CELOVEC ČETRTEK VESTNIK 11. JUN. 1998 Letnik 53 Štev. 23 (2965) Cena 10 šil. Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec P. b. b. Avstrijsko združenje taboriščnikov Mauthausen vabi na slavnostno prireditev v spomin KZ Ljubelj - sever v soboto, 13. junija 1998, z začetkom ob 9. uri pri Ljubelju (za avstrijskim carinskim poslopjem) Prisrčno vabljeni! Sosvet se bo konstituiral Delegacija ZSO v slovenskem parlamentu Ob koncu novembra lanskega leta se je izteklo mandatno obdobje sosveta za slovensko narodno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja. Na predlog sosveta je zvezna vlada sprejela sklep o razširitvi števila njegovih članov, tako da bodo v njem zastopani tudi štajerski Slovenci. Ta sklep mora potrditi še glavni odbor avstrijskega parlamenta, ki pa je to zavlačeval, kar je povzročilo, da Urad zveznega kanclerja ni mogel sprožiti postopka za novo konstituiranje sosveta. Vzrok blokade glavnega odbora avstrijskega parlamenta naj bi bilo vprašanje nemško govoreče manjšine v Sloveniji. Predsednik ZSO dr. Marjan Sturm je zavrnil vsako povezovanje razreševanja vprašanja nemško govoreče skupnosti v Sloveniji s konstituiranjem obstoječega sosveta za slovensko narodno skupnost v Avstriji, kajti vsaka manjšinska situacija ima svojo specifiko, ki je ni mogoče kratkomalo prenašati. Poleg tega je junktimi-ranje manjšinskih pravic v eni državi z razreševanjem teh pravic v drugi državi nedopustno in tudi v nasprotju z duhom okvirne konvencije za zaščito narodnih manjšin Sveta Evrope. Iz dobro obveščenih krogov smo zvedeli, da bo glavni odbor avstrijskega parlamenta na eni izmed prihodnjih sej le potrdil predlagano odredbo o številu članov sosveta, tako da bo na tej osnovi Urad zveznega kanclerja že v kratkem pričel s postopkom za konstituiranje slovenskega narodnostnega sosveta. Delegacija ZSO pod vodstvom predsednika dr. Marjana Sturma se je v torek mudila v Ljubljani na predstavitvenem obisku pri odboru slovenskega parlamenta za zamejce in Slovence po svetu. Dr. Sturm je svojim sogovornikom pod vodstvom predsednika te komisije mag. Marjana Schiffrerja predstavil zaključke izrednega občnega zbora ZSO. ZSO se zavzema za odprt koncept manjšinske politike, ki upošteva dejstvo, da manjšina sodeluje v dveh kulturnih prostorih. Iz tega izhaja potreba po odprtosti in pluralnosti ter sodelovanju vseh segmentov manjšine v obliki koordinacij- skega odbora, ki naj bi usklajeval vsa tista vprašanja, ki so v interesu celotne slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Kar zadeva finančno podporo, je predsednik mag. Schiffrer poudaril odločno voljo R Slovenije, da se manjšina sama uskladi glede razdelitve finančnih podpor, tako kot je to že uspelo pri Slovencih v Italiji. Predsednik ZSO dr. Sturm je to pobudo podprl in poudaril, da isti sistem velja na avstrijski strani, kjer v sosvetu že osem let uspevamo uskladiti predlog za razdelitev finančnih dotacij. Razgovor v slovenskem parlamentu je potekal v konstruktivnem in prijateljskem vzdušju. Podpora topli gredi Avstrija je na najboljši poti, da izgubi svoje ugledno mesto kot ekološko zavestna in aktivna država. Ministrski svet je namreč v torek odklonil načrte, da bi do leta 2010 zaradi nevarnosti tople grede (Treibhauseffekt) znižali količino strupenih emisij za 20,5 %. Avstrijska vlada hoče, da se emisije znižajo samo za 8 %, kar bi odgovarjalo normam, ki jih je EU sprejela na zadnji klimatski konferenci v japonskem Kyotu. Avstrija je tam samodejno predlagala redukcijo za 25 % in si tako okrepila ugled ekološko zgledne države. Ministra za finance in gospodarstvo Edlinger in Farnleit-ner sta iz stroškovnih razlogov odklonila predlagano znižanje, posredi pa so tudi interesi gospodarskega lobija. Preberite Komentar o Haiderjevi FPÖ stran 2 Razgovor z ravnateljem Glasbene šole na Koroškem stran 3 Množična prireditev slovenskih izgnancev stran 3 Akademija slovenske gimnazije stran 4 95-letnica KD Globasnica stran 5 Apovnik - 75 let stran 7 1 . M . \ 1 r~-( tm sP5|jiP «j tšf L-' ppjf|A» mj m [ j Iz Brusslja je prišel na obisk v boroveljski otroški vrtec evropski poslanec dr. Friedhelm Frischenschlager, ki je bil še posebno navdušen nad pesmico v treh jezikih! Stran 5 Bomo volili že jeseni? Vzporedno s poletno vročino tudi na koroškem političnem prizorišču raste temperatura. Netilo je enostavno: ali bojo kot posledica svobodnjaških homatij deželnozborske volitve že letos jeseni ali pa »šele« vigredi prihodnjega leta? Trenutno so svobodnjaki tisti, ki najbolj silijo na jesenski termin, v bistvu so z volilno kampanjo že pričeli. Njihov kandidat za deželnega glavarja bo Haider. Socialdemokrati in ljudska stranka pa se še zmeraj nagibajo k vigrednim volitvam. Te dni je predsednik socialdemokratov Ausserwinkler predstavil rezultate javnomnenjskega povpraševanja. Zavod Ifes je dognal, da bi do 38 % volilcev podprlo SP, do 30% FP, VP bi prišla na 24 %, Zeleni in Lif pa bi dobila po 5 %. PREBLISK Ts^ONČNO so se začela po-I\-gajanja o kulturnem sporazumu med Avstrijo on Slovenijo. Končno zato, ker ga Slovenci že dolgo pričakujemo. Pa ga ni in ni hotelo bili. Pričakovati bi bilo, da bo Avstrija kot država slovenske narodnosti na Koroškem tak sporazum celo sama pospeševala, pa je vendarle moralo priti do trenutka, ko ji z ozirom na nekakšen problem nemško-avstrijske narodnosti v Sloveniji to ustreza. Hoče izsiliti nekakšno recipročnost, pogojevati manjšinsko šolstvo na Koroškem z izobraževalnimi možnostmi za peščico neorganizirane nemško govoreče manjšine v Sloveniji? Prav, naj imajo tudi svoje nemške razrede, če so jih sposobni vsaj minimalno napolniti, naj vanje povabijo tudi slovensko govoreče, kakor Italijani na slovenski obali, ali pa naj imajo dosledno dvojezični pouk, kakršnega imajo Madžari Kulturnonekulturni sporazum v Prekmurju. Toda Avstrija naj se ne spreneveda. Če pričakuje nekakšno recipročnost po vzoru svoje manjšinske politike, bo v Sloveniji še tistih bore okrog 1900 nemško govorečih v obdobju prihodnje generacije izgi nilo. Tako kot je v 20. stoletju izginilo že 90 odstotkov koroških Slovencev. J. R. USM flUMf Tke 1^; (ultwral Herfauje (koir TOREK 16.6. Farovž Šentjakob ČETRTEK lO £L '98 I O« w* 20.30 Dvorišče Kulturni dom Dobria vas \ ja prvi pogled si velika ko-1 V alicija lahko mane roke: v takih škripcih kot trenutno se Haider, kar se je mogoče spomniti, še ni znašel: na Nižjem Avstrijskem se mu je izgubila vsa vodilna strankarska garnitura, za rešetkami sedi, bodisi v dunajski Ros-sauerjevi kasarni (Dinhobl) bodisi v Sanktpöltskem zaporu (Gratzer) ali pa v daljnji Braziliji (Rosenstingl); in skoraj še huje: z njo je izginilo tudi kakih 500 milijonov šilingov, natančna vsota še ni znana; porušila se je svobodnjaška stanovanjska zadruga na Nižjem Avstrijskem, dosedanji plačevalci verjetno ne bodo videli ne vplačanega denarja ne novih stanovanj, za katere so varčevali in denar zaupali zadrugi »poštenih in sposobnih«. Na Koroškem se je poslovil namestnik deželnega glavarja Karl Heinz Grasser, ki je do pred nedavnim še veljal kot morebitni prestolonaslednik velikega voditelja. Ostanejo - poleg velikega voditelja samega - odmetki, samozvana možakarja za »grobo« Westenthaler in Rum-pold - ter nova zvezda na svobodnjaškem obzorju Ewald