru tudi proti koristim naš h delavcev. Če bi bila Djihova obveljala, bi tudi pri nas še ne imeli nobenega zakona o delavskem bolniškem zavarovanju ali o delavskem varstvu.
Da so naši socijalno-demokraški poslanci ravno taki kot nemški, spričuje najbolj zakon o zboljšanju plač državnih služabnikov. Ko bi socijalni demokratje v državnem zboru ne bili nasprotovali temu zakonu, bi naši državni služabniki že zdavnej imeli boljše plače. Tako pa tarna in toži neštevilno družin, ki so upale poboljška. Sedaj se čuje, da bo vlada po cesarski naredbi vender-le zboljšala državnim služabnikom plače. Če jih bo upajmo —, jih bo proti volji socijalnih demokratov, ki se borč samo za svoje gospod-stvo, ki se pa dejanjski nikjer ne brigajo za pravi delavski blagor.
Naše obzorje.
Kamorkoli se kedo obrne, opazi nagro-madeno kopico revščine. Delavsko ljudstvo se čimdalje bolj stiska in izkorišča. Židovska vseuničujoča konkurenca raste z vsakim dnem. Vsled tega se zmanjšujejo zaslužki. Grozna sila gladu goni iz domovine na tisoče in tisoče pridnih ljudi v daljne tuje kraje, da si tam ohranijo vsaj življenje. Tako n. pr. slovansko ljudstvo iz Galicije roma trumoma v Ameriko, ker s 15 kr. dnevne plače, katero plača delavcu poljski plemič ali pa jud, nobena družina ne more živeti. Delavcem po
»G-e, reveži, reveži smo, pa kaj hočemo!«
»Kaj hočemo? Pomislite, tudi vi imate svoje pravice.«
»Seveda jih imam, če mi kdo kaj hoče, mu jih naložim na hrbet, pa imam Bvojo pravico.«
»Paše drugačne,naj vam povem. Saj boste menda še pili?«
• Seveda. Bilež, še eno.«
Med tem pa se je začel pouk. Gladka beseda in vse, kar je ta povedala, donelo je Janezu lepo po ušesih. Precej ni pritrjeval in je hotel ostati mož kot do zdaj; pa kar ga je nekaj privzdignilo in jelo se mu je zdeti, da je edino pravo, kar mu veli ta le dobri prijatelj-sopivec . . .
Drugo jutro se je vzbudil ubogi Janez v svoji listnici. Ni se mogel spomniti, niti kako je domov prišel, niti kam je spravil denar, o katerem ni bilo sedaj ne duha ne sluha, le eno mu je bodilo po glavi, to je bil lepi nauk, katerega je čul sinoči. Malo čuden se je zdel sam sebi, in zavedel se je, da je pil, mnogo pil, kar škodi zelo človeku, ki ga leto in dan ne pokusi.
predilnicah, tkalnicah, papirnicah in sličnih tovarnah se ne godi dosti bolje. Naš kmet ob trdem delu komaj dobi za črni sok. Koliko je krajev po kmetih, kjer pečejo kruh samo ob gotovih praznikih, sicer ne ved6, kaj je kruh. Posestva so v večini zadolžena, treba je torej delati za obresti iu davke. Cena pridelkom je nizka, da se z njo ne izplača nikdar trud pridelovanja, in vender je ta cena za druge delavce previsoka. Kjer ni zasiužka, se tudi po nizki ceni ne more kupiti. Veleindustrijci tožijo, da obrt peša, da ni kupčije in prometa, pri tem pa eden dru-zega konkurenčno vmčujejo. Na to, da bi se ljudstvu dali pošteni, dobri zaslužki, na to n»hče ne misli. Toda brez krvi ne živi nobeno telo. Tako mora ob judovskih gospodarskih tuberkulih poginiti popolnoma splošno blagostanje. Poleg gospodarsko slabih razmer širi se med obupujoče ljudstvo čimdalje bolj žganjepitje, ki pomaga vničevati ljudi. Menil bi marsikdo, da so industrijci modernega časa nasprotniki pijančevanju. Toda temu ni tako. Brezvestni špekulantje hočejo, da se