ZA IZBOLJŠAN JE USTA ■m prlp—laf "tiliiNirtiriilii »riliMii mm auiUki, V mm hm ) Um km mu mm W»rH p« k nm fp—■ V 7 mUim hiv«. ti :s •« ( GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. ★ CUATHJE OPOZARJAM, da pravočasno obnov« naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poskušajo. TELEPHONE: Cllelsea 3—1J42 Eaterrd mm Om* Malirr Srpirnber ZUt, 11HI3 mi tbc IW om«« u Nmc V orli, N. Y., uiidrr Art »f Uitemi mt Mmrrh Srd. 187». ADDRESS: 216 W. 18th ST^ NEW YORK No. 60 — Stev. 60. NF.W YORK, WEDNESDAY, MARCL! 16, 1939 SRF.DA, MARC! 1 15, 1939 Volume XLV1I. — Letnik XLV11. V V v v w NEMŠKI FAŠIZEM JE UNIČIL CEHOSLOVASKO PO KRATKEM RAZGOVORU S ČEŠKIM PREDSEDNIKOM JE HITLER IZVEDEL SVOJ PEKLENSKI NAČRT Hitler je Pragi poslal ultimatum za neodvisno S!o-vaško. — Slovaki so kričali "Heil Hitler!" — Ce-hoslovažka je bila izbrisana z zemljevida. — Nemška armada je vkorakala na Češko. — Hitler je Češki obljubil avtonomijo. Konec lepih Masarykovih sanj. 1 'RAGA. Cehoslovaška, I 4. marca. — Po enern letu, odkar je bila uničena Avstrija, in pet mesecev /atem, odkar je Nemčija zasedla Sudete, je Hitler razbil tudi drugo čehoslovaško republiko. Sinoči opolnoči je bilo po radio z Dunaja v slovaškem jeziku razglašeno: "V nekaj urah bodo uresničene tisočletne sanje in imeli bomo neodvisno Slovaško." Malo pred tem naznanilom je odstavljeni slovaški ministrski predsednik dr. Josip Tiso, ne da bi ga pri tem oviral sedanji ministrski predsednik dr. karol Sidor, prekoračil dolg most iz Bratislave v Nemčijo in je nato z aeroplanom odletel v Berlin, kjer ga je takoj sprejel nemški vnanji minister Joachim von Ribbentrop in nato še kancler Hitler. Dr. f iso je bil pri Hitlerju sprejet z izvanrednimi vojaški častmi. Po razgovoru z dr. Tisom je Hitler v Prago poslal ultimatum, v katerem zahteva, da je takoj sklican slovaški državni zbor. ki naj odloči, ali ostane Slovaška še v čehoslovaški republiki, ali pa postane neodvisna država. BKRL1N, Nemčija, 14. marca.— Cehoslovaška kriza se naglo bliža svojemu višku, ko je Nemčija poslala čehoslovaški vladi ultimatum, katerega je pripravljena podpreti tudi s svojo armado. Čehoslovaški predsednik Emil Hacha je nato takoj sklical slovaški državhi zbor, ki se je sestal danes ob 10 dopoldne. Ako seja državnega zbora ne bo glasovala v prilog dr. Tisa, ki se je popolnoma postavil pod nemško nacijsko okrilje, tedaj bo pričelo 1 4 nemškin divizij korakati na Češko. Nemška armada se bo pričela pomikati z Dunaja in bo zasedla Brno in Bratislavo, na severu pa iz Lipskega in Semnice ter bo zasedla Prago in Plzen. Ako slovaški državni zbor glasuje za odcepitev Slovaške od ostale Cehoslovaške, tedaj si bosta Nemčija in Slovaška razdelili Moravsko. Da bi Anglija in Francija dvignili kak protest proti novi razdelitvi Cehoslovaške, je izključeno, četudi sta se po monakovskem sporazum zavezali, da bosta jamčili za nove meje Cehoslovaške. BERLIN, Nemčija, 14. marca. — Cehoslovaška republika, katero je ustvaril versaillski mir kot zid proti nemškemu prodiranju na vzhod, je bila izbrisana 7 zemljevida, ko je slovaški državni zbor glasoval, da se Slovaška loci od Ceske, in je takoj nato vkorakalo na Češko in Moravsko 200,000 nemških vojakov. Razpad cehoslovaške republike se je završil v celi vrsti dramatičnih dogodkov, ki so izgledali, kot da se premetavajo drug preko drugega, ki pa so se razvijali po natančnem načrtu kanclerja Hitlerja. Ko je tudi karpatska Ukrajina oznanila svojo neodvisnost, sta se čenoslovaški predsednik Emil Hacha in vnanji minister dr. Frajitišek Chvalkow-ski z aeroplanom odpeljala v Berlin, kamor sta dospela ob 1. 10 ponoči. Hitler ju je takoj sprejel v svojem uradu in po triurnem razgovoru, ob 4.1 5 zjutraj je bila zapečatena usoda Cehoslovaške — izginila je z zemljevida. Ob istem času je tudi madžarska armada vkorakala v karpatsko Ukrajino ter zasedla več vasi. — Ravno tako je romunska armada ob meji zasedla ukrajinake vasi. KOMUNISTI ZBORUJEJO V MOSKVI V Moskvi se je pričel 18. komunistični kongres. Za pa dne države hočejo zaplesti Rusijo in Nemčijo v vojno. MOSKVA. Rusija, 1J. mar. ea. — Josip Stalin, ki je otvo ril IS. komunisti«'-ni kongres sovjetske Rusije, v svojcu govoru rekel, (bi države, ki so v ncvmcševalnein odboru na MADŽARSKA SE JE OBRNILA K POLJAKOM Obe državi se zopet boji-ta agresivnosti Nemci« je. — Pri tem pa upate na skupno mejo. VARŠAVA, Poljska, 14. muren. — Madžarski poslanik An«In-j do llorv ^e jo dolini po-vetoval s poljskim vnaiijim ministrom Josipom Bockom Vsled novega položaja na ( V hoslovaškem, ko bo mogoče Španskem, -ku<;ij«» o{H»gumiti j Slovaška razglasila svojo n<- fašistične države, da pričnejo i04Ivisnost od Cehoslovaške. — - , .... . . i> i - i - _ > - ... vojno z drugimi državami, «la|^*°'juki smatrajo položaj za bi, ko bodo njihove sile izčrpa- okrajno važen in tako Poljska ne, diktirale mir. Stalin j«- re-!kot Madžarska se bojite iiein-kel, da Anglija, Francija in ;kega posredovanja. Združene države ne nasprotujejo več agresivnim državam v upanju, da bo prišlo do vojne, ki bo ii^<»dcpoliia za Rusijo. Samo i/, tega razloga in i/, boja/.ni, da bi nova svetovna Listi opozicije zvračajo vso krivdo cehoslovaške krize na Nemčijo. I rad no naznanja Polj-ka, da -e zelo zanima za razvoj dogodkov na 1'ehoslovaškein, da vojna dovedla do zmagovite pa 1k> pri tem držala politi vojne, ki bo usodepolnn za Ru ke "čakanja in gledanja." Politični krogi pa odkrito priznavajo, da so Poljski iu «ijo. Samo i/, tega lazloga iu i/ Slika velikega l»orca za svoltodo iu pravico je bila posneta pi«*d dvajsetimi leti v Pitt hurghu, k«» -c j«* Ustanavljala svobodna Cehoslovaška, katero ji- včeraj fašizem uničil. GEN. MIAJA BO PROSIL ZA MIR Odvrniti hoče ofenzivo generala