Stadler, ki bo po vsej verjetnosti prevzel vakantno mesto na Nižjem Avstrijskem in pa seveda Susanne Riess-Passer, ker je žena na vrhu stranke potrebna, zlasti po odhodu Heide Schmidtove. S tem je trenutni svobodnjaški osebnostni potencial izčrpan. Toda to dejstvo je nezanimivo: Haider je FPÖ in FPÖ je Haider; brez Haiderja bi svobodnjaki bili, kamor spadajo: okoli 10 do 15 odstotkov skrajnodesnih, vključno upravičeno protestnih volilcev. Šele Haider je s svojim političnim talentom, s svojim populizmom, s svojo neskrupoloz-nostjo iz svobodnjaške stranke napravil, kar trenutno je: namreč poleg socialdemo- Dr. Franci Zwitter kratske in ljudske tretja »srednja stranka« v Avstriji. Trenutna kriza naj ne vara: kakor nekdaj Münchhausen se bo Haider na lastni kiti izvlekel iz svojega strankarskega gnoja: ob hoteni ali nehoteni podpori avstrijskega bulvarskega tiska in ob politični agoniji trenutne velike koalicije. Medtem ko Haiderjevi svobodnjaki od njihovega spodletelega referenduma okoli vprašanja uvedbe »evra« poli- FPÖ«, tako ponižno so disku-tanti obravnavali velikega voditelja, ki je v tej oddaji nesramno in neoporekano izjavil, da bo »samoumevno ukinil vsakršno vrsto pospeševanja tiska (Presseförderung)«, na kar mu je glavni urednik sicer serioznega dnevnika »DER STANDARD« ugovoril edinole, da njegovemu dnevniku takega pospeševanja prihodnje leto ne bo več treba. Skoraj je kazalo, kot bi se jim Haider smilil, ker ima takšne lopove, ki si jih res ni zaslužil za svoje sodelavce; na eni strani gospodarski kriminalci na drugi strani nelojalni deželni namestniki, ki zapustijo svoje odgovorno mesto, čim zavohajo svojo možnost v zasebnem gospodarstvu in se tako nehvaležno izkažejo svojemu dobrotniku. Svobodnjaki v krizi ali pred novim prodorom? tično niso bili več prisotni v avstrijskem družbenem življenju, je škandal na Nižjem Avstrijskem politično sliko nenadoma obrnil: HAIDER GROZI Z ODSTOPOM! - HAIDER PRED ODSTOPOM! -HAIDER SI JE OB BIN-KOŠTIH PREMISLIL ODSTOP! - KDAJ BO HAIDER ODSTOPIL? - Ni dneva, ko Haider v zadnjih štirinajstih dnevih ne bi bil s sliko in besedilom na naslovnih straneh dnevnikov in časopisnih revij, bodisi serioznih ali senzacionalnih. Isto velja za avstrijsko televizijo. Plačana kampanja v takšnem stilu bi ja stala vsaj teh 500 milijonov šilingov, s katerimi se je njegov finančni referent odpravil na južno celino. Pri nedeljski oddaji »Zur Sache«, v kateri se je Haider že predstavil kot novi koroški deželni glavar, je manjkal samo zaključni dodatek »Sie sahen eine Belangsendung der Ne - tudi trenutni škandal Haiderjevim svobodnjakom politično ne bo škodoval, dokler trenutna koalicijska vlada ne bo rešila problemov, ki tarejo avstrijskega delavca, nameščenca in volilca: brezposelnost, ki se ne da odpraviti z omejevanjem gmotnih podpor za urade za pospeševanje delovnega trga (AMS); brezposelnost mladih, ki se ne da odstraniti s cinično kampanjo radijskega oddajnika 03, ki je maja meseca menda priskrbel za tisoč vajenških delovnih mest, zlasti pa za brezplačno reklamo za tista podjetja, ki so sprejeli enega vajenca, kakor da bi mu izkazali dobroto. Vse to je tisto zafrkavanje ljudi, ki jih sili v protestno volilno zadržanje in dokler ne bo verodostojne leve alternative, ob od tega v naprej žel Haider - z ali brez Rosenstinglovimi mi-lijonami. Prihodnjič verjetno že na Koroškem. 50-LETNICA KOMINFORMOVSKEGA KONFLIKTA KPA se sooča s svojo preteklostjo DUNAJ. Tonči Schlapper, podpredsednik Zveze koroških partizanov, je po posredovanju slovenske sekcije KPA pretekli konec tedna govoril članom zveznega vodstva avstrijske komunistične stranke, študentske zveze in mladinske organizacije o politični situaciji na Koroškem tik po drugi svetovni vojni. Težišče njegovega pričevanja je bil kominformovski konflikt leta 1948 (spor med In-formbirojem oz. Stalinom in jugoslovanskim vodstvom), ki je razdrl dotedanje zavezništvo med »Osvobodilno fronto za slovensko Koroško« in KPA ter dovedel do množičnih izključitev oziroma izstopov njenih slovenskih članov. V živahni razpravi so sodelovali predvsem mlajši poslušalci (»odstira se nam presenetljiv pogled na lastno polpreteklo zgodovino«, »to je prvi sestanek te vrste, ki ga doživljam«), pa tudi tisti iz Schlapperjeve generacije so se oglasili (»tudi po Hrušče-vem obisku v Beogradu so prevladovale stare miselne strukture, posebno tudi v naši partiji«, in: »pametno bi bilo, da bi podobno razpravo vodili tudi o odnosu do židovskih članov«). Predsednik KPA dr. Walter Baier je povzel glavno zamisel večine prispevkov (»informirali smo se o pre- Tonči Schlapper Foto: SV teklih dogodkih, razpravljali pa smo o sedanjosti«); celoten večerje postavil v sklop prizadevanj za obnovo KPA, ki se zanjo prizadevajo na organizacijskem, političnem in ideološkem področju. Zahvalil seje Tončiju Schlapperju in opozoril, daje bil razgovor z njim uvod in priprava za srečanje zveznega vodstva KPA z bivšimi slovenskimi člani in sodelavci, ki bo konec junija pri Peršmanu. MM DVOJEZIČNI OTROŠKI VRTCI Obisk predstavnikov EU Ta ponedeljek, 8. junija je delegacija EU, v kateri so bili dr. Joachim Fronja, vodja referata evropske komisje za splošno in poklicno šolanje, Alex Riemers-ma, nizozemski Frizijec, ki vodi pisarno za manj rabljene jezike v EU, in dr. Friedhelm Frischenschlager, evropski poslanec Liberalnega foruma, na povabilo EL preverjala dejansko stanje na področju dvojezične predšolske oskrbe na Koroškem, beri pri otroških vrtcih. Obiskala je zasebni dvojezični vrtec v Borovljah, se menila s starši iz Bekštanja, diskutirala z dobrol-skimi občinskimi odborniki in se seznanila s položajem v Pliberku. Zvečer je v Tinjah bila podijska diskusija na temo »manjšine v Evropi«. Obisk je potrdil, da bojo očitno le predlogi iz Bruslja pripomogli do spremembe deželnega stališča v zadevi dvojezičnih vrtcev. (Več o obisku prihodjnič.) BALKANSKI SOD SMODNIKA Eksplozivnost Kosova podcenjujemo Dolgo je bil nekak navidezni mir na Kosovu, v deželi Skipe-tarije, v tretji, že tako močno oskubljeni Jugoslaviji, na meji med Srbijo, Črno goro in Albanijo, po upravni ureditvi pa v Srbiji. Za razumevanje sedanih spopadov bi morali kar daleč nazaj v zgodovino. Prav zaradi zgodovinskuh dejstev pa je problem še bolj zapleten. Kosovo si lastita oba naroda, Srbi in Albanci. Albanci zaradi večinske poseljenosti, saj jih je po trenutnih ocenah že preko 90 odstotkov, Srbi zaradi svoje mitološke preteklosti, v kateri je imela največjo vlogo Pečka patriarhija, ki jo je za vso srednjeveško srbsko državo že leta 1346 ustanovil srbski car Dušan Silni. Ta pa je imala v vsem času, skoraj 300 let, turške zasedbe Srbije odločilno vlogo pri ohranitvi srbskega je- zika, kulture in vere. K temu dodatno zbuja nacionalna čustva še pravoslavni samostan v Dečanih. Pečka patriarhija, samostan Dečani in še mnogi simboli srbstva pa so prav na ozemlju Kosova. Zavozlanost kosovskega problema je torej velika, pripravljenost za razrešitev pa z obeh strani zelo majhna. Albanci se že vse od ukinitve avtonomije pred več kot desetimi leti čutijo močno zapostavljene. Beograd jim je praktično ukinil šolstvo, zato so razvili zasebnega, vzporednega, gospodarstvo na Kosovu nazaduje, brezposelnost je preko 50-odstotna, za socialne pravice