ljudje duševno izgube, ker jim potem nekaj časa potipežljiveje služijo. Žganjar ni zmožen resnega mišljenja, on ni zmožen poštene organizacije, on m zmožen skrbeti za samega sebe, kako li Se za svoio družino. Pri tem propada vrednost in samozavest delavcev v zadovoljstvo brezvestnih in brezsrčnih špekulantov. Nasproti tem gnjilim gospodarskim razmeram pa opažamo, da naš državni aparat ne deluje, da nima gonilne sile. V naši državi se še nikdar ni posebno mislilo na povzdigo obrti in splošnega blagostanja. Vsaka strankarska vlada skuša vedno le zadostiti političnim težnjam svojih pristašev. Za resno gospodarsko delo ni časa. Naša država, razburkana po notranjih političnih razmerah, ni niti zmožna storiti kaj vspešnega za zboljšanje občnega blagostanja. Liberalci prošlih časov so si pelniii le svoje žepe, za blagostanje ljudstva jim ni bilo mar. Siepili so nas z neizvršljivo svobodo, pri kateri se bodo kuhali polni lonci mesa. Res se kuha meso privilegirancem, splošno ljudstvo je pa dobilo mesto mesa — kamenje. Tako je naše gospodarsko obzorje zakrito s temnimi oblaki liberalnih grehov. Pri nas med Slovenci razjeda poleg gospodarskega blagostanja liberalizem še posebej steblo vere in narodne samozavesti slovenskega ljudstva, ker se brati z renegatstvom in nemštvom. Tako vidimo
Sreča je bila, da je imel tudi Janez kakor vsak človek prijatelje. Njegov dobri prijatelj, sosed Tonček, katerega je usoda združila tesneje z Janezom, bila sta namreč oba reveža morostarja, samo s tem razločkom, da je bil Janez sam, Tonček pa z mnogoštevilno družino, — ta je šel torej ravno na delo, ko se je Janez šele pripravljal napraviti si nekaj zajuterka, da si popravi »slaba usta«.
»Si vender srečno vstal?« ogovori ga ta.
»Kako misliš?«
»Kaj nič ne veš, saj si hotel celo vas imeti m o nekej jednakosti Bi godel. Da je vse tvoje, kakor drugih.«
»Pijača, pijača!«
Zdaj se je spomnil tudi Janez. Začel je z nova misliti in pretehtavati z vso učenostjo svojih možganov oni nauk, pa se mu je zdel pravi. Z veliko hlastjo je povžil borni svoj zajuterk, sedel na škrinjo in se zatopil v — misli. »Vraga, kako se že pravi: Sam .. . samo . .. krati, ne, ne, samokrasti, tako menda, da. Res je.« Zdaj pa je prišla njegova Maroga k njemu. Prijatla sta bila silno. (Dalje.)
samo žalostne politične in gospodarske pojave v naši domovini. Tem žalostnim razmeram nasproti pa se prikazuje kot jutranja zarja med nami krfičansko-eocijalna misel, ki nam obeta lepših dni, ako bomo hoteli pravočasno spoznati nje pomen za blagostanje naroda. Viharji že tulijo in grom bobni, vsi nasprotni elementi se zbirajo, da bi s črnimi oblaki zatemnili to našo zvezdo vodnica. Toda zastonj je ves trud, kolikor večje je sedaj besnenje in cvilenje, toliko lepše bo, ko se nam zjasnijo prihodnji časi. In zjasniti se mora, temu je porok tako lepo se razvijajoča krSčansko-socijalna organizacija med nami. Temno obzorje, ki nas sedaj obdaja, pa nam naj bode v večni spomin, kam zajdejo ljudstva, ako jih obvlada brezsrčni, mrzli in topi liberalizem.
Oj ti megla!
Zložil Leo Levič.
Oj ti megla, siva megla, da bi ti do mene segla, dala svoje mi peiuti, da kot ti bi mogel pluti pod nebo ažurno, sinje, kjer domovje vseh milin je!
Lahno kakor ti bi plaval in s peruti poigraval. . .