Franca proti Madridu. — Komunistični uradniki odšlov-ljeni. H EN DA V K, Francija, marca. — General Jose Miaja bo najbrže čimprej sklenil pre mi rje z generalom Franeom, da odvrne Francovo ofenzivo, s katero hoče osvojiti Madrid in ostali del republikanske Španske. Po pet urni seji obrambnega odlxira jo general Miaja naznanil, da bo vlaua, ko jo biia komunistična vstaja zadušena, izvedla načrt, ki j«- bil izdelan še pred vstajo. Pred no pa l>*» obrambni odbor prosil Zii premirje, je odstavil vse komunistične 11-radnike in jih je nadomestil z uradniki drugih strank. Mno gi komunisti se šo skrivajo in zlasti v tujih poslaništvih. Med ujetimi komunisti sta tudi polkovnik Fraiieisko Hue-no, poveljnik drugega arina d noga zbora iu polkovnik Bar-oelo, bivši poveljnik prvega ar madnega zbora. Poročila pravijo, da so imeli komunisti zelo veliko izgubo. General Franco jo bil že zelo nejevoljen, da general Miaja tako dolgo ni zadušil komunistične vstaje in je hotel z vo silo vdariti na republikance. POLOŽAJ NA NOVA OVIRA V KITAJSKEM POGAJANJIH bojazni, da l»i nova svetovna Madžarski, ako bo slovaški dr vojna dovedla do zmagovite žavni zbor glasoval, da Slovo jm- v drugih državah, kot se vaška odcepi od Cehoslovaške, j«- zgodilo v Rusiji, dajejo de nudi priložnost, da dobite sku-mokrat.ske državi- fašističnim pno mejo. In to je edina možna, državam koncesijo za koticesi- j rešitev, ker bo karpatska C k rajo, j.- rekel Stalin. I j i na zemljepisno ločena od « e-Stalin je rekel, da j«- l»il ime ške, ker je Slovaška razglasila nakovski š|H»razum samo uvod svojo neodvisnost. V takem za vojno med Rusijo in Nem položaju karpatska Ukrajina čijo, da pa -e Nemčija ni di- gosjH>darsk© ne more živeti, žala >\oje uionakovske uhlju- j Ob obisku romunskega vna-Im*. da i »I silila proti vzhodu, njega ministra Gafenca v Var-temveč s,. '„. obrnila proti za- šavi je vnanji minister Keck padu iu stavila oje za I j teve izjavil, da Romunska več ne 1*» kolonijah. nasprotuje skupni meji med I Stalin je govor i na govorni- Poljsko in Madžarsko, jškem odru v veliki carski dvo- V dveh tednih je bilo u-bitih 3500 Kitajcev. — Vstaši še vedno zelo nadlegujejo Japonce. ŠANG3IAJ. Kitajska, V\ marca. Japonci poročajo, da so v svoji ofenzivi v pro vinei llupeh zadnja dva tedna Ubili :;r>00 Kitajocv. Nad H H i Kitajcev je bilo lanjcnih. Japonska armada je pričela prodirati proti severu proti Sijanirjangu in Fančeiigu, 17"> milj severtizapadno od I lan kova. V severni Kitajski pa kitajski u-taši šo vedno zelo nad logu jejo Japonce Zavzeli so zopet Tajerčang, kjer so Ki taj<-i izvojevali edino večjo zmago nad .Jajwmei v sttlanji) vojni. 1'staŠi so jtobili 'J0 ja-l ponskili vojakov in so poltegni-li z orožjem in inunicijo. Drn-ga vstaška skupina jo napadla .Japonce v Pankntiju, pobila.' loo »Japoncev in odnesla puške I in muuicijo. Kitajci priznavajo, da so iz-J gubilj 1'inglo, važno mesto se-\erozapadiio od Tajuana, toda ubili so 100 Japoncev. V drugih bojih pa so imeli Japonci .">(H» mrtvih. Nekateri opazovalci celo zatrjujejo, da jo bil general Miaja. ako komunistične vstaje ne b; mogel zadušiti, pripravljen po klicati generala Franca, da j > zaduši. Zastopniki konkurenčnih organizacij se ne morejo sporazumeti glede Wagnerjeve postave.---Federacija zahteva revizijo. Sinoči se je vršila v New Volku tretja konferenca zastopnikov Ameriške delavske federacije m Lewlsovega Koli gresa za industrijalno organizacijo. \*a programu je bila Wagnerjeva postava. katero je treba po mnenju izvršilnega odbora Delavske federaoije iz-premciiiti. Dno marca so bo začola prod sonatiiiin odborom za delavske zadeve razprava glede predlaganju anieinlmeiitov k \Vagnerj«-vi postavi. Amend-tneiiU* j«- |>rt'illainila Delavska federacija, ki vztraja na stališču. da morajo biti uveljavljeni. Lewi so v kongres jo odločilo proti vsaki i/.promombi. Senatni odbor je odlašal in se ni hotel lotiti te kočljive zadeve, nadajoč se. da so bosta konkurenčni organizaciji sporazumeli ter šele nato stavil: skupne zahteve. ('o bo administraciji količkaj mogoče, bo stvar šo nekoliko zavlekla, že vsaj za toliko ča sa, da se I'lO in AFL bodisi pobotata, bodisi enkrat za vselej odstranita vse možnost* sporazuma. j rani v K remiju ter je rekel. ,..........................BIDIMPEŠTA, Madžarska, da je Rusija zadnja leta z ozt- marca. — Ministrski pred Iroin na veliko nevarnost, ki >edmk Paul Teleki je madža'- Ipreti Rusiji, izvežbala iiim-uo "ki uradni časnikarski agentr- annado in zgradil« velikanske ri P°dal izjavo glede naj no ve j- go>|K>dai'sko stavbo ter je sov- ^di dogodkov na Slovaškem. jetsko \ nanjo politiko pojasnil R**kel je, da so madžarske meje naslednje: ■ Slovaške |K>|K>Inoma urejene. . . i ** Karkoli s»- zgo«li s Slova- 1. /.avzeniaino .-e za mir in • .. i. i t t t • I . . Sn.«». je rekel lelekl, )e to liocetno povečati trgovino z • . • ■ .. .. , - , , . njena notranja zadeva. Madžar ,y«:....a«avum. ... !„.■„,. ,lr- ska „.,„ ,,,,„„■„,, az; , k ? T . T " 'lojtlHlkoV." dokler bodo te države ostale v i>a; t... \i i- i 4 , , • • i i• . , i> ■ 1 °U>ka in Madžarska h po takili odnosa nh z l . S. S. K. m . , ' ... , , , . , .. monakovskem sporazumu \ in dokler ne bodo skusalc skti i,,^ - , .... . , , • t ■ , - | ono ze»ite skupno meio, tako iz dovati interesom nase državi-.' .^».^ i.:!. * • .. gos pilars k ti i, kot vojaskm Zavzemamo s, mjro. ! razlogov. In ob času razdeli- Ijubne. te>ue in dobre odnošaje t ve čehoslovaško je Nemčija z vsemi sosednimi državami, nasprotovala skupni meji rav-ki imajo skupno mojo z* Rusijo i'1" iz sirategičnih razlogov. in so bomo toga držali toliko I -- časa, dokte*- "" — - '-------- sredin* ali ii»,|h>si nedotakljivosti »Iržiive in nje nih meja. "5. Pripravljeni smo jnnnaga-ti narodom, ki so postali žrtve agresivnih držav in se bore za neodvisnost svoje domovine. **Ne bojimo so pretenj a-gresivnih držav. 