ni poskrbljeno. Dodatno k temu je albanska nataliteta na Kosovem v evropskem vrhu, organizirani pa so v plemenski ureditvi, v kateri velja načelo »vsi za enega, eden za vse«. Drugače je s Srbi. Po njihovem dednem pravu na domovih ostaja samo najstarejši sin, ostali otroci pa ga zapustijo. To pa se v zadnjih desetletjih dogaja predvsem z izseljevanjem iz Kosova, zato so odstotno vse bolj maloštevilni. Albanci so ves čas vojne v Bosni in Hercegovini dokaj mirno čakali na ugoden trenutek. Politika njihovega voditelja Ibrahima Rugove je bila v bistvu gandijevska, zato je bil deležen velikih kritik znotraj svojega naroda. Radikalnejši politiki so paralelno ustvarjali kosovsko osvobodilno vojsko. Prav njej se je moral podrediti tudi Rugova. Boji se z albansko-srbske meje, iz okolice Dečanov širijo v notranjost, srbska oz. jugoslovanska Miloševičeva vlada pa uporablja vse več težkega orož- ja in celo letalstvo. Albanci izven Albanije pa ne živijo le na Kosovu, temveč tudi v zelo ranljivi Makedoniji, v Črni gori in Grčiji. Val vojne lahko torej kaj hitro pljuskne tudi v te države, to pa pomeni balkansko vojno skoraj nepredvidljivih razsežnosti. J.R. Pečka patriarhija - simbol srbstva na Kosovem Foto:sv 20 LET GLASBENE ŠOLE Uspeh učencev dokazuje trdne temelje šole Intervju z ravnateljem Glasbene šole na Koroškem mag. Romanom Verdelom Po dvajsetih letih delovanja Glasbene šole na Koroškem je njen sedanji ravnatelj mag. Roman Verdel orisal položaj te ustanove z nekaj podatki. Pred leti je bilo še precej negotovo, na kakšen način bo šola lahko delovala, ali se bo lahko razvijala, bo dovolj denarja, učiteljev, prostorov ... Iz začetnih, pionirskih poskusov je nastala razvejena ustanova. Mag. Roman Verdel Foto: sv Mag. Roman Verdel: Danes obiskuje slovensko glasbeno šolo okoli 440 učenk in učencev in reči moram, da smo prisotni takorekoč po vsej južni Koroški, od Pliberka pa do Zilje. Največ učencev je v Celovcu, kjer poučujemo okoli 200 otrok - seveda ne samo Celov-čanov, veliko je takih, ki stanujejo v mladinskih domovih ali pa imajo pouk po šoli. Katerih instrumentov se otroci lahko učijo? Ponujamo praktično vse, kar kdo želi, z izjemo citer in čela, ker še nimamo učiteljev. Pa tudi pihala in trobila bi bila lahko bolj zastopana, če hočemo, da bodo nastajali dobri ansambli. Razen glasbil pa imamo integriran v Glasbeno šolo tudi pouk baleta, kar je gotovo nenavadno. Pevci pa si lahko pri nas tudi šolajo glas, naša skrb pa velja tudi zborovodskemu naraščaju, saj vemo, kakšne potrebe so po društvih. Danes je samo ljubezen do glasbe premalo, potrebno je znanje, ki ga na ta način posredujemo. Včasih je bilo precej problemov, ker je bilo enostavno premalo učiteljev. Kako je danes? Pouk si deli 42 učiteljev glasbe, od tega jih je že 17 domačinov. Se pred petimi leti so poučevali samo trije s Koroške. Prav po zaslugi nepretrganega dela šole jih je vedno več, ki so nadaljevali ali pa še nadaljujejo pedagoško smer študija glasbe, bodisi na deželnem konzervatori-ju ali pa v Salzburgu in Gradcu; začeli pa so pri nas. Je to dovolj? Problem je v tem, da je treba biti tudi pri nastavitvah previden in treba je pretehtati lastne finančne zmogljivosti. So finance zagotovljene,? Smo tik pred podpisom pogodbe s koroško deželno vlado oz. z referatom za kulturo, s katero bomo imeli zagotovljenih za naslednja tri leta po milijon šilingov in pol na leto. To pomeni, da nam je že odvzet velik del bremena, ne pa glavni. Iz Slovenije si pričakujemo približno isto vsoto, nekaj pride iz Urada zveznega kanclerja (sosvet), milijon in pol pa zberemo iz prispevka staršev za šolnino. Tudi politične organizacije se zavedajo pomembnosti naše šole, saj je pogovorni jezik slovenski. Letni proračun znaša okoli 5,4 milijone, zato se moramo res truditi, da si zagotovimo ta denar. Ne smemo pozabiti, da so nastavljeni učitelji podvrženi enakim pogojem kot na nem- škogovorečih šolah in da se njihova plača mora povišati vsaki dve leti, tako kot pri vseh drugih. To pomeni, da je tudi vsako leto potrebno več denarja. Nujno je treba zagotoviti nemoteno in kontinuirano delovanje, ne le zaradi šolarjev, temveč tudi zaradi učiteljev, ki imajo vso pravico do socialne varnosti. Ugled Glasbene šole raste, to pa po drugi strani pomeni tudi več odgovornosti. Ima šola tudi kakšne večje probleme? Na srečo - in če bo do omenjenega podpisa res prišlo, v kar pravzaprav ne dvomim - velikih problemov trenutno ni, manjši pa so itak na dnevnem redu. No, ja, manjši so tako ali tako povsod. Veselim se, da stoji šola na izredno trdnih temeljih, ki pa so jih ustvarjali mnogi skozi dve desetletji. Dokaz za to so uspehi naših učencev. Spominjam se časov, ko učitelji tudi po pet mesecev niso dobili svojega denarja, pa so kljub temu vztrajali in delali naprej. Sola je bila v hudih krizah in včasih je že kazalo, da bo vse skupaj propadlo. To se je postopoma zboljšalo. Z novim odborom pa se je tudi pogovorna klima zelo zboljšala in rezultat tega ni nazadnje tudi končno stvaren pogovor med deželno vlado oz. dr. Ausserwinklerjem in med nami. Strahovi, da bi na kakršenkoli način zgubili svojo samostojnost ali oddali kakšne pristojnosti, se niso uresničili. Hvala za pogovor! Koliko nas je bilo, ki smo se pod vročim soncem pretekle nedelje parili nad gradom Zaprice v Kamniku, bi bilo težko reči. Če nas je bilo samo polovico od sedaj še živečih, morda samo dvajsetina od takratnih 63.000 slovenskih izgnancev, potem je bila njihova množica dejansko zastrašujoča. Nemški nacizem in italijanski fašizem sta takrat dejansko potegnila črto (Schlußstrich) čez Slovence, tu in onstran meje. Tako svete meje, kot nam jo sedaj na Koroškem oznanjajo nekateri, tedaj ni bilo. Brutalno so jo zbrisali nacisti sami. Janko Pečnik v svojih še neobjavljenih spominih pravi, da so v letu 1941, takoj po napadu na Jugoslavijo, v sicer že tako z avstrijskimi antifašisti prenapolnjene gestapovske zapore v Celovcu začeli trpati tudi izgnance iz Slovenije, in Milka Kolenik se v svojem zapisu spominja, da so bili koroški slovenski izseljenci iz taborišča Schwarzenberg premeščeni v Frauenaurach, ker so nacisti potrebovali prostor za pregnane slovenske družine iz tedanje Jugoslavije. Kakorkoli že: nacistični in fašistični režim sta v svojem ideološko tako izpopolnjenem in naoljenem kolesju izvajala najbolj dosledno etnično čiščenje. Slovenci na (Spodnjem) Štajerskem so se morali umakniti Kočevarjem, po sporazumu med Hitlerjem in Mussolini- OB DNEVU SLOVENSKIH IZGNANCEV V Kamniku svečano in množično jem, potem, ob porazu nemške vojske, pa jih je vzela megla. Slovenske rodoljube vseprek po domovini so pregnali, bolje odvedli v delovna taborišča, doma so po programu puščali samo tisti sloj, ki jih v njihovi nacionalistični večvrednostni teoriji in ideologiji ni motil in jim bil nevaren. Ljudi pač, ki so koristni za delo in izkoriščanje. Društvo izgnancev se je v Sloveniji dejansko ustanovilo zelo pozno. Morda je temu vzrok neomajno zaupanje prejšnjemu političnemu sistemu, v katerega so verovali, ker je zrasel tudi na osnovi njihovega trpljenja in žrtvovanja. Toda stvari so se začenjale spreminjati in v politiki so se začeli pojavljati tudi tisti in taki, ki so bili sokrivi ali vsaj soudeleženi pri njihovi težki usodi. Šele