Z jasne pa neba viSme gledal kras bi domovine in obličje cvetno njeno, ki je ljubim tak iskreno.
Pa oh, kakor meni zdi se, nič ne meniS zame ti se... A Se bolje, da s peruti kakor ti ne morem pluti in z neba višine zreti domovini v Obraz sveti!
Ker srce bi tuge mrlo, ko veličje nje bi zrlo in obličje res slovesno, a tako otožno, resno, in s solzami napojeno, v rane srčne zatopljeno . . .
Politika po svetu.
V Belgiji je jelo vreti. Socijalni demo-kratje in liberalci so jeli delati proti sedanji vladi in večini državne zbornice poulično politiko in kakor vse kaže, ne brez vspeha. Povod temu je volilna preosnova v Belgiji. Koalirsni »radikalci« hočejo občno in jednako volilno pravico, dočim se vlada upira popolno jednaki volilni pravici. Občno volilno pravico namreč že imajo. V Belgiji je na krmilu katoliška vlada, ki razpolaga v parlamentu z dvetretjinsko večino. Reči moramo, da mi v sedanjem boju simpatizujemo z demonstranti ▼ toliko, kolikor se ti res borč za tisto, kar imamo mi zarisanega v svojem krSčansko-socijalnem programu, in ker smo demokratičnega duha. Nikakor pa ni odobravati načina, na kateri izražajo Bvojo zahtevo. Napaka marsikakega katoliškega politika je, da se boji ljudskih glasov. Dal Bog, da bi taki možje še o pravem času hoteli spoznati, da je sedanji čas čas demokratizma, ter bi s tem reSiii ljudstvo liberalcev in socijalnih demokratov. Spominjamo se besed sv. očeta, ki sojih izrazili o Belgiji, rekoč: »Sedaj je v Belgiji še katoliška vlada, ali bode propala, ako se ne združijo katoliki.« To združenje pa more imeti le tedaj vspeh, ako se izvrši na katoliSko-demokratičnem stališču. Občna in jednaka volilna pravica ne more biti rkrSčanstvu nikdar v kvar, posebno ne, ako ljudstvo vidi, da je svoje pravice dobilo po
krščanskih možeh. Od sedanjega boja pa seveda ni pričakovati nikakega vspeha, ker se družijo socijalisti z liberalci, katerim se gre le za poraz katoliške večine, za delavske koristi se pa menijo toliko kot za lanski sneg. Ravno vsled tega boj v Belgiji nima pravega pomena.
Tudi v Španiji se pojavljajo razne rabuke zaradi prevelikih davkov, katere je Spanjcem nakopala dolgotrajna vstaja na Kubi in vojska z Ameriko. Seveda tudi tam izrabljajo republikanci položaj v svojo korist in hujskajo ljudi k uporu. Dal Bog katoliški Španiji srečen konec notranjim homatijam.
Naša organizacija.
Romanje na Brezje, katero so priredili 9 t. m. odbori ljubljanskih krSč.-socijalnih društev in tretjeredmki, je bilo prava manifestacija slovenskega krščanskega ljudstva, ki se je izvršila ob najugodnejšem vremenu in najvzoroejSem redu. S posebnima vlakoma se je pripeljalo zjutraj ob polu 9. uri v Ra-doljico nad 2200 Ljubljančanov s presvetlim g. kneznškofom, ki je v Medvodah stopil na vlak. V radoljiski župni oarkvi je dal Pre svetli blagoslov z Najsvetejšim, potem se je pa razvrstila procesija in sicer na čelu zastava »slovenske krSčansko-socijalne zveze«, za njo vsi možki, potem zastava »katoliške družbe«, za njo Presvetli z duhovščino, ko-nečno bandero treijerednikov in za mo žen-stvo. Ves sprevod je bil dolg dobre pol ure hodd. Mej prepevanjem litanij Matere Božje in molitvijo sv. rožnega venca so dospeli romarji, pozdravljeni povsodi s slovesnim zvo-nenjem in streljanjem iz topičev k znamenju, pri katerem se odcepi pot na Brezje od glavne ceste. Tu so romarje pričakovali breški prebivalci s cerkvenim banderom, društveniki z Jesenic in iz Tržiča z zastavama. Skupno so se potem romarji podali v prostorno cerkev na Brezjah. Tu je imel Presvetli krasen govor o pomenu in namenu romanja, govoru pa je sledila tiha maša z blagoslovoma. Peli so lepo domači pevci. Popoldne ob 3. uri je imel Presvetli pete litanije in takoj na to se je razvrstil sprevod, kakor zjutraj ter se vil proti Lescam, ker je na radoljiškem kolodvoru premalo prostora za toliko ljudij. S prvim vlakom se je peljal presvetli gospod knezoSkof, ki je potem zopet v Mndvodah izstopil in se podal v Goričane. K»j takega Brezje in okolica ne vidi vsak dan, kajti reči se sme z vso gotovostjo, da je bilo včeraj na Brezjah nad 5000 ljudij.