1'ripravljoni smo odgi»voriti na udarec z dvojnim udarcem, kadarkoli bi kaka država poskušala kršiti sovjetske meje." postava proti komuni STOK ALBANY, X. V., 14. marca. — Po dveurni debati jo senat državo New York sprejel postavo, |m> kateri no bo mogel noben komunist biti v državni službi. stavkaj£a svobodo DAMASK, Sirija, 14. mar-<"». — Sirska vlada je d^nes re- ____signirala, in proglašen je bil Naročite še danes S. ^moralni štrajk, cigar svrha je doseči neodvisnost od Franci ^^ A. Koledar za letg t^ 1939. je. »Sirija je že izza svetovno vojne pod fmneo^kim protek-t o rat 0111. ■BES* nBBDA^NitTol Wednesday, March I 5, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV! DAILY a? «■ "GLAS NARODA" (VUICB or TBI PE0PLB) Owbm nad Pnblliibed by ILQVBN1C PUBLISHING COMPANY <▲ Corporation) Vraak Bakbjr. Prooldont J. Lapab*. 8m. H«« of bmlaew at tho corporation and add re—o< of above officer«: tl* WK8T lltfc STREET NEW YORK, N. X. 46th Year 1H8UBD IVLU1 DAY EXCEPT SUNDAYS AND flOfJLDAYB Advertisement ou Agreement 2a rolo lato volja i lat aa Aaaarlto la Kaaado ..............K.OC P^ • • a • a a a«oooo*«oo fB.*'® Xa fetrt l«u................$1JC Za New York ta rolo ieto . . $7 00 Za pol teta ................$3.rO Za lnocrmalTtt aa cwto leto .. t7..>0 Za r-ol leta ................$3.50 Yearly "O LAH NARODA" IZHAJA V&AKI DAN PRAZNIKOV IZVZ^Mfil NEDELJ »N lllAfi NARODA". ti« WENT IStfc NEW YORK. N. I. TELEPHONE: CHdaa »—1241 dopisi brea pud|4aa la oaebouetl ae ae prloMuJelo. Denar la naroCnlno aa) ae j m« I je ti po Money Order. Pri ?«rreim-u:bi kraje naro*- aiko?. iirueiuo, «la aa tudi prejšnje hlvalttte ntutol e je slovaški ministr. ki predsednik Joseph Tiso po Kratkem obisku vrnil z Dunaja je bil navdušen separatist. Na Slovaškem je tudi /leKaj Nemcev, ki so istočasno začeti prirejati izzivalne puro de. Ko jim je slovaška policija prepovedala nošnjo kljukastih križev (svastik), so začeli ^n,z.rano de- pre^l vsem razšjrenje obstoje-|l:lvstvo zahteva »stem čih zdrastvenih programov, pri; tj Preko petnajst sto Slovencev je že naročilo Slovensko-Amerikanski Koledar za 1939. Ako ga Više nimate, se ni prekasno, ker ga imamo se par »to na razpolago. Namesto denarja v gotovini ali pa Money Ordera, lahko pošljete, ako naročite posamezni izvod, vsoto v znamkah po 2 oz. 3 cente. — Storite to še danes. Vemo, da boste s koledarjem in prilogo zadovoljni. katerih federalna vlada in države sodelujejo, tako, da bo federalna vlada dajala državam bolj primerne prispevke in države por'dinini občinam. Bolj obsežen program naj bo posvečen izstreljen ju tuberkuloze, spolnih bol«ani in drugih navadnih boleo }>ila mnenja ostro deljena. "Socijalixirano zdroiv-iii.šiv-o", kakor že pravijo ob-vezneinu asdravst-venemu zava- zd ra vsM vtuiega zavarovanja, ki naj bo -ličen onemu delavskih odškodnin za slučaj ne-zgode in ki bi vključeval zdravniško o-krbo, hospitalizaeijo in bolničarko pomoč, kakor tu di neko odškotVnino za izgubo zaslužka, ako je bolezen nastala vsled dotične vrste dela. Največja te/koča priporoča-n<\gai progronia je veliki strošek. Splošno |ta se vsi zavedajo damkmes, da zdravje ljudi je vprašanje javnosti in da dobro zdravje je v kfirist vsemu naro In. Nazadovanje števila porodov! ponreni hiuto skr»b za mnoge evroj^ske -države. Posebno važen in pereč je ta problem za Francijo .kjei- se število porodov že dolga leta stalno krči in. kjer se naravni prirastek nadonnvtuje samo z dotokom prebivalstva s kmetov v mesta. S t:-m pa izgubl ja kmečko prebivalstvo svoje zdrave korenine in vedno večja je nevarnost. da bo začelo število porodov padati tudi na kmetih. Zato | k »sveča jo v Franciji posebno skrb rodlenam z **ečjim številom otrok. Za take rodbine ustanavljajo fonde, da jih prepirajo neoralno in praktične 7. denarnimi nagradami. Mati, ki je rodita in vzgojila več"n* število otrok, lahko doseže tudi visoko ka akademija materam številnih otrok, jo razdelila lete- blizu fi milijonov f ram km* 310 rodbinam v niznHi krajih Francije. In v isti Franci li, kjer število iporoilov po mestih tako občutno pada, zdaj že r<> I-bine z 10, 12 ali celo 14 otroki. Pri tem pa niso gledali na število otrOk temveč prvič tudi na •niihe-vo z Iravstveno sta rije. Križec ( astne legij.* je dobila gospa Rochova v Var»*iosevi pri Kpnaln, ki > je omožila leta 1!H)7 iti j<* imela l<"» otrok, od teb je vzgojila 7 zdravih sinov in 7 hčera. Seveda pa ne zadostuje paziti samo na zakonce in jih podpirati. Treba je začeti s tem, da se fantom in dekletom omogoči sklenitev zakona. V Franciji r-o nekoč ustanovili foil 1, iz katerega *o dobivali podporo mladi zarkonei, ki so se preselili iz mesta na kmete im si tam ustanovili nov dom. Ta akcija pa ni »dos irla posebnih usvehov. Ta čas je pa že začela Italija - splošno podporo mladih zakonov. Za njo je prišla Nemči ja in ona je dosegla na tem polju mnogo večje uspehe kakor Italija. Zato je tudi v Franciji ministrstvo za •soeialno .politiko pripravilo načrt, k ho morda uresničen že v »kratkem. Po •njem bo država dajala posojila mladim zakomeom, da si bodo lahko ustanavljali domove. Posojilo bo moralo biti vrnjeno v določenem čarsu. toda od posojem-ira 'kapitala ho odpisan »rotov det |wi tem, koliko otrok bosta a. . m prvem polletju j»r dlanskega leta. Posojil mladim zakoncem je bilo dovoljeno lu7.;>.H'J, predlanskim pa 82.106. Ti uspehi so čim {»omemOi-nejši, ker se nanašajo na tako zrvane slabe U-tnike, na letnike iz svetovne vojne. Večje število porok in večje število rojenih otrok poim ni pri teh h t-nikili, da si Nemčija prizadeva odstraniti vsaj deloma težke posledice svetovne voine na polju razmnoževanja. Obsodba za strašen zločin. Y Zagrebu je bila izrečena raz.