te- daj so se zavedli, da njihov prispevek k svobodni domovini ni več cenjen v toliki meri in da se postopoma enači s svojimi nasprotniki, sokrivci zla. Kamnik je bil leta 1945 vrnitveni ali repatriacijski center, največji izmed tedanjih štiridesetih v Sloveniji, kamor so od konca junija dalje >ivlaki brez voznega reda« vozili slovenske izmučene, sestradane izgnance, internirance iz koncentracijskih taborišč, vojne ujetnike, prisilno mobilizirane in druge. Tu so morali počakati, da so se razmere na uničenih ali izropanih domovih toliko uredile, da so mogli domov, ali pa da jim je tedanja oblast priskrbela vsaj zasilne pogoje za življenje. V teh centrih so tudi zdravili mnoge obolele in izčrpane, mnogim rešili življenja. Mnogo bi se dalo napisati o tem, a podobnost z razmerami koroških slovenskih pregnancev je velika, zato nam je tudi dobro poznana. Društvo izgnancev Slovenije je prireditev v Kamniku pripravilo res veličastno. Udeležil se je je nekako tri tisoč članov in prijateljev, kulturni program je bil voden profesionalno, slavnostni govornik pa je bil sam predsednik slovenskega parlamenta dr. Janez Podobnik. Ta je izgnancem izrekel vso podporo pri njihovem prizadevanju za odškodnino, ki jo pričakujejo od držav tedanjih okupatorskih vojska. Državni poslanec mag. Franc Žnidaršič je ob vhodu v grajsko poslopje odkril spominsko ploščo, predsednik društva Vlado Deržič pa je razvil nov prapor DIS; ob tem pa jasno in odločno zavrnil vse tendence v Sloveniji, ki omalovažujejo prispevek in trpljenje izgnancev, ter objavil tudi ves seznam njihovih upravičenih zahtev. Jože Rovšek AKADEMIJA SLOVENSKE GIMNAZIJE ŠENTPRIMOŽ Premik v izrazni kvaliteti ETOŠNJO zaključno prire-■■ ditev oz. akademijo slovenske gimnazije pretekli petek v šolski avli lahko ocenimo kot je zapisano v naslovu. Sicer je bila po kvaliteti, režiji in organizaciji dokaj neenotna, vendar je vsaj v prvem delu nakazala novo smer razmišljanja. Zelo pohvalno je množično sodelovanje dijakov, kvalitetna raven posameznih točk, ki so gimnaziji, njenemu vodstvu, predvsem pa nastopajočim lahko le v ponos. Avla gimnazijske stavbe je bila nabito polna dijakov, staršev in povabljenih gostov. Močno prisotni so bili tudi prosvetarji SPD »Edinost« iz Škofič, s katerim je bila gimnazija v tem šolskem letu v partnerskem odnosu. Akademija je bila posvečena 50-letnici sprejema Deklaracije OZN o človekovih pravicah in ker so te v svetu še močno kršene, je režiser prvega dejanja Marjan Sticker ustvaril občutek nelagodja že ob prihajanju v avlo. Pomikali smo se namreč skozi kletne prostore, mimo sveč, mimo »celic«, v katerih so bili trpinčeni ljudje. V avli smo v polmraku naleteli na razsvetljen zemeljski globus, na njem pa truplo, na odru so ležala telesa, vmes pa mrliške lobanje, na panoju pa je teklo projecirano besedilo deklaracije. Ironija. Izvedba uvodnega recitala Cankarjevega hlapca Jerneja in njegove pravice v režiji Marjana Stickra je bila, vsaj zame, sijajna. Seveda je nekatere motila škripajoča glasba, a škripajo tudi človekove pravice. Bilo je zvočno in lučno agresivno, a kako naj bo, ko pa še ob taki napetosti nismo pripravljeni slišati »glas vpijočega v puščavi«, ko nam postajajo slike gladu, trplenja tam nekje daleč, ali pa celo blizu, vsakdanje in nas sploh več ne prizadenejo. Bravo Marjan in bravo igralci, dijaki Tanja Malle, Tevta Latifi, Katja Kernjak, Till Busch, Daniela Janoševič, Jana Sommeregger, Marko Einspieler in podčrtano Maja Sticker! Drugi, klasični del akademije je bil žal brez režije, ali pa je bila ta slaba. Krasen program je šepal prav na prehodih, na menjavah luči, na zvoku, prav škoda, kajti intelektualne kapacitete slovenske gimnazije bi te stvari skoraj morale pokriti. Nastop Škofičanov seje zrce-lil v že tradicionalnem dobrem petju Kvarteta »Rož« in plesne skupine mladih, ki pa je bila žal tako slabo postavljena, da je izzvenela skoraj neopazno. Z diapozitivi je škofiško društvo predstavil Stefan Pinter, ob tem pa so bili prikazani tudi posnetki, sedaj že kar etnografski, o velikonočnih običajih. Lepo sta jih v dialektu komentirala Trezi Poertsch in Ernsti Pit-schek. Od gimnazijcev je presenetil sinfonični orkester, ki ga ob prof. Krstiču vodi prof. Verdel, prvi razred z intenzivno angleščino prof. Cesnovarjeve, dijaki tretjega razreda z glasbeno lutkovno predstavo v režiji mag. Stanka Polzerja, mladinski zbor in ansambel ZG/ZRG pod vodstvom mag. Verdela itd, itd. Akademijo sta v imenu prireditelja pozdravila ravnatelj dr. Reginald Vospernik in profesorica na gimnaziji Magda Errenst. Taje v imenu Škofičanov podarila gimnaziji tudi češnjevo drevo, pa naj dijaki zobljejo. Škofiški dvojezični vrtec pa je za to priližnost izdelal otroško sliko, ki naj bi krasila gimnazijsko šolsko avlo. Jože Rovšek Najmlajši slikarji Minuli teden je bil v šentpri-moškem otroškem vrtcu na obisku znani umetnik, slikar mag. Kristijan Sadnikar. Najmlajšim je pokazal, kako slika pravi umetnik. »No, sedaj bomo narisali to rožo,« je dejal Kristijan. »List je zelen in roža rdeča.« Napravil je zeleno črto in rdečo packo. Otroci pa so z odprtimi usti zijali in najprej niso rekli nič. Končno se je oglasil Rafael: »Tako pa roža ne izgleda!« Toda tudi najlažji način slikanja ni za vsakega enostaven: »Tako sem pa jaz narisal rožo!« je rekel Simon in na kartonu ustvaril pravo umetnino. Medtem ko so otroci slikali s Kristijano, so se naučili, da ima slika lahko za vsakega drugačen pomen, ker ima vsak svoje misli in jih tudi po svoje raztolmači. CELOVŠKE NAGRADE GUSTAVA MAHLERJA Nagrajenci Giesen, Šaljič in Shchetynsky Letošnje nagrade za kompozicijo Gustava Mahlerja, ki jo podeljuje mesto Celovec, so prejeli skladatelji treh dežel, in sicer 1. Nemec Tobias Giesen (50.000), 2. Slovenka Bojana Šaljič (40.000) in 3. Ukrajinec Alexander Shchetynsky (30.000 šil.) Predsednik žirije Siegfried Palm je bil nad kvaliteto poslanih kompozicij navdušen in bo sam 23. julija v dvorani fresk v vitrinjskem samostanu sam igral solo na čelu v skladbi Hiob II prvonagrajenca Tobiasa Giesna. Posebej se je z drugo nagrado izkazala komaj 20-letna študentka visoke glasbene šole v Ljubljani, Mariborčanka Bojana Šaljič. Njena skladba The picture kljub njeni mladost sodi med umetniško zrela dela. Praizvedba bo prav tako 23. julija v vetrinjskem samostanu, kot solist na čelu pa bo nastopil slovenski vrhunski umetnik Miloš Mlejnik. KSŠŠD DUNAJ Pomladni občutki za ljubitelje Zbor Kluba slovenskih študentk in študentov (slika zgoraj), vodi ga Anja Kapun, je pretekli petek predstavil svoj novi program na domačih, se pravi, klubskih tleh. Sicer sopara poletja človeka že močno nadleguje, toda zbor je za en večer zasukal potek letnega časa nekoliko nazaj in s pisano mešanico dvajsetih ljudskih, modernih in popularnih pesmi iz mednarodne pesniške zakladnice občinstvu ponazoril radost in turobnost pomladanskih občutkov. »Della passione«, ljubezenska zgodba v štirih dejanjih, je pesemsko pripovedovanje o dveh osamljenih osebah, ki se najdeta, se zaljubita, razideta in nazadnje spet najdeta osamljena. To pa niti ni tako žalostno, ko mama ob koncu že čaka s kavico. Ker gre za mešani zbor, so za vložena scenska prizorčka seveda našli ustrezno zasedbo. Tudi sicer se je na prizorišču marsikaj dogajalo, saj