Shod na Pristavi. Pretečeno nedeljo, 2. t. m., popoldne ob polu 4 uri je priredilo slovensko katol. del. društvo javen ljudski shod na Pristavi pri Tržiču. Predsednikom je bil soglasno izbran gospod Ahačič iz Tržiča. Gospod Moškerc je razvil krščansko-soci-jalni program, pojaanoval je zborovalcem, po kateri poti je mogoče ustvariti boljSe razmere delavskih stanov. Gostinčarje govoril o političnem položaju v Avstriji, povedal vzroke, zakaj ne more delati državni zbor. Treba se nam je organizovati, da se moremo braniti nasilstev sovražnikov. Gospod Jakopič je dalje govoril o pomenu krščanskosocialne organizacije z ozirom na ljudstvo. Pozval je tudi navzoče, da dnč 6. t. m. zakurijo v čast sv. C*rilu in Metodu kresove. Gostinčar je potem priporočal zborovalcem, čitati dobre časopise in knjige. »Glasnik«, • Delavski prijatelj« sta odločno dobra delavska lista, naj si enega ali drugega naroči vsak delavec. Za premožnejše priporoča »Slovenski List«. Delavci moramo v javnem življenji pokazati, da smo zreli in vredni boljših časov in veljave. Ker se nihče več ni oglasil k besedi, je predsednik z živio-klicem cesarju zaključil lepi shod.
Socijalne zadeve.
Cerkev za reveže. Od nekedaj je spadala skrb za reveže v cerkvene zadeve. Pri posameznih farah se je nabiralo premoženje, iz katerega so se podpirali reveži. Večinoma je bilo to premoženje zapuščina farnih duhov-
nikov. Država se je v vse vtaknila in je tudi to premoženje revežev, če ni bilo posebej navezano na faro, izročila občinam. Samo po sebi se umeva, da župani, ko »zdelujejo revežem miloščino, ne morejo s telesno dobrodelnostjo zvezati tudi skrb za vero in nravnost. Splošno lahko rečemo, da so pri sedaajih razmerah in po sedanjih postavah reveži in občinski uradi na slab-Sem, nogo je bilo preje. Kjer se je pri farah obranilo Se kaj premoženja za reveže, gre vse bolje in gladkeje izuod rok. Na Štajarskem n. pr. ima cerkev v 442 farah 1,218.083 gld., premoženja za reveže. Vsako leto se razdeli nad 71 000 gld. Občine, ki imajo vender za reveže stalne dohodke, pa imajo samo 800 000 gld. premoženja. Ogromni razloček, da se v občinsko revno blagajno steka do mala samo izsiljeni denar iz raznih kaznij, doklad, v cerkveno pa res iz ljubezni darovani zneski, pa tudi mnogo pomenja. Soci-jalnim demokratom svetujemo, naj preštejejo, ko znajo tako dobro šteti, koliko cerkvenega in duhovniškega denarja je bilo v naši državi darovanega za reveže. Potem naj to primerjajo z darili judov in liberalcev. Morda se jim potem zasveti v glavi, da vender ni res, kar lažejo njihovi voditelji o klerikalstvu.