-odba. zaradi ' strašnega zločina, storjenega lani 7. oktobra \ Rudah ]»ii Samoboiu. Tam ji^ o'i-letni slaboumni in grlavi Alojz Dobrotnik na pri-govaranje svtije inaitere Pet t oni le ul»i| -vojega očeta. Pomagala um jf žena Drairiea. Ko je tbil oče š<« živ. s<» ga obesili, da hi ljudje mislili, da si j;- -am končal življenje. Petronila Dobrotnik je bila ob-ojena na d5TTE SE KA --OI.AS M ARO DA'' NAJSTARK.ffti ST.OVFNSKT DNFVN1X l OfERTKl VSAKEMU ki naroči Slovensko-Amerikanski Koledar^ za leto 1939, pošljemo ... PANORAMO SVETOVNE RAZSTAVE v barvah. Raz stavo bo odprta meseca aprila 1939. Na nasprotni strani panorame je ZEMLJEVID ME8TA NEW TORKA, na katerem so označene vse večja ceste in ulice, avtomobilske ■ » 1 '. -f ceste, parki itd. Na njem je seznam znamenitih poslopij, cerkva, nebotičnikov, univerz, gledališč, kopališč In letovišč. Zemljevid meri 19 x 25 inčev AKO NAMERAVATE OBISKATI SVET OVN O RAZSTAVO, VAM JE TA ZEMLJEVID NEOBHODNO POTREBEN. — KOLEDAR VAS STANE s poštnino (Rojake opozarjamo, ili> v Xemeiji s prikljuTv -no Avstrijo vrtni r^kleuj»4nUi M'].''..?^? zakonov, v prvem polletju predlanskega leta pa Otrok se je rodilo 728.000 ali 2;).000 več kakor v I >in. I Mu. I'in. I>in. 100 54X1 l>fn. looo pili. -J1MHI V Italijo: Za $ 6.30 9 12.— $ J9.— $ 57 — $112.50 »167.— Lir 100 Lir '-'00 Lih bOO Lir 1000 Lir 2000 Lir 3000 KER SE CENE SEliAJ HITRO MENJAJO KO NAVEDENE CENE POI»VRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za izplačilo vetjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah, dovoljnjeaio k boljše pogoje. NUJNA NAKA71LA IZVRSU-ŠJKMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1— ' S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) m W. 18th ST.. NEW VOKK i Za piruhe! Najlepše Velikonočno Darilo, ki ga morete poslati svojcem v domovino, je denarna pošiljatev. Poslužite se našega posredovanja za točno izvedbo vašega naročila. SLO VENIC PUBLISHING C« 216 West 18th Street New York ■ I T Po-lanska ziiorniea neke jr-/noameriške države, -e>toječa iz častitljivih, preizkušenih, »le loma t iit 1 i malo ranjenih knpaj iz/a p<»ti pla če vam ne moremo dati; to Vam lxi že š|o v glavo. Ifcimo ni enkrat za v>elej 70,0«»(» peZel ; pogrebni šlioški -o VŠteli.*" r^p Veste, nimam navade nine go govoriti," je rekla gospod, nja novi služkinji. "Kadar po migam z roko, pomeni to: Pr: dite »»liže!** "Sijajno! 1'par.i, da je začel Hitler zanimati za ples. Kajti prej ali >'< j bo prišel dan, ko Im> moral tudi Hitlei plesati in sicer ob pošastni go dbi, ki se ji pravi — nezado voljstvo i»«-mškega naroda. VT f^'tek se bo«lo pa Brooklyn čanoill sline emlile A'i'sto, pri nas v toni voli keni me>tu je rudna mešanica: na eni stnini vode je New York, na drugi pa Brooklyn. Vse skn pa j pa Xew York. V Brook Ivnu jt* tudi Rio pa vsi v Now Yorkn. Ko potuje jo fio Ameriki ali fm> svotn, pn -vi jo, da so iz N«*w Yorka, ko so pa v New Yorku, se nočejo za Newvoreane jiriznati. — t/. Ridgewooda smo, ne pa iz New Yorka, — bito t rje vat i. Zdaj v svetem i o-tnem ča--orškt nadškof je namreč odreilil, da v petek — na dan sv. Patricka — v New Yorku ne bo posta. Odredba velja ^amo za New York, kajti Brookivn spada v drugo škofijo. Brooktvnski škof se pa zapovedanih postov vztrajno drži. 'Mi v New Yorku bomo torej v petek jedli klobase, do-čira bodo morali brooklvnski rojaki stokfiš opletati. Včasi je pa te dobro, če človek v New Yorku iivi. t u ^ r a> frG L X B NA ROD A"—New York Wednesday, March 15, 1939 SLOVENS (YUGOSLAV! DAILY ntEhumc IWK'TET: "l);nx s inc nc rakftj, Ar-limrid, nikoli vW- »m* ri<* pričakuj. Življenje naju razdvaja, najina tjivhczcn mora hiti končana. Ne — u'pkiir se ne proti vi. hodi pogumen, >aj sem lu-
  • <■ zamislila. Kaj im ki >e ji> tuoglo zgoditi da se ,ie mi.rala ločiti od Arnianda Itartigaf Se-tajala sta se'eč. Bil je preveč i m ha k, prev«W' nežen, ofienein ie pa kazal klavemo in mnogo zahtevaj«.čo IjulKhsnmnosd. Ni , • \ t <• pbnega. potmržu«> voj -j kuhinjah, hlevih, delavnicah, nimi .silami na totalno vojno.'n«. služii.o pa prihajajo v \'-ak .»-jak, ki »a ujsnnbijo v V njenih posebnih razmerah ^ ^ llm*kl ,,a«. rre za to. da »drži or v i dni in .. ki ihitslej . Hodno. Mobilizacija makia>li .Io lili. leta. pomičnimi močmi. maKsiniaiiiu r;iio. aovi mwr-, >» , - - I jI rostovofjei pa -o ujiorabm zal orzirov ne imorem zapustiti svo- ko je mat 11 k rat zapel z\*onec. da jega moža. Sieer se ga pa bo- je skočil z divana. jim, bojim s;» njegove osvetc,! **'J)ragica, dušica moja! To ki lii kaj zvedel.'* | kako lepa si — kaj si že pri- ,, . . . . ■ - šla! Kako velika sreča, da >i AH v tlrftnvi Illliioln, h wilfifui t metitn Joliet, lIUniKI |h)^L-(mUm>. opOcOfije, proti bo- U-fiil In i*n**BiiicltHitl. K. S. K. JitlDoti *)irr]riD« v avojo nrwio fltoe in flanlce od IO. •I«• Mi Ma: trfrofcr i« takoj |m> rojatva in HI. leta. /iivartij^fi ne lahko <"I T^'iO do *.~«a»»0 jiowuirlninf. V Mladtnakna oddrtkn K. 8. K. J. a* otroci labko *avarujejo v rasp«!« -A" all "B." Meto^nl pHiipevek ▼ aaladlnftki oddelek Je aelo niaek. aamo tie aa raared "A" Id Me u raxed ' tr in ostane »talen, da«I zavarovalnin* s vxaklra dnem naraVa. V ahrfaj« smrti otn> ka ■Tararanrca v raaredu "A" ae pUft do 0400.00 In zavarovanega v razredu "B" ae plafe do $1000.00 poamrtatae. BOLNIŠKA PODPORA: varuje« ae tebko za $2.00; SliX> im 50r na dan ali #0.00 na Mr«. Aaenaaen*. prfaaerne nlaek. K H. K. Jedruiia imuU fltutTi pH imjiotxlemejilli vrst zavarovanja. ČUal la nanlee nad 00 let atari labko ore j ne jo p^nodnjočo jim rearva tzpla^aao v gotovini Mad TO let atari flaol li flunioe so proati vaeb ooAallnlb uea- Kliana, ura št*, ni štiri, a ti si že 111. Ves iz seUe sem (»d radosti." (govoril je rcwio. I>ušil l;rženi Arman i in nekoliko ,površno oblečena Kliana 1; ju-žini k mali mizici. Zdaj pa .ie | m »mislila Kliana. Morda bi -e bila morala po\>i m obleči, preden izgovorim . . . J "Dra^iea. ali hočeš čašo fiortske^a!'