so ljubezensko zgodbo še dodatno ilustrirali luštne risbe na diapozitivih, v črno odeti pevke in pevci pa so pokazali poleg pevskih tudi koreografske sposobnosti. Skratka, Zbor KSŠŠD se je s svojim majhnim »Ge-samtkunstvverkom« (k čemur spada tudi lično oblikovan programski list) ljubitelje petja in zabave prepričal. Očitno jim ni bilo mar za bogati bife in zbora skorajda niso več hoteli spustili z odra. Večerje popestril tudi kratek nastop dunajskega slovenskega tamburaškega ansambla »Fermata«. A. L. OBLETNICA IN PRAZNIK ZA GLOBASNICO Slovensko kulturno društvo slavilo 95-letnico * MiivU vaške ljudske šole je V preteklo nedeljo, 6. junija 1998, bila svečana prireditev v počastitev 95-letnice obstoja Slovenskega kulturnega društva »Globasnica«. Ustanovljeno 3. maja 1903 kot »Katoliško slovensko izobraževalno društvo Globasnica« je v teku in dobi svojega delovanja vtisnilo neizbrisen pečat kraju in tudi ljudem, saj se je po eni strani od vsega začetka postavilo v bran slovenske besede in kulture, po drugi pa je s svojim pestrim izobraževalnim programom dvigalo omiko in razgledanost ljudi. Zato je seveda bilo ostal pomembna jezikovna šola, izjemno pozornost pa pri društvu posvečajo delu z mladino in zanjo. To odgovorno delo se že obrestuje, kakor to dokazuje otroška skupina »ŽIVŽAV«, ki jo vodi Travdi Lipuš. Vokalno in instrumentalno je skupina na višku, kar je seveda tudi zasluga krajevnega oddelka glasbene šole. Zbor je velik obet za prihodnost. Mladina je dejavna tudi v folklorni skupini, ki jo vodi Branko Hudi in je v nedeljo dobesedno pometala po odru. Tretja mladinska skupina, ki bogati kulturo podobo kraja in etičnost dežele, kajti oboje je danes neprecenljivo bogastvo Koroške pri uveljavljanju v evropskih razsežnostih. Društvo daje previharilo vse izzive časa, predvsem pa da zna vključevati mladino v kulturno delo. Vsakdo, ki mladini jemlje ali odreka večjezičnost, ne dela v korist dežele. Preden je društveni mešani pevski zbor »Peca« pod taktirko Alenke Mori s pesmijo zaokrožil in zaključil koncert, in sta Anka Jemej-Gregorič ter Janko Sm-rečnik vsem zaželela srečno pot, je bilo izrečenih še nekaj čestitk, ki so jim prisluhnili tudi častni . v .■ ' 1« -i u k Skupina STEM in Mešani pevski zbor »Peca« sta zaključila jubilejno prireditev Foto: SV samoumevno, da so Globašani visoki rojstni dan svojega občega slavljenca primerno praznovali. Pravzaprav je celo letošnje leto delovanja društva v znamenju ustanovne obletnice. Spoštljiv spomin Ustanovitev društva je bila tesno povezana z ohranjevanjem in krepitvijo slovenske besede ter narodne, kulturne in verske identitete prebivalstva. Pobudo za ustanovitev je dal takratni kaplan Ivan Hojnik, 27 Glo-bašanov je takoj pristopilo k društvu in se tako vpisalo v listino ustanovnih članov. V nedeljo so se njih in poznejših odgovornih društvenikov potomci spomnili tako, da sojih imensko priklicali v spomin in zavest poslušalcev. Posebnega spomina je vreden tudi Peter Rarej, takratni predsednik društva, ki je s hladnokrvno in premišljeno potezo rešil društvene zapisnike pred nacisti, ki sojih hoteli zapleniti in uničiti. Mlajši rodovi danes predvsem iz njih črpajo znanje o zgodovini in usodi domačega društva. Z veseljem pa so na svečanosti pozdravili tudi Nežiko Fračko, najstarejšo aktivno društvenico. Mladina Društvo slej ko prej igra pomembno izobraževalno, narodno in socialno-identifikacijsko vlogo, oder je bil in bo tudi je v nedeljo nastopila, je dekliški zbor STEM, vodi pa ga Klavdija Šorli. Globaški prosvetarji pa so svojo obletnico hoteli praznovati v družbi krajanov in sosednjih zborov in prosvetnih skupin. Zavedajo se pač, da so dialog, pošteni in odkriti odnosi ter dobro sosedstvo najbolši porok, da bo vaška skupnost in z njo tudi društvo živelo in uspevalo naprej. Društvu so prinesli pevske pozdrave cerkveni zbor pod vodstvom Bernardke Srienc, Moški pevski zbor »Franc Leder-Lesičjak« iz Štebna in »Gemischter Chor« z vodjo Valentinom Zirgoijem na čelu. Štefan Bosphitz, zagnani predsednik, je v svojem govoru posebej naglasil potrebo po dialogu in sožitju in je krepitev domače besede in kulture označil kot najplemenitejši cilj prihodnjega društvenega delovanja, da slovenska beseda ne bo utihnila pod Peco. Med nove pristope delovanja pa sodi tudi naloga, usposobiti mladino, da se bo uveljavila v novih pogojih združene Evrope. In prav večjezičnost je ob upoštevanju domačega jezika tista evropska priložnost za mladino in za gospodarski razvoj regije. Deželni kulturni referent Michael Ausserwinkler je društvu čestital, da je kot socialno-humana hrbtenica pomagalo ohranjati dvojezičnost in multi- gostje Michael Ausserwinkler, župan Paul Robnig in podžupan Bernard Sadovnik, deželnozbor-ski poslanec Raimund Grilc, generalni konzul Jože Jeraj, predsednika KKZ in EL Janko Zer-zer ter Andrej Wakounig in drugi. Pa še to: društvo je posebej za obletnico izdalo lastno brošuro. AL/. Kulturni sporazum V torek, 9. junija so se na Dunaju pričela meddržavna pogajanja o kulturni pogodbi med Avstrijo in Republiko Slovenijo. Kaže, da bojo trajala kar precej časa. Pozicije obeh držav so zelo različne. Avstrije se v glavnem koncentrira na položaj t. i. nemško govoreče manjšine v Sloveniji in v bistvu s to pogodbo hoče doseči njihovo bilateralno priznanje oz. z njimi pogojuje svojo dobrohotnost in pripravljenost za pogajanja. Slovenija pa se poleg za dvojezično šolstvo slovenske manjšine na Koroškem zavzema med drugim za ustanovitev katedre za slovenistiko na dunajski univerzi in za odprtje arhivov. Odprto pa je, koliko se bo Slovenija kot matični narod, predvsem pa kot pravna naslednica Jugoslavije, pri uveljavljanju svojih zahtev in stališč opirala na pravno charto koroških in štajerskih Slovencev, to je na 7. člen Avstrijske državne pogodbe. Pesem smešna ni grešna Pliberška »Podjuna« je v dvorišču Wernerjeve galerije v mestu preteklo soboto zvečer priredila zanimiv, za vsednevno hudo vročino zanimiv sproščujoč koncert, ki je tudi zaradi »grešnosti« privabil precejšnje število poslušalcev, toda kake posebne grešnosti ni bilo. Celo mestni župnik Ivan Olip se ni kaj posebej križal in zaradi tega koncerta tudi najbolj bogaboječim »Podjunčanom« ne bo treba k spovedi. V res prijete-nem in sproščujočem koncertu so bolj vesele in ne tako v srce boleče dregajoče pesmi peli organizator »Podjuna«, njen številčni podmladek »Mlada Podjuna«, mlada dekliška skupina, ki pa obeta lepo pevsko prihodnost, GLEM (zvok) iz Globasnice in nadaljnji gost, vedno resnoneresni Pavlijev zbor »Trta« iz Žitare vasi. Bilo pa je res fletno. »S PESMIJO V POLETJE« Danica gostila Šentjurščane Dolga je tradicija sodelovanja SPD Danice s Šentjurjem. Izhaja še iz tistih »železnih« časov, ko so bili v Sloveniji pripravljeni tudi udarniško delati. Tedaj so mlajši Šentjurščani Šentprimoža-nom precej pomagali pri gradnji svojega kulturnega doma. Ob tem ali zaradi tega pa se je razvilo in na srečo tudi ohranilo tesno kulturno sodelovanje. Medsebojni obiski in srečanja še vedno potekajo. Zbor bratov Ipavcev in Zbor Danica sta ga že večkrat potrdila. »Danica« je v soboto zvečer ob svojem koncertu »S pesmijo v poletje« prepustila vodilno mesto prav Šentjuršča-nom. Njihov pihalni orkester je navdušil mnoge obiskovalce