Posredovanje med delavci in delodajavci. Delodajavci se vstavljajo vsaki delavski organizaciji in vsaki zakoniti določbi, po kateri bi delavci nastopali kot svoja skupina. To se vidi tudi iz poročila za leto 1898 o francoskih mirovnih sodiščih med delavci in delodajavci. Ta mirovna sodiSča imajo posredovati, če so delavci in delodajavci zadovoljni s posredovanjem. Vlansko leto so sprožili posredovanje: delodajavci 22 krat, delavci 313 krat, obe stranki 14 krat, mirovni sodnik pa 232krat. — Odbili so posredovanje delodajavci 180krat, delavci 16krat in obe stranki 13 krat. — Tu se vidi, na kateri strani nočejo miru; zraven pa tudi, da bi moralo biti posredovanje obvezno, kadarkoli je potrebno. Pri nas seveda o takih posredovanjih ni ne duha ne sluha.
Socijalni demokratje in delavci. V pre-mogokopib krog mesta Herne na Vestfalskem so zadnji čas rudarji vstavili delo. Zahtevali so večjo plačo in sicer po psavici. Delničarji vlečejo tam ogromne dobičke. Ker so pa delavci v ti okolici večinoma Poljaki, Slovenci in Cehi, so jih nemški socijalni demokratje naravnost izdali. Po svojih listih pišejo, da nimajo s stavko ničesar opraviti in celo pozivljejo svoje somišljenike, naj gredb zopet na delo. Zanimivo je, da povdar-jajo socijalni demokratje, da nimajo nobenega vpliva na delavce. Kadar se gre za kako komedijo, vedno vpijejo, da so vsi delavci za njimi; če pa je treba poseči v res delavskih zadevah vmes, se pa potuhnejo.
Ženske — občinske odbornice. — Dn6 7. junija je sklenila londonska državna zbornica, da smejo tudi ženske voliti v občinske odbore. Sklep je bil vsprejet s 35 glasovi večine. Za predlog so glasovali konservativci, unijonisti, radikalci, katoliški Irci in celo nekaj liberalcev. Tudi minister Balfour je glasoval zanj. Pomenljiv je ta sklep, dasi bo skorej gotovo zavržen v gorenji zbornici.
Stavke na Nemškem. S 1. jan. 1899 se je na Nemškem otvorit urad, ki natančno zapisuje vse delavske stavke. V svojem prvem poročilu za prvo četrtletje naznanja, da je bilo v tem času pričetih 191 stavk, izmed katerih se jih je te tri mesece 151 končalo v 408 podjetjih s 16.246 delavci.
Katoliška delavska društva na Nemškem.
V »Zvezo« južnonemskih katoliških delavskih
družb je stopilo 281 društev s 46.585 člani. 102 društev ima svojo blagajno, iz katere so izplačali 25.784 mark rodbinam umrlih članov. Blagajno za bolnike si je ustanovilo 105 društev, ki so izdala za podporo 89.833 mark. Lastne hranilnice ima 63 društev, v katere so vložili leta 1898. 143.740 mark. Knjižnice brojijo nad 10.000 knjig. Sest društev ima vsako svoj lastni društveni dom v skupni vrednosti 2 milijonov mark. Tako deluje delavstvo, če se združuje.
Ptica.
Leo Levič.
Ptica krila je razpela, jaderno priplula k nam . . .
Poje pesem svojo bajno, nam ogreva srca plam.
Vse krog nje se gnjete ljudstva nje posluša sladki spev, ki z milobo svojo čara trume krepkih mož in dev . . .
A to niso trume brojne ljudstva razuzdanega, ljudstva naSega so trume, veri, domu vdanega.
In ta ptica ni vam ptica, vera zveličavna je, spev pa nje sladko doneči misel socijaloa je . . .
Drobtine.