* ji j«* ponujal Ar-niaiiid vino. Vzela je čašo. jo izpraznila i in dejala re-no: "Aniuind. nekaj ti moram povedati. Zadeva je zelo resna. Ostati moraš miren." Zadrhtel je in prebledel. "Kliana. kaj |m je? Zastra-šila si me." "Prosim te, Armand. nikar se ne razburjaj. <'e me imaš rad,"me mirno poslušaj. Tite za naju dva, Armand, in moram ti . . ." Obmolknila je. V veži je zapel zvonec energično in neizprosno. "Kdo neki bi inooel biti?" je zašepetala Eliana. Armand jo naznačil s kretnjo, da ninui pojma. Vsa pre->irašena sta se .-{Milletlala. Znova je nekdo pozvonil, r-idito. Potem je pa jcl razbijati s palico po vratih. — Kaj hočeva, odpreti je treba, -ieer razbije vrata — je tlejal Ar-nuintl odločno. S«-l jt> odpret. Krilo vrat je butnilo vanj in odprlo jH>t možu 'kre]ike postave, Klianineinu soprogu. Armand je zaman rmskušal zadržati S krepko roko ro!rlašali za nesposobne ljudi, ki so -e |m>-zneje odlično izkazovali na primer kot -portniki ali intelektualci. V bodoč:1 bodo v Švici poznali namo I fiidi, ki boilo sposobni za vojaško službo ali za pomožno sln/bo. Samo v ne. Vojna .bodočnosti, je izvajal Waeker, bo "totalna vojna" in zanjo ne bo v: č objektov, ki hi jih nasprotnik iz človečunskih (ali rrailiie-i.jskili rav.loarov šfe-dil. Država, kakršna je Švica, nima inoln-ne izbire, da bi to dejstvo v načelu priznavala ali ne. (V na i ohrani svojo eksistenc«; pred sovražnim napadom ali pa nevarnost ta'k-šneira napada zmanjša, se mo- pomožno hIuzIhi ne irled svoja leta. Tudi ženske bodo iillele možnost sodelovati kot prostovoljke v pom< ž.ni »Inž-bi, na primer.v bolnišnicah, pisarnah, za vodstvo motornih vozil itd., kar velja v ostal« in tudi za osebe, ki še niso do rasle vojaški dolžnosti. Na-loiro žonsk v zvezi z delovno ' hdžnivstjo v vojnem gospodarstvu bodo uredili s po-ebnim zakonuni. V vojski bodo < pomožni mi silami nadomestili voiake \'>»k»»srar bo Io na, . .........-........... uporahiit tam, kjer bo njeirova pomoč zalegla. \ najvei- zaiegia. \ pomožni vojni -lužbi naj opravlja vsak tisto delo .ki ira je vsaj koli-k»»r .toliko vajen. IVi dodelitvi dela bodo po potrebi poskrbeli za delovno izobrazbo iiii kolikor bo uioiroče. ImhIo upoštevali tudi osebne ž<'lje. V-t\ar;li bedo TM vr-t pomožne -lužbe. kt bodo v najMivi meri s|H*eializirane in za katere bodo Ijinl' vzgajali delno že \ mirnem ča-u. itnuiii, ........................................................jiiiiiiii,, uiiiiuii,j ...................................................................... ■ 11 Tn i •, t „,111111;,, ......m,,. ......................................... incur.' '''•milili« ,'iiiuiin"',,H:«tan«- ''itiuiut" l,«M,.„;i5- 'itnfniifo T|Uitint«'' '^nitiu*'Hiiimui" lt»»ii...i>i» l8H;!i;m?» ''itmiiiii' ''iiimiui'-Miim Romani... Sp i s i... Povesti Don Kihot Spisal Miguel Cervantee To je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na viteštvo, ki jo še vedno hotelo ohranitl^voj ponos in I veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. "Don Kihot" spada m«nl mojstrovine svetovne literature. 158 strani. Cena 75c. i MARKO SEN JANIN. SLOVENSKI ROBINSON.... 7."ir MATERINA ŽRTEV. 210 strani. Cnia ..............- .6« Zaiiinika j*i»t-*l ivt da ima l luškega življenja. MI.AD1M S K t'KM (par krmanih Mit pisatelja Meska) ...........-....................................... ... 251 MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppeubeim. 92 strani. Cena ................ iskrajnosti nu|iet roiuau Iz modernega življenja, oppenlieiui je znani aujcleškl ro-anoiilaec iioznan po ceietn «elu. ŠALJIVI SLOVENEC (Anton Brezovnik) Zbirka najboljših krat koča sni e ,7. vseh stanov — 292 strani.........50 MIMO ŽIVLJENJA. C: jvan Cankar. 23« str. Cena 75 .K« MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisat Janko Ka?. 119 strani. Cena........M MOŽJE, spisal Emerson Bugb. 209 strani. Cenal.5« Zanimivo delo. ki bo ugajalo vsakemu fila-telju. rrevwl ura* nlf1 n*f zaostaja za originalom. MRTVI OOSTAC .................................-..................35e AGITATOR, roman, spisal Janko Kersnik. 99 strani. Cena $1.00 Kersnik je poleg JurCWa naš najbolj poljuden pisatelj. Več del. ki jih Jurf-tč vsled bolezni ln Km rt i ni mogel završiti, je Kersnik usjieSno dovršil. **Agititor** stu»v._ um»<1 v^ao-va najboljša dela. ANDREJ HOFER __________________________________________We BELE NOČI. MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. C*»* —........................... Kratke jiovestl lx livljenjt;:!* pisatelja. To m> prva književna dela slavnega ruakega ro-masofilsca. BEATIN DNEVNIK, spisala I^iiza PesJakoTa. — 164 strani. Cena --------------------------------- Poleg Pavline Pajkove je Luiza Pesjakov« takorekoč etllna ženska, ki se Je koncem prejšnjega stoletja udejstvi/vala v slovanski književnosti. Njeni spisi ra*o«levaJo čutečo žensko flušo. 55c 2te 45« , 30« 4tc Nc M BELGKAJShl BISER ......................................... BOJ IN ZMAGA ......................................... CVET1NA BOKOORAJSKA ____________________________ CVETKE (pravljice za stare la mlade)-----------— DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ..................... DEKLE ELIZA, aplaal EmoonA de Concoort. 