in dejansko prinesel prijetno svežino v vroč predpoletni večer. V programu koncerta so zapeli še najmlajši »Daničini« pevci, skupina farne mladine in Sinng-gemeinschaft Turnersee-Stein in seveda mogočni gostiteljski mešani zbor »Danice«. Odmeven koncert »Kvarteta Borovlje« Ženski kvartet »Borovlje« pod glasbenim vodstvom Edija Ora-žeta že kar lep čas in na visoki ravni bogati zborovsko ponudbo. V splet nastopov sodi med drugim sodelovanje na deželni razstavi v Borovljah in podelitvi deželne nagrade za človekove pravice, redno pa skupina nastopa pri prireditvah SPD »Borov- tudi župana in podžupana mesta Borovlje, Helmuta Krainerja in Franza Primiga. Andreja, Lindi, Margot in Lidija, tako pojoče četverice, ne znajo le peti, ampak so se tokrat spustile tudi na zanje docela novo področje. Omislile so si namreč originalne in posrečene reklamne vložke, Martin Dov- Kvartet »Borovlje«, v ozadju velike marjetice Foto:sv lje«, čigar član je. Preteklo soboto, 6. junija 1998 je kvartet vabil na koncert pri Cingelcu na Trati skupaj z moškim kvintetom iz Loma pri Tržiču ter vokalno skupino »Vox« iz Pliberka. Jasno, daje ta glasbeni cukrček privabil številne pošlušalce, med njimi jak pa je prevzel vlogo povezovalca. Koncert pri Cingelcu je bil prijetno doživetje za vsakega poslušalca, dobro vzdušje pa se je preneslo na družabnost, ki je seveda v mili junijski noči še posebej zacvetela. PRIREDITVE ČETRTEK, 11. 6. OBIRSKO, pri Kovaču - SPD Valentin Polanšek 13.00 Kolesarski izlet SOBOTA, 13. 6. UUBEU, za carinskim poslopjem -Avstr, združenje taboriščnikov 9.00 Slavnostna prireditev v spomin na KZ Ljubelj sever LOBNIK, PRI Stoparju - Longo mai 16.00 21 let Longo mai v Avstriji. Praznik z ukrajinsko glasbo »Romani yag« OBIRSKO, pri Kovaču - SPD Valentin Polanšek 20.00 Koncert ob 70-letnici rojstva Valentina Polanška PONEDELJEK, 15. 6. ŠENTJANŽ, v k & k - k & k in SPZ 9.00 Literarna delavnica z Marjanom Pungartnikom CELOVEC, v Modestovem domu 17.00 Kreativni teden. Traja do 18. 6. (17.00-21.00) TOREK, 16. 6. ŠENTJAKOB, v farovžu - SPD Rož in Dvojezični zbor 20.30 Open air - Linada Tillery & The Cultural Heritage Choir SREDA, 17. 6. DUNAJ, v Korotanu, Albertgasse 48 - Volksgruppeninstitut 19.30 Volkszählung 2001 und die Volksgruppen ČETRTEK, 18. 6. DOBRLA VAS, pri kult. domu - SPD Srce in Dvojezični zbor 20.30 Open air - Linada Tillery & The Cultural Heritage Choir PETEK, 19. 6. CELOVEC, na vrtu Mohorjeve - KDZ 20.00 95. Rock ob meji, koncert SOBOTA, 20. 6. ŠENTPRIMOŽ, v kulturnem domu - SPD Danica 15.30 Plesna predstava »Čudežno mesto« ŠENTJAKOB, v farni dvorani - SPD Rož 19.30 Plesna predstava »Čudežno mesto« RADIŠE, v kulturnem domu - SPD Radiše 20.00 Mednarodna poletna noč »Brez meja - senza confini - ohne Grenzen SUHA, na gradu - KPD Drava, KKZ, Oktet Suha 20.30 Srečanje oktetov »Suha'98« NEDELJA, 21. 6. OBIRSKO, v cerkvi - Farni svet Obirsko 9.00 Obirsko žegnanje ŠMIHEL, v farni dvorani 11.00 Lutkovna igra »Sapramiška«. Nastopa: lutk. skupina Ml SMO Ml ŠENTJAKOB, v farni dvorani -Društvo upokojencev Šentjakob 14.00 Kulturna prireditev z družabnim večerom. Nastopajo: Hodiški oktet, Pavle Kernjak s harmoniko DUNAJ, Familienkirche Neuottakring -Tamburaški ansambel »Fermata« 19.30 Tamburaški koncert. Sodelujejo: Adria (Čehi), Fermata (Slovenci) in Tambečari (Hrvati) SREDA, 24. 6. CELOVEC, na dvorišču Mohorjeve 20.30 Open air - Vlado Kreslin & Beltinška banda PETEK, 26. 6. LIBUČE, v galeriji Falke 20.00 Če prekoračimo besedo (literatura s Koroške, iz Furlanije in Slovenije) Vlado Kreslin in Beltinška banda v sredo, 24. junija, ob 20.30 na dvorišču Mohorjeve Ime Vlado Kreslin pozna danes vsakdo v Sloveniji. Odličen pevec in interpret svojih lastnih skladb vpleta v svojo glasbo elemente pristne prekmurske narodne glasbe in navdušuje staro in mlado. Na Koroškem ga poznajo predvsem mladi, nastopil je že tudi v Borovljah (kot solist) in v Škofičah s spremstvom. Pridite, ne bo vam žal! 28. likovna kolonija v Vuzenici Sporočamo, da bo letošnja liko- in sodelavci osnovne šole v Vu-vna kolonija mladih potekala zenici. od 23.-29. avgusta 1998 v Vu- Interesente (otroke med zenici. Udeležili se je bodo 10.-15. letom) prosimo, da se mladi iz Porabja, avstrijske čim prej prijavijo v tajništvu Koroške in Tržaškega. Mlade Slovenske prosvetne zveze v Ce-bo pri delu vodilo 7 pedagogov lovcu, telefon 0463/514300-22 Vabilo ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV in prijateljev protifašističnega odpora vabi na letošnjo osrednjo tradicionalno prireditev TOVARIŠKO SREČANJE PROTIFAŠISTOV IN DEMOKRATOV ki bo v nedeljo, 28. junija 1998, s pričetkom ob 14. uri, pri Peršmanu v Podpeci nad Železno Kaplo. Tudi letos se bomo protifašisti in demokrati zbrali na zgodovinskem kraju protifašističnega boja na Koroškem. Kakor v minulih letih bomo skupaj obudili spomin na čase, ko smo se uprli nacifašističnemu nasilju in se na strani zavezniških sil borili za svobodo, demokracijo in mirno sožitje med narodi in državami. V tem smislu naj bo prireditev izraz naše zvestobe izročilom protifašističnega boja. Obenem pa naj bo tudi manifestacija naše pripravljenosti, da se tudi danes in v bodoče zoperstavimo vsem pojavom nasilja, nestrpnosti in krivic. Na sporedu bodo polaganje vencev ob spomeniku protifašističnega boja ter nastopi kulturnih skupin, za zaključek pa bo sledilo družabno srečanje. Vabimo vas, da se s svojci, prijatelji in znanci udeležite našega tradicionalnega srečanja. Zveza slovenskih žena ZSI sporoča, da bo letos letovanje otrok v Poreču od 17. do 27. julija. Cena za enajstdnevno letovanje in prevoz v obe smeri znaša 3.400 šil. Svoje otroke lahko prijavite na sedežu ZSŽ, tel. 0463-514300, kjer prejmete tudi nadaljnje informacije. 28. likovna kolonija v Vuzenici Sporočamo, da bo letošnja likovna kolonija mladih potekala od 23.-29. avgusta 1998 v Vuzenici. Udeležili se je bodo mladi iz Porabja, avstrijske Koroške in Tržaškega. Mlade bo pri delu vodilo 7 pedagogov in sodelavci osnovne šole v Vuzenici. Interesente (otroke med 10.-15. letom) prosimo, da se čim prej prijavijo v tajništvu Slovenske prosvetne zveze v Celovcu, telefon 0463/514300-22 Hanzi Sitar z Obirskega - 70. rojstni dan; Kati Olip iz Sel -45. rojstni dan; Tonči Dolinšek z Lepene - 73. rojstni dan; Jožef Polesnig iz Vogrč -57. rojstni dan; Janez Apov-nik z Borovij - 70. rojstni dan; Franci Fugger s Svaten - rojstni dan, Gusta Stornik in Pavla Potočnik iz Šentjakoba - rojstni dan; Margareta Čepin s Podgore pri Globasnici - 60. rojstni dan; Alojz Mi-cheu iz Strpne vasi - 70. rojst- PRAZNUJEJO ni dan; Vida Koncilija z Dvora - 70. rojstni dan; člani društva upokojencev Pliberk: Marija Pridigar, Marija Žagar, Margareta Zanki, Wilhelm Kraiger, Antonija Pernjak, Peter Močnik in Marija Butej; Erika Lipitz z Lovank - rojstni dan; Adolf Picej z Žamanj - rojstni dan; Johana Micheuz iz Žitare vasi - rojstni dan; Ignac Cirgoj iz Bukovij - rojstni dan; Jože Hribernik z Blata - rojstni dan; Antonija Pegrin s Kota -rojstni dan; Lojzi Kelih iz Sel - rojstni dan; Johana Mihelič iz Malčap - 90. rojstni dan; Marta Gregori iz Šentpetra -rojstni dan; prof. Marija Malle iz Celovca - rojstni dan; Ivana Stefaner-Weiss s Stranj - rojstni dan; Slavko Sticker iz Šentpetra - rojstni dan. Slovenski vestnik čestita! SOBOTA, 27. 