Kaj je liberalizem? Ker je liberalizma po trditvi »kranjskih liberalcev« več vrst, je pač važno vprašanje, kaj prav za prav je liberalizem, v koliko vrst se deli liberalizem in v katero vrsto ali stopinjo liberalizma spadajo slovenski liberalci? Po temeliitem premišljevanju tega vprsSanja pridemo do sledečega zaključka: a) židovski liberalizem: svoboda fine goljufije, h) nemški liberalizem: pogin slovanskim narodom, c) slovenski liberalizem: živijo Svegelj, živijo Safer, živijo Tavčar, proč z ljudskimi pravicami in ljudsko organizacijo, živeli oderuhi, pogin farjem, servilizem ljudstvu, stava nemčurjem in prostituciji. Mogoče da ima liberalizem Se kako drugo načelo, toda v javnem liberalni:m življenju in vrvenju opažamo le zgoraj navedena načela, koja vsa se vjemajo v tem, da nasprotujejo temeljnim naukom krSčanske pravičnosti in morale. Žalostno pri tem je le to, da se teh propalo gnjilih načel oklepajo tudi DaSi vzgojevatelji mladine — učitelji. Toda: »vsaka sila do vremena.« Tudi tu se mora pričeti daniti, tudi učitelji bodo prisiljeni učiti se resno misliti. Tudi učitelji morajo spoznati, da v liberalizmu za pje ni kruha in ne prostora. Tudi učitelji morajo postati toliko samostojni in narodni, da se ne bodo držali za frake Šsfet-Švegel-Tavčarjeve nemčurske koalicije, v Škodo lastnemu svojemu rodu.
Iz Idrije (Konec.) Ako ste jih na trgovskem shodu, jih že niste na pravem mestu za vas. In kako ste mogli biti v nadi, da se bo kaj o obrtniških stvareh govorilo, ko tisti, ki so vas na shod vabili, so vasi prvi, najbujSi vničevalcL Pri nas ni bilo Se nobenega kon-suma, ko so trgovci že razne rokodelske izdelke prodajali, katere so pa dobili le iz tovarn, n. pr. obleko, obutev, klobuke i. t. d. Takrat niso hoteli vaSi prijatelji: trgovci in oštirji shodov sklicevati m vas rokodelce na nje vabiti, takrat so se vam posmehovali, ko ste se vi jezili, kakor se vam tudi danes lahko, ker sie Sli ž njimi zoper sami sebe in zoper nas v boj. Nadalje piSete, da so vam kon-sumna društva ravno tako Škodljiva, kakor trgovci. S tem Bte povedali, da nimate nobenega pojma niti o konzumnih društvih, niti o gospodarskih zadrugah, o tistih, ki hočejo delati po krSčansko-socijalnem načelu, pa ne po mokraSko, da bi se vse vničilo, kakor v tukajšnjem mokraSkem konsumnem društvu delajo, katerega udje mislijo, da drug ne dela in ne živi na svetu, kot samo mi rudarji; pri njih je ravno tako, kakor vi pišete o
trgovcih, da imajo ma«lo in obleko v enem loncu, v drugem klobuke in mast, v tretjem obuvala in sol i. t. d. Upijejo, smo delavstva rešitelji, a sami rokodelcu kruh jemljejo, in Če k njim pristopi, mora jim turski davek dajati, to je, če se zmenijo, da rokodelec svoje izdelke njihovim udom prodaja, mora
v	kontnim 5 odstotkov davka plačevati; tega pa udje ne pomislijo, da morajo potem pri rokodelcu tistih pet odstotkov dražje plačati, ker ta v zgubo ne more dati, a jč m pije pa ravno tpko kot mi, in davka in doklad ima že tako dovolj, zraven Se drago stanovanje. — NaSe krščansko gospodarsko društvo upam, bo pravilno po krSčansko-socijalnem programu delovalo v prid in korist sploSnega delavstva. Kar nam priroda db, življenje m dobra kapljica, blago za obleko in svinjska plečeta, to se bo prodajalo, dobiček udom dajalo, ščipke od udov jemalo, dobro prodajalo ter udom v korist vse delovalo. Imate zoper to kaj, rokodelci? Nadalje se jezite čez trgovce, da stvari vašega rokodelstva prodajajo, pri tem jih pa sami podpirate. Čevljar, namestu da bi dal krojaču obleko delati, gre k trgovcu po hlače, krojač gre k trgovcu po čevlje, po klobuke k trgovcu oba skupaj i. t. d., to vam jaz dokažem! Pfej, sram vas naj bo, namesto, da bi se rokodelci sami organizovali in zoper svoje vmče-valce v bran postavili, greste jim pomagat, da bodo vas ložje duSili! Jaz kot rudar grem po Čevlje k čevljarju, obleko dam delati krojaču i. t. d. in z združeno močjo za svoje pravice se bom vedno bojeval, vedno na strani delavca. Kaj pa vi, rokodelci idrijski ? Mislim, da morate molčati, ker ste na liberalni podlagi; po drugih mestih snujejo rokodelci svoje zadruge, svoja konsumna društva,