112 atranl. Cena ---------------------------------------- Concourtova dela so polna fines in zanimivosti, zlasti v risanju značajev, Cijlh nekateri so mojstrsko podtinl in Ima £lov»lc med branjem vtis, da posamezne osebe sadijo araj njega tn kramljajo t njim. DEVICA ORLEANSKA ................................... O VE SLIKI, spisal Kaaver Me&ko. 103 strani. Cena Dve etrlci enega naSin najboljfilb pisateljev ▼aebuje ta knjiga. "Njiva" in "Starta". Obe sta mojstersko za vržen t, kot Jih more ■avrSItl edinole nafi neino-čuteči MeSko. ELIZABETA, OCl SIBIRSKEGA JETNIKA________96« FRA DIAVOLO ..................................................Mt GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran Mll- glnskl, veselomodre humoreske, 72 strani M KMEČKI FUNT, spisal An*. Sem .....11 Zgodovina našega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Tnrki in graSPakl. — "Za'lnjl kmečki pnnt" je mojstersko opisal Slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen roman bo sleherni z užitkom prečita1. KRALJEVIČ IN BERAČ _______________________... KRVNA OSVETA (povest la abrn&klh gora)___Ste LA BO HEME. Spisa: H. Murger. 402 atr. Cena...M Knjiga opisuje življenje umetnikov v Pari-Knjiga 1« svetovno znano deiu. LISTKI, (Ks. MeSko 144 stran! ............ 7t MALI KLATEŽ (aplsal Mark Twain)_______79« MALI LORD. spisala Frances Hodgesoa Bar- MU. 193 strni. Cen ....................____________ M Globoko zasnovana povesi o otroku, ki gane odtjndnega Čudaka. Deček je plod ameri&ke vzgoje, ki ne pozna rallk med bogatini ln reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrtih Cen Štiri zanimive črtice naSega priznanega pisatelja. MALENKOSTI, aplaal Ivan Albreht. 129 atranl. Igralec Spisal F. M. Dostojevski 265 strani Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igral-sko strast. Igralec izgublja in dobiva, po>kusa na vse mogoče načine, spletkari, doživlja in pozablja, toda strast do igranja, ga ni kila r ne mine. Cena 75c. idiot Spisal F. M. Dostojevski TRI KNJIGE Nad 600 strani Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. — Opis mladeniča, ki je imel že v najbolj rani mladosti nagnenja k nenormalnostim. Opis je živa" lien in ne utruja kot nekateri drugimi romiini Dostojevskega. Cena $2.25 KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-levee. TRI knjige po 160, 18« in 114 strani. Cen ------ .M vsak zveaeh. Vsi trije........1.M Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo In življenje kmetskega fanta, ki so ga starl-81 poslali v Bole, kjer se je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od Sole do šole ter si slednjič priboril v življenja mesto, po katerem je stremel. Knjim *o pisane živahno. Ob čitanJu ae bo moral člta-teij večkrat od srca nasmejati KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. «5 strani. Cena ____________________ Menda ni bilo pisatelja na svetn, ki bi imel tako živo domišljijo kot jo je Imel Francos Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vresnlčile. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, snbmarln, polet v stratosfero itd. .41 NADEŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. Oar&in. 112 strani. Cena ......... JI Junaki lega ruinana hliulljo In 1»»»» skozi temo lj» nja. Vzpenjajo s** kvišku, a sredi |Mi(a omagajo. NASA LETA. *pisal Milan Pugelj. IT5 strani. — Cena vei..............Bros........— JI Knjiga vwehiije dvanajst i«»vestl pisatelja Pulti ja. ki j»- (tuznal dušo dolenjskega kmeta ko! It> malokdo. NADKŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. Carsiu. IU strast- Cena .... JI Junaki tega romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vziolj drsen ln brezobziren v svoji zabavljld. PIJVT Z* »NA, spisal Leonid Andrejev, 131 atr. Cena .41 Poleg naslovne povesti riavnega roškega pisatelja vsebuje knjiga fie dve, dibM "Mt-•el v mejEli" In "Brezdno". PARČKI ZLATAR_____________________SS# POŽKiAI.EC _________________________________________________25« POSLEDNJI MOHIRANEC ...........................M« PATRI A (povest Is irske zgodovin«)_______Me POVESTI IN SLIKE, aplaal Kaaver Molka. — 7» strani. Cen___________—................ Jt Knjiga vsebuje tri povesti naAega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je Izrazit, njer rs misli so globoke in mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela. _ PRAVLJICE. Spisal U. Majar. Izbrani la prostega naroda. Cena .............................41 PRAPREČANOVE ZGODBE _________________18« PKIGODBElEBELICE MAJE, trd. vez. _ U PKVIč MED INDIJANCI. Pove« izza časa odkritja Amerike. Cena ................... JM REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM______M« RDEČA IN BELA VRTNICA_______________M* PTICE SELIVKE, Rabindranat Tngere. Tria vea. 84 strani. Cena ----------------------- .71 Prgeovorl, eseji in misli slavnega indijska* ga pisatelja. Student naj bo. — naS vsakdanji KRUH, spisal F. K. Pinžgar. M atranL Cen JI NaS mojsterski pripovednik nam nudi v teh dveb svojih deUb obilo dudevnega užitka. PRAVLJICE. Košutnik. II. zvezek. Cena...... .H PRAVLJICE. H. Mayer. Cena ................ JI TURKI PRED DUNAJEM _____________________ TAT1Č, spisal France Bevk. Ma ves. M air. Cen .11 NaS Izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jih je posvet' *»oJl materi. TISOČ IN ENA N0C, s slikami, velika izdaja. Broš. 3 knjig®. Cena______ .3.25 Slovenic Publishing Company HH WEST 18th STREET _ NEW YORK. N. Y. EZQ mosr-H«VT«e9 Wednesday, March 1,5, >939 SLOVENE TYUQOSLXVT DULY nikdar ne ugasne ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "OLAS NARODA" PRIREDIL I. H. =22= Iz Jugoslavije vsa vas so veseli čistili računov obeh prijateljev. Brezuspešno iskanje starega ruskega emigranta. Poročali .