6. ŠENTJANŽ, v cerkvi 19.30 Koncert Dekliškega zbora BEL CANTO VOICES iz Minneapolisa. Sodeljujejo: MePZ Gallus, Dvojezični zbor in cerkveni zbor Šentjanž; prireditelji: farna skupnost Šentjanž, SPD Šentjanž, MePZ Gallus, Dvoj. zbor, KKZ, ŠPD Kočna NEDELJA, 28. 6. CELOVEC, v kapeli Slomškovega doma 9.30 Dekliški zbor BEL CANTO VOICES iz Minneapolisa ZDA -sooblikujejo sv. mašo in kocert; Prireditelji: Slov. pstoralni center, MePZ Gallus, KKZ in SKD v Celovcu SREDA, 1. 7. TINJE, v domu - Katoliški dom prosvete Kreativna dneva za mlade med 15. in 19. letom; do 2. julija ČETRTEK, 2. 7. TINJE, v domu - Katoliški dom prosvete 19.00 Validacija - občevanje s starejšimi zmedenimi ljudmi. Predavateljica: Sr. Anadet Nussbaumer PETEK, 3. 7. ŠENTJANŽ, v k & k - k & k in SPZ 20.00 Razstava »Drava je svoja fraua« RADIO KOROŠKA SLOVENSKE ODDAJE ČETRTEK, 11. 6. 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! (mag. Božo Hartman) 18.00 Praznična (P. Zunder) PETEK, 12. 6. 18.10 Kulturna obzorja SOBOTA, 13. 6. 18.10 Od pesmi do pesmi - od srca do srca NEDEUA, 14. 6. 6.08 Dobro jutro. Koroška / Guten Morgen, Kärnten! (mag. M. Gallob) 18.00 Za vesel konec tedna PONEDELJEK, 15. 6. 18.10 »Kratek stik« TOREK, 16. 6. 18.10 Otroška oddaja SREDA, 17. 6. 18.10 Glasbena mavrica DOBER DAN, KOROŠKA NEDEUA, 14. 6. 13.30 ORF 2 PONEDEUEK, 15. 6. 4.20 ORF 2 (Ponovitev) 16.20 TV SL01 (Ponovitev) I Dokler osrednji politični organizaciji ne bosta uskladili finančnega proračuna, iz Slovenije ne bo denarja I Korak za korakom: Mladinski dan na Radišah I 95 let SKD »Globasnica«: Na temeljih preteklosti sloni današnje delo za ohranitev kulturnega jutri I 20 let Slovenske glasbene šole na koroškem I Nič ne pometa kot brezova metla ... SLOVENSKI VESTNIK Usmerjenost lista seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkqjn na narodnopolitičnem interesu. tel. 0463/514300-0 • faks -71 DEŽURNI TE ŠTEVILKE..............Jože Rovšek ODGOVORNI UREDNIKI Jože Rovšek (-30) ... kultura, slovensko zamejstvo Sonja Wakounig (-34)... politika, manjiinska družba Tajniätvo.................Urika Brumnik (14) Naročniška služba...........Milka Kokot (-40) Prireditve.............Andrea Metschina (-22) IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem TISK Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566 -------------------VSI-------------------- Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec Janko Apovnik - 70-letnik Te dni je v krogu svojih praznoval 70 let svoje življenjske poti Zdovčev Anza - Janez Apovnik. Rodil se je v znani in zavedni Zdovčevi družini v Senčnem kraju. Mladost je preživljal s svojimi šestimi brati in dvema sestrama. Skrbna in zavedna starša Pavla in Janez Apovnik sta imela polno rok dela na kmetiji in zraven z vso skrbjo skrbela za vzgojo številnih otrok, da so bili vsi vzgojeni v zavedne člane naše narodne skupnosti. Dom Zdovčevih leži blizu državne meje in večkrat je bila ta bližina polna skrbi in strahu. Napad na bivšo Jugoslavijo in konec druge svetovne vojne prav na Libuškem polju sta Zdovčevi družini povzročila mnogo strahu in skrbi. Vsa družina seje vključila v delo odporniškega gibanja in podpirala partizane. Mladi Janko se je pozneje priključil partizanom, da pomaga pregnati okupatorja z naše zemlje. Posebno nevarno in polno tveganja pa je bilo ob koncu druge vojne za Apovnikove, ko so se pribežale tisočglave množice nacistične vojske, njihovih zaveznikov ustašev, belogardistov, Kozakov, Kočevarskih Nemcev v esesovski formaciji Princ Eugen in še drugih. Vsa ta po večini roparska in morilska vojska se je prav ob domu Zdovčevih - na tako imenovani »gmajni« utaborila in bila strah vsem bližnjim in seveda Zdovčevi domačiji, katero so tolpe popolnoma oropale. Korajžni materi Pavli je s svojo odločnostjo uspelo, da je 30 partizanom, zajetih s strani ustašev rešila življenje, katere so imeli zaprte v kuhinji pri Zdovcu. Mladi Janez Apovnik pa tudi po končani vojni ni vrgel puške v koruzo. Vneto je delal v mladinski organizaciji kot njen funkcionar, se vključeval povsod v narodno delo. Posebno skrb je posvečal naši organizaciji, Zvezi koroških partizanov, katere član odbora je že dolga leta kot aktiven borec za pravice ne le ZKP, temveč vsega slovenskega naroda. Zal pa mu v zadnjem času pešajo oči, ki so mu velika ovira pri njegovem domačem »hobiju« in naši skupnosti. Kmalu po vojni se je dvakrat vključil v koroške slovenske mladinske brigade pri gradnji proge Samac-Sara-jevo, vseučeliški grad Zagreb in še drugod. Razdajal se je pri gradnji porušene domovine tu in onstran meje. Še danes ima lepe spomine na čas mladosti in tovarištva. Njegovih sedemdeset let je bogatih na delu in zvestobi svojemu rodu. Njegove vrline so stvarnost, prijaznost in pomagati povsod, kjer je bila potreba pomagati. Jubilantu, kateremu so prišli čestitat njegovi soborci, predstavniki ZKP, prijateljem in številnim znancem so se pridružili predstavniki Posojilnice-Bank Pliberk, katere predsednik nadzornega odbora je bil dolga leta, in predstavniki Slovenskega društva upokojencev Pliberk in mu zaželeli še mnogo zdravih in srečnih let v krogu svojih in njegovih soborcev, ter vseh, ki znamo ceniti njegovo plodno življenjsko pot - pot razdajanja za obstoj našega naroda na Koroškem. Dragi Anza, še enkrat mnogo sreče, zdravja in srečnih let! -ikej KRIŽANKA VODORAVNO: 1. kovina, ki privlači železo 6. izloček žleze 11. otroško opravilo, odrska uprizoritev 12. tuje žensko ime 14. ovinek 15. slov. atletski klub 16. s tujko: pripravljen 18. pomladanski mesec 19. TR 20. simetričen 22. os. zaimek, množ. 1. oseba 23. predstava, postavitev na sceno 25. način krojaškega reza pri plaščih 27. kemijski znak za vanadij 28. nemško »kot, vogal« 29. ženska, ki verjame v vraže 31. moški brez las 32. slap v Logarski dolini 34. z izjemo 35. zmrznjena vlaga na drevju, ivje 36. nikalnica Sonja Wakounig 38. Anton Novačan 39. število z dvema ničlama 40. ime zadnjega albanskega kralja 42. 365 dni 44. ženin ali možev oče 46. ime filmske igralke Derek 47. boginja maščevanja pri Grkih 48. podzemna jama v Španiji s prazgodovinskimi risbami 51. kazalni zaimek 52. 1000 kg 53. sveta knjiga muslimanov NAVPIČNO: 1. angleški naziv za gospoda 2. želatina iz alg 3. pripadnik balkanskega naroda 4. predlog 5. vrsta belega vina, imenovanega po mestu Tramino 6. konzervativnost, staromodnost 7. avtom, oznaka za Kranj ŠTEV. 23 8. glavno mesto Italije 9. vrsta nizozemskega sira 10. ženska, ki taji 13. poteg z nožem 16. premagan; kdor je doživel poraz 17. prostor ali posoda z zemljo za gojenje živali ali rastlin (podobno kot akvarij) 20. nenaden občutek strahu, preplašenost 21. avtom, oznaka za Niš 23. počasi potapljati 24. tropski les, tik 26. prostor za slavnosti na šolah 30. plemiški naslov 31. proletarec 33. vrsta mehke volne, tudi pasma mačk 35. prvi prevod biblije 37. Evropska unija 39. stanje, način bivanja 41. gora na Koroškem blizu Pliberka 43. naziv za Hercegovca 45. trgovska akademija 49. kemijski znak za molibden 50. AN Rešitev št. 22 VODORAVNO: 1. MOTIVI 6. MRTVEC 12. ARNO 13. MOLEKULA 15. KAT 16. MOČAN 17. KAL 18. ON 19. GOVEKAR 21. NV 22. BURI 23. ATOL 25. KAR-MANN 28. ALAUN 30. AMEN 31. ALT 33. EKS 34. EZOP 36. PRETEPI 39. ERA 40. RE 