vi	ste pa zoper nje, pfej! — Nadalje neksj pišete, da so se trije oštirji udeležili shoda, ki m so liberalci. Nam je vse jedno, zoper nas so šli, akoravno jim mi škode ne bomo delali, ker petijota ne bomo prodajali in v kleti nam tudi ne bo vino rastlo. Potem pravite, da so bili tam tudi socialni demo-kratje. To vem in tudi to, da je Železnikar konsumna društva napadal; tu imajo pa socialni demokratje svoje konsumno društvo, čudno to! Kaki liberalski bratci pa so ti? Nadalje pravite, da za dovoljenje nas ne bodete prosili, kadar se bodete kakega shoda udeležili; tega vam ni treba, zato imamo prostost. Nadalje pravite, da naj vas v miru pustimo; za to se vam ni treba bati, saj sem vam že povedal, da gremo v prihodnje svoji k svojim ! Potem Btoji v vašem članku, da se mi zna tako zgoditi, kakor se je z nekim gospodom v Ljubljani. Kaj ne da, s čast. g. Koblarjem, ko ga je liberalna omika napadla. No, le pokažite tudi vi svojo izobraženost, saj nekoliko mi je že znana z 6. dne aprila, ko smo se skupaj vozili iz Ljubljane. Zajec nisem, skrival se vam ne bom, molčal vam ne bom, zoper laž in krivico bom vedno zabavljal. Toliko vam v odgovor.
Po »Slovenskem Narodu«.
Zdaj pa še nekaj, ker imam ravno pero v rokah. Dns 25. maja je tudi eden naših liberalcev z nosom poril, ga pozaam, rad visoko slovensko govori, pa ne zna, ima premalo možgan. Osebe, čez katere zabavlja, bodo že odgovorile, če se jim bo vredno zdelo odgovarjati. Le na zadnji članek dam, kot odbornik zadruge, čez katero zabavlja, par besed v odgovor. Gospod dopisnik »Narodu« piše: »Konečno mi je še omeniti, da so dobili za katoliko konsumno društvo era-ričue prostore za borih 100 gld. na leto, a prejšnji najemnik je plačeval nad 600 gld. najemnine. Res lepo gospodarstvo tukajšne direkcije, oziroma poljedelskega miuisterstva! Ko na stotine ubogih rudarjev mora stanovati v nezdravih, niti za hlev primernih prostorih, erarična stanovanja se pa oddajajo za bagatelne svote za strankarska društva. Ali se bo o tem na merodajnem mestu spregovorila primerna beseda?« — Tu se pokaže nov liberalec kot prijatelj delavstva. Prejšni najemnik je dajal res 600 gld., pa je imel hišo, hlev, vrt in travnik ia pa dobiček je branil za bvoj žep. Mi bomo imeli pa popolno samo hišo, ker druzega ne potrebujemo za naš obrt. Najemnino je nam rudniška direkcija tako računala, kakor da bi paznike in
rudarje v stanovanje vzela, to znaša 100'gld. Pri tem bomo davek od hiše sami plačevali, drugače bi ga moral erar od tint h 100 gld. plačevati, in pri tem je še vse zaotraaje popravilo na naše stroške I Naša zadruga ni strankarska, temveč splošna. Io če smo prostor po taki ceai dobili, kakor bi ga pri liberalcih gotovo ne bili, komu bo v prid? Edino delavcem in paznikom, manjši stroški in nižje cene bodo pri blagu. Kar ae pa stanovanj tiče, je direkcija že precej rudniških hiš sezidala. Koliko jih je pa že občina? Pač, eno je, mestno hišo, katera stane samo 52 000 gld.,. a to ni stanovanje za siromake, ker prav za prav nima nobenega prostora za stanovanje, to je hiša, le za mestni lišp narejena, pa sapramiheisko slana. Mislim, da za naše mestece bi bila hiša za 25 tisoč dosti lepa in tudi bolj prostorna ko ta, ostalo bi bilo še 27 tisoč goldiearjev. Direkcija račUDi na vsak. tisoč goldinarjev eno stanovanje, in to računi najvišje, pa naj bo tako, za 27.000 gld., kateri bi se bili lahko prihranili pri občinski hiši, bi se bilo naredilo najmanj za 27 revnih družin stanovanje. K temu pa molčite, tu pa vam ne migajo ustnice, ker je potreba, vi prijatelji ljudstva! Servus!