-»mo že, da so sta-[Samomor brezposlenca. novalei velke stare liiše v A-leksamlrovi ulici v Beogradu pred tremi tedni zadnjič videli POZOR ROJAKI! Pri ovojem prihodu je že poželjive jx^lede poslal pi^l™sk**a em^rnWa Teodosija soboj in je nato stopil v h*>. V veži mu nek slnpa pove. je unel na ,lvo da je Flavija v svoji sobi. Naglo odloži svojo vrhno obleko in gre po stopnicah. Že na stopnicah pa zasliši glas gosli. Vwlel je, da Flavija popolnoma tudi obvlada gosli, toda še nikdar je ni slišal igrati na nje. Tiho, da je ne bi zmotil, se približa njeni sobi in obstoji, da se ne bi izdal, popolnoma t»ho, kajti pravi si, tla je mogoče ne ibo nikdar več slišal tafoo igrati. Dozdeva se um, ko . . . i •« i i seda mi. In občuti da mora v njeni duši živeti velika bo- 3° ^arega skopuha ubd kak rišču malo, mračno stanovanji in je velja! za velikega bogatina, tfkofm'ha in oderuha. Policija jo šele pri drugem ali tretjem pregledu Tromsenovo-ga stanovanja našla velike madeže krvi, iz česar sklepajo. da se jo odigrala v stanovanju krvava drama. Kakor vise kaže, lesrt, bohvt, katero j" vedno boječe skrivala za svojo mirnostjo. Ali je bila to samo bolest samote, — ali pa je bilo v tem skritega še kaj drugega? V Flavijini >obi je igranje utiihnilo in Hans, kot bi se /.budil iz sanj, se zdrami in si lase potusno s čela. Še enkrait globoko vzdih lie in potrka ma vrata. Flavija se oglasi in ko Hans vstopi, stoji Flavija pri mizi, sklonjena nad gosli, ki jih je ravno polagala v skrinjico. Kot očetova zapuščina so ji bile grfsli zelo drage. Flavija se niti ne ostre, ker misli, da jo prišel kak >sluga. "Kaj je?" vpraša z mirnim in uljudnum glasom. . Hans s samo enim pogledom pregleda tihi inir sobe in vitko, črno oblečeno žensko postavo s čudovito lapimi, v zlatu lesketajoč i mi lasmi, ki so v mehkih kodrih oibdajali njono glavo, tako žensko, no pa kakor Stefkini ostriženi lasje. "Flavija!" Flavija se prestraši in se obrne in ko ga pogleda, prebledi. "Hans — ti!" Besede ji pridejo hripavo in prestrašeno skozi ustnico. Njegove oči sc ne obrm-jo od nje in ta trenutek mu je, kot da še ni nikdar videl nič lepšega in milejšega. Stopi k njej in prime njeno roko, ki se lahno trese v njegovi. 44Ali sem to prestrašil, Flavija!" Flavija pa je bila navajena premagovati se in se tudi sedaj sili k miru. Blfd nasmeh -se zaokroži okoli njenih ustnic. 4'Samo malo, Hanr. Nisem slikala, da si prišel in sem mislila, da si v M ona k o vem. Tako kmalu te nisem pričakovala." 44Mis!i! sem priti že prej, toda nisem si mogel vzeti dopustni, ker imam mnogo nujnih poslov. Toda vedno sem tnislil, da moram s te»K>j nekaj govoriti. Sedaj pa se bom preoblekel, potom p;; Ijovu skufKij jedla. Po večerji ti imam marsikaj povi«dati." "Kdaj pa se zopet odpelješ v Monakovo, Hansf" "V ponedeljek zjutraj. Veseli me,da ibom jutri g teboj, jn — da te bom zopet sli-al igrati gosli. Niti najmanj nisem vedel, kakšna umetnica si. Zdi se mi, da te je treba >-krivaj poslušati, ako te hoče kdo »lmati. Nikdar nisi še v moji navzočnosti igrala gosli. Včasih sem te slišal igrati klavir in sem občudoval tvojo spretnost. Toda tvojo od Boga podeljeno umetnost mi j<« š«de izdalo tvoje igranje na gosli." Flavijo zalije rdečica, ko ji pove, da jo je poslušal. Bula •e je, da bi kdo, ki b* jo poslušal, jasno mogel pogledati v njeno dušo, kajti vedela jo, da je vse, kar je občutila, zlila v igranje, zlasti še, ker je mislila, da je sama. 44Nisem mislila, da me kdo -posluša in da se ti sploh kaj zanimaš za igranje na gosli," »pravi v zadregi. "Za tako igranje — o, da, Flavija. Krasno igraš in iz bogatega srca." Flavija naglo zapre skrinjico. "Sedaj pa bom naglo dala naročilo za večerjo," hoče pogovor ob ni i ti v dru?o smer. . 44Ni potrebno, Flavija, sem že poslal naročilo v kuhinjo, dovoljni. Kor pa vzbuja vsa-Sedaj pa mi oprosti; se bom takoj preoblekel, dotedaj pa na ko zadovoljstvo in vsak spora-* viden je." 44 Na svidenj«, Hans!" njegov dolžnik in potem odvle kol truplo nrznano kam. V stanovanju dvignili pod, pregledali so dvorišče, preiskali vse jame in luknje na dvorišču in za hišo, a strupi a starega ruskega emigranta niso našli. Glavna pozornost preiskovalnih organov je posvečena klijentom liogatoga starca, ki jo iposojal denar na vi-t-Oke obresti m proti zastavi nežnih dragocenost i. Klijen-tov pa je imel starec celo mno-žico, saj so mnogi prihajali k njemu v svojih stiskah tudi pozno zvečer in si sosedje niso mogli vseh zapomniti. V interesu preiskave je še vso tajalo, kar so doslej ugotovili, preiskovalni organi pa obeta-1 ijo, da bo zagonetni umor, o katerem ne more biti več dvoma kmalu pojasnjen. Zadnje idni so v Beogradu aretirali mehaniika Petra Nikoliča in njegovo ženo, o katerih sumijo, da sta v zvezi z umorom. Nenavadni kupcijski posli dveh Arnavtov. V neki vasi blizu Kosovsko Mit rov i co sta kmeta Huso in Bamaidanovič in Solim Zumbo-rovič velika prijatelja že od mladih let. V istem času sta inkala n(vesti in istočasno sta imela tudi srečo, da sta zbrala dovolj dinarja in si nevesti kupila. H use in jo dal za svojo Ajtnio 4.f)(H) din, prijatelj Solim pa je dobil svojo Biserko za H.000 din. Svatovala sta istočasno, pozneje pa je naključje naneslo, da se je lluseinova Ajma -zajedala v Sel ima. Kaj ztlaj f Prrjutelja sta se posvetovala in. ker Biserka ni nasprotovala, sta ženi zamenjala. Nekaj časa je bilo vse v redu, ker so bili z izmenjavo vsi za- V Zagrebu si je končal življenji* brezposelni delavec Pavel Hertek. Žena pripovedu-je, tla je vstal zgodaj zjutraj, češ, da gre pokladat živini. Ker ga pa dolgo ni bilo nazaj, .je šla žena pogledat, kje je in našla ga je v staji obešenega. 