42. TRATAR 43. Ml 44. KANO-NIR 46. VO 47. AKROPOLIS 48. LAK 49. JA 50. POTEK 51. VILE 52. FARA 53. ODVOZ NAVPIČNO: 1. MAKOVKA 2. ORAN 3. TNT 4. IO 5. IMOVINA 6. MLAKA 7. RENATA 8. TK 9. VUK 10. ELAN 11. CALVIN 14. OČE 16. MORA 19. GUMNO 20. ROLETAR 22. BREZA 24. LAKET 26. AMERIKA 27. NLP 29. USPAVALO 32. TRTNIK 35. PRAPOR 37. ERIS 38. IROKEZ 39. EMAJL 41. ENOTA 44. KOPA 45. OLE 48. LIV51.VD T velikokrat V sem že brala o skrivnostih ženskega uspeha, ki menda leži v intuiciji ženske, v dejstvu, da ženske bolje kot moški znajo prisluhniti svojemu notranjemu glasu. Medtem ko so nekateri psihologi prepričani, da ima tisti človek, ki se zanaša na svojo intuicijo, več sreče, da prejema več ljubezni in ima velikokrat celo več denarja, ker je bolj IZ ZENSKEGA VIDIKA Piše dr. Štefka Vavti Tako smo se torej naučile, da je bolje, da iracionalnega notranjega glasu ne upoštevamo preveč in tako smo morda celo zgubile zdrav odnos do svojega »trebuha«. Kako se torej počutimo zdaj v svoji koži, ko so prišli znanstveniki in psihologi do spoznanja, da je prav obratno in da velikokrat pridejo najboljše in najbolj pravilne od- uspešen v poklicu, pa se mi zdi, da veliko ljudi ne zna Z&flSk3 /V) tUIdi 13 več zaupati sebi in svojim intuitivnim sposobnostim. Raje se pač zanesemo na svojo pamet. Ali pa niti nanjo ne - tedaj namreč, ko se predamo neke vrste usodi. Zagotovoiz svojih izkušenj poznate situacije, ko ste se morale odločiti in ste pravzaprav točno vedele (nekje v trebuhu!), kaj je za vas dobro in prav in kaj vam bo škodovalo. Vendar pa ste te občutke morda ignorirale ali pa jih celo povsem izrinile iz svoje zavesti. Ne nazadnje zato, ker ste bile prepričane, da se pač najbolje odloča po pameti, ne pa po občutkih in kakšnem nebuloznem notranjem glasu. Prav to smo se namreč dolga leta učile v naši družbi, ki je slej ko prej prepričana, da so ženske odločitve velikokrat iracionalne in emocionalne, da niso pametne, ker se ženske preveč zanašajo na svoje občutke, namesto da bi s svojo pametjo preverile vse dejavnike... ločitve »iz (ženskega) trebuha«? Nekateri menedžerji na vodilnih pozicijah se menda že v tečajih učijo s pomočjo tako imenovanega »intuicijskega trenerja« spet bolje prisluhniti svojemu notranjemu glasu. Ob tem treningu naj bi se naučili neke vrste kvalitee, ki je pri ženskah že od nekdaj bolj izrazita kot pri moških, ki pa ji doslej nismo pripisovali velikokaj pozitivnega. Spoznanja kažejo, da je človek, ki upošteva svojo intuicijo bolj kreativen in zna bolje in hitreje reševati probleme kot tisti, ki k vsem težavam in problemom pristopa le racionalno, s svojo glavo in pametjo. Zadnji namreč velikokrat obtiči nekje v enotirnih in enoličnih strategijah, ki se jih je pač enkrat naučil, ni pa v zadostni meri pripravljen preizkusiti kaj novega. Naj živi ples okoli zlatega teleta Če se bo sedaj že ves svet dober mesec sukal in vrtel okoli zlatega teleta »nogometna žoga«, in bo tako krepko presežen istoimenski biblični dogodek, potem seveda tudi Slovenci naj ne bi čepeli ob strani. Čemu tudi, saj imamo, kot dokazuje ta eksluzivni fotografski posnetek z igrišča v Pliberku, odlične nogometaše, ki dobro vedo, da je žoga okrogla, in se z njo da zaslužiti marsikateri krajcar. Športu, v naših logih in gajih je s tem mišljen predvsem nogomet, pozimi pa še morda padanje in strmoglavljanje po smučinah, čemur strokovno rečemo »smučanje«, psihologi nasploh pripisujejo veliko zdravilno in tudi mobilizacijsko moč. Prvo velja za čiščenje duše od posledic, ki jih na njej pustijo križi in težave delovnega dne, služi pa tudi krepitvi glasilk, drugo pa velja za dviganje raznoraznih temperatur. Zato priporočamo svojim dragim balkam in bralcem, navdušenim za gogomet, da se pravočasno in v zadostni meri založite z ustrezno jedačo in pijačo. Kajti pošten človek bo sedaj noč in dan prebedel pred sobnim kinom in se v najkrajšem času izpopolnil za nogometnega strokovnjaka brez para. Če pa bo, dragi bralec, kar naj bog prizanese, res naneslo tako, da boste morali izpustiti katero od tekem, potem naj vam bo v tolažbo, da niste edini, ki ga je doletela ta kruta usoda. Vsaj pisec teh vrst jo bo delil z vami. KOŠARKA Dober zaključek sezone Zgoraj levo: Arne Schiemann, Daniel Wutti, Emanuel Lipuš, Stefan Urank, Gregor Truppe; spodaj levo: Damir Čučič-Pindrič, Anže Andolšek, Marko Brumnik, Jan Brumnik Foto: sv V sredo, 27. maja, je mini-moštvo KOŠ igralo v Lands-kronu proti ALF EAGLES. Kljub temu, da niso imeli tekem, so mladi igralci po dolgem odmoru pridno trenirali. To pa se je obrestovalo z dobro tekmo, ko so vso igro prepričljivo dominirali. Treba je še omeniti, da je najbolj pridno obiskoval treninge Gregor Einspieler, ki je na tej tekmi dosegel tudi največ točk, in to kar 26. Poleg njega so bili uspešni še: Niko Grilc (14), Paul Schel-lander (10), Mathias Lausegger (8), Marko Brumnik (6), Manuel Wicher (5) in prav tako Marko Stingler. Končen rezultat tekme je bil 74 : 27 za KOŠ. Naši najmlajši so s tem srečanjem nakazali, da prihodnjo sezono ne bi smeli imeti večjih težav. Drugo srečanje je bilo teden dni pozneje, v sredo, 3. junija. Zelo motivirani igralci so nestrpno čakali na začetek tekme. Toda žal nasprotniki niso bili polnoštevilni. Pri MINI 1 je potrebno, da se tekme udeleži vsaj osem igralcev. Zato so naši košarkaši zmagali s 30 : 0. Kljub temu pa so odigrali prijateljsko tekmo in jo seveda tudi zmagali. Končen izid srečanja je bil 34 : 11 za KOŠ. Tokrat je bil najuspešnejši strelec Mathias Lausegger, ki je dosegel 10 točk. Na tej tekmi je vsak dosegel vsaj po en koš. Drugi strelci: Gregor Einspieler (8), Paul Schellander (6), Gregor Rutar (4), Ciril Rozmann (2) in Benjamin Weber (2). Novica Konec tedna je bilo v Vrbi košarkarsko srečanje »Alpe Adria«. Sodelovala so štiri moštva: z Reke, iz Trsta, Wörthersee Piraten in celovška univerza. Turnir je potekal dva dni, in sicer v petek in soboto. Končna uvrstitev: 1. Reka, 2. Univerza Celovec, 3. Wörthersee Piraten, 4. Trst N. J. KOLESARSTVO 50. kolesarska dirka po Avstriji Jubilejna »dirka po Avstriji« je bila gotovo ena najtežjih in najbolj napetih kolesarskih tekem zadnjih let. Zasedba je bila izredno močna, prvič je bilo na startu mnogo vrhunskih kolesarjev in profesionalnih ekip iz vsega sveta. Veliki favorit je bil Peter Lut-tenberger, ki pa je imel s to vlogo precej problemov. Sicer je zmagal etapo v Beljaku, toda od vsega začetka je bilo jasno, da v rumeni majici ne bo prevozil cilja v Gröbmingu. Konkurenca je bila premočna, Luttenberger ni bil v najboljši formi, vrhu tega pa je imel v lastni ekipi poznejšega zmagovalca Beata Zberga iz Švice, ki ni dopuščal, da bi kak Avstrijec stal na vrhu stopnic. Zelo dobre rezultate pa so dosegli kolesarji iz Slovenije: Valter Bonča, ki je tri dni nosil rumeno majco, je bil v skupnem seštevku tretji in tudi majica najboljšega šprinterja je ostala na prsih slovenskega kolesarja Igorja Kranjca. Dobro pa je odrezal tudi naš Paco Wrolich; v prvi etapi je zasedel 4. mesto, v naslednjih dneh pa je vedno stal ob strani najboljšemu Avstrijcu Thomasu Miihlbacherju, ki je 8-dnev-no dirko končal na izvrstnem sedmem mestu. Wrolich pa je dejal, da »dirka po Avstriji« ni njegov višek sezone, pripravlja se namreč na še važnejše tekme poleti in jeseni v