Brumen Lovrenc, rudar v Idriji št. 97. Delavci na Šmarni gori. V nedeljo, dn& 2 t. m. so se podali po vsakoletni navadi delavci iz Madvod in Gorič na Šmarno goro m presvetli g. knezoškof jim je v svoji ljubeznivosti sam opravil božjo službo v cerkvi Matere božje. Ginljivo je bilo gledati sprevod vernih delavcev, ki so od znamenja nadalje glasno molili rožni venec, ter tako mej ubranim zvonenjem dospeli v cerkev. Po prekrasnem govoru presv. nadpastirja se je pričela sveta maša, pri kateri sta stregla gg. dvorni kapeian in pa župnik iz Preske. Ubrano petje je vodil g. preški učitelj. Delavci — udeleženci izrekajo vsem preiskreno zahvalo, pred vsem pa presvetlemu knecoškofu za ajegovo veliko ljubezea do delavskih trpinov. Bog povrni stotero!
Lep soprog. Neka uboga perica je prislužila 10 gld., katere je nesla svojemu hišnemu gospodarju za najemščino, da je ne vrže iz hiše, ostalo je pa bila obljubila prinesti pozneje v nekaterih dneh. Domov prišedša je povedala svojemu možu, da je nesla gospodarju desetak. Mož pa ne bodi len, je tekel k gospodarju in mu jokaje jel pripovedovati, da je ženo. ko je prišla domov, zadela srčna kap. Ker nima denarja, da bi plačal po nji-pogreb, prosil je gospodarja, naj mu vrne desetak. Gospodar nič hudega sluteč, je še pomiloval svojega najemnika radi nesreče in mu vrnil desetak, češ, pogreb je prej ko najem-ščina. Popoldan se je podal gospodar iz hiše in v ulici Giulija srečal žensko, ki je bila za las podobaa oni, ki mu je prinesla dopoldan desetak. Ves presenečen vpraša žensko, ako ni umrla. Pojasnilo se je, da si je njen mož izmislil drzno šalo, da je izvabil desetak od gospodarja in šel zanj pit. Zenska je jokala, da bode morala z nova delati, da prisluži za najemščino. Lep mož tak zares!
Pred sodiščem. Branitelj: Povejte mi, gospod priča, ali je imel zatoženec navado žvižgati, kadar je bil sam? Priča : Tega ne morem povedati, gospod doktor, ker nisem bil z zato-žencem nikoli skupaj, kadar je bil — sam.
Mladeniča,
ki se želi izučiti v sirarstvu, sprejme sirarna v Zagorju ob Savi.
Podpisani usojam si slavnemu p. n. občinstvu, zlasti, gospodom trgovcem uljudno naznaniti, da sem
otvoril v Ljubljani
zavod za snaženje "*s iv stanovanj in oken.
Prevzemam v snaženje izložbena in sobna okna ter likanje sob. Tudi cele nove stavbe prevzemam v temeljito očiščenje, istotako tudi javne zavode in urade..
Čestita naročila prejemlje iz prijaznosti Jožef Maček, prodajalnica tobaka, Mestni trg št. 6.
V obilni obisk se priporoča
Peter Matelič,
Martinova cesta št. 81.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Jakopič. — Tiska »Katoliška Tiskarna.«