40 km daleč hodi v službo. Iz Pešnja hodi Husein Smal-begovič vsak dan v službo na blišče Doboj. Star je že 60 let in prehodi v.sak dan 40 km in nikoli no pride v službo prepozno. R A Z I D fcum zavist od drugih ljudi, so začeli neki >osedje Huseinu o-Han- hitro orli«! , Flavija pa še nekaj časa stoji in si tišči čitati, da je napravil slabo »oko na srce. ki ji divje utriplje. Ddbro. da ji glasovi ~osli, kupčijo, 'ker je bila kot neve-i»i~o mogli vsega ^blebetati, kar je položila vanje. Med vzdi- Kta njegova sedanja Biserka hom se če» nekaj časa vzravna in se izgubljeno smeje pred ^nejša. I)a bi imela mir prod so. V njej je bilo vendar vroče veselje, da je prišel. Nocoj ljudmi, sta se prijatelja spet te-jn jut ri ves dan l>o pri njej. To jej bil dar ž neha. In kako »neljito posvetovala, da bi kup-hvaležno ^a l»o vživela! V^aUto sekundo je hotela okusiti in "ret nabrati s|K»mine za čas njegove odsotnosti. nobene strani ugovorov. Eno- stavno bi bilo, če bi lahko Se-lim Huseinu plačal tčsto dife- I ro pozneje si >edita nasproti pri nuijhni okrogli mizi in' J™™*™ novosto v ker je bil nav-zo-- sluga, govorita samo o navadnh stvareh I . l (1,n" m m'°* Ko je Hans stopil v obodnico. je Flavija že željno čakala nanj |ffe1 stor,tl ,n nov('m tenw" ' ~ ljitom posvetu sta ukrenila ta- kole: Selim je imel mezga, ki je bil za 1.020 din več vreden kakor pa lluseinova kobila. "Ali si kaj vesela, ker sem prišel!" jo vpraša z velikim ^ ^ zanimanjem, , J™* So,im Hnsemu odštel i se 300 din, navrgel pa je vrečo moke. JVlaj je (kupčija v vsakem pogledu urejena, in (Nadaljevanje s 3. strani.) — domenili smo se, kaj ne f Zbogom." Odhajal je prožnih korakov, porogljivo >i je prižgal cigaro in izginil. Presenečena še vedno skrajno nwzburjena Eliama in Ar-mand «ta s«1 gledala, kakor da še ne razumcita, kaj se je zgodi-lo. Toda Annand .se je kmalu zavode) ]iolno odgovornosti in kar topil se je z izrazih udano-sti. Ah, lahko se zanotse nanj. Bil j*- presrečen, da se je to zgodilo. Ponosen bo, če postane njen mož, ko bo ločena. Tako se izpolnijo njegove najlepše sanje. Ni imu odgovorila. Kruto si > očitala, da je danes prišla k njemu. Potem je pa pomislila, da bi bil obračun med nezaupljivim možem in obupanimi ljubimcem š«» težji, če bi bila pismo odposlala. Želela je, da bi se v očeh družbe ohranil videz korektnosti. Njena edina rešitev je bil zdaj A mi an d Bar-tiga. Bil je sicer manj bogat od Chaudiera, toda to je zadostovalo. K<»t njegova žena bo lahko dostojno nastopala, oti V ZALOGI IMAMO NOVE PREGLEDNE ZEMLJEVIDE: Velik pregleden zemljevid JUGOSLAVIJE (Na njem so označene poleg mest tudi večje slovenske vasi) stane $ 1.— Manjši zemljevid JUGOSLAVIJE stane 25c Zemljevid jugoslovanskih BANOVIN stane 23c Zemljevid — CELEGA SVETA Knjiga, obsegajoča 48 str., seznam večjih mest s številom prebivalcev. Pitane 50e SLOVENIC PUBLISHING CO, 216 West 18th Street New York KRETAJNjE PAKNIkOY SHIPPING NEWS IS. iimrra : Ktunu v (ifiiim Hi' ill* France v Hat re -1. nian*a : Klimi« v Bremen 22. marca: llansa v Hamburg 23. marca: Champlain v Havre -4. marca: Qiiwn Mary v Clierttoiire '2T». marra : Ilex v Genoa VSE PARNIKE m UNUE ki so važne za Slovence zastopa: slovenic publ co. YUGOSLAV TRAVEL DEPT. 216 W. 18tb St., New twk. N. V. 28. marca: Bremen v Bremen mamt: Deutschlanil v Hamhurs bo pa tako poslnšt*n, tako miren. "Annand, vem, da se lahko zanesem nate," je dejala samo z oduševljenim tonom. 41 Dragica — toda povej mi, spominjam v tistem trenutku. ko je prišel ('handier, *>i mi začela nekaj praviti o rosni zadevi. Ali je med tem kakšna zveza. Za kaj je šlo."* Nasmehnila sc je nežno 5:i resno. 44Ah, to zdaj ni več važno. Hotela isem ti reči, da mi ji* naše la/.njivo in hinavsko življe Ji.H- nozno>/»o in da no moroni več živeti brez teibe. da som ro odločila za ločrtev, da bi se mK>gla omožiti - teboj." 44 Dušica!" 14X<> vidiš, usotlii sama j«' nama preskrbela to, kar >va želela.** In Eliana je pomislila, da jo je usoda zares ščitila, ko jo jx>-slala Chamliora v .sobo, preden je povedala Armandii, kaj j«' bila sklenila. V JUGOSLAVIJO Vi potujete naglo in prijetno na naših priljubljenih pamikih: BREMEN - EUROPA COLUMBUS NEW YORK • HAMBURG HANSA • DEUTSCri AND Izborne ieleznišk« zveze od Cherbourga, Bremena ali __Hamburga POVABITE SORODNIKE V EVROPI, NAJ VAS OBIŠČEJO V AMERIKI Posebno nizke cene za vožnjo iz Evrope med 3. apn om in 23. aprilom ter 26. junijem in 23. Juli-jem za štiritedensko bivanje v Ameriki._ V.i 1 |Mij;isnila vprašujte 1<»kalne*;.t agenta ali 57 BROADWAY NEW YORK, N. V. _HAMBVB6-AMEBICM lini PclHORTl SIIH1I LLOTDp Pozor rojaki! KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; se zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna skušnja Vam to jamči. Pišite po brezplačna navodila in pojasnila na SLOVENIC PUBLISHING CO. ::POTNlSKl ODDELEK "GLASA NARODA":: 216 West 18th Street New York, H. Y Nova V K LIKA KUHARICA dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah je FV1.Y itr\ KalinŠek svoio veliko ICuharico vnovič epoDolni la in predelala. Ta izdaja je sedaj osma. kar pomeni za slovenske razmere več kako* tako gostobesedna reklama. N:t »«*r kakor "00 strant-li je strnila odlična in priznana a\torira v--i ».fara in lujnoipjša duKnanja kuhinjske umetnosti. Snov J«* oh:li-L-ir»a nad vs«* preelrilno. izbira irreplov jr i/frpn«. TO JK N VlIMIPOLNEJŠE DKI.O lil GA IMAMO NA TF.M FOI>HO<'.ll' o svojim domačim nutlila zdravo lira-no v ? otrohni izMri in menjavi. V>aka crospo.linja Ko liotfla fu.li svfljp £rol«Ii. K i v.ap to ji ho najboljša vodnica in n»'iteljica tu SLOVENSKA KUHAKTCA fvtudi je osmi natisk knjige v vseh pogledih ne umo vsebinsko, ampak tudi tehnično popolnejši od vseh dosedanjih izdaj, je ten* knjigi sedaj znižana. $ ^ (PoAtnlno pUtmmo ml.) v. % . Velja samo \ >riMMto pri • kYJIGlRM: SLOV EMC NBIJSHIYG tO^IPUV 216 West 18th Street New York, N. Y. ■; - ' t.<»Sl*1>OINJK IN UKKLKTA, TO JE KNJIGA ZA VASI Smeje ji pravi Ham^: ••Ali te je siidaj minil strah v»Ied inoj<»^a pniitMla?'* Flmrija mu z hibnun nasniehom oedah setleta, ker je služa<»mi4c ravno i>rinesel j| pošiljamo V staro do- Po ve^rji gn-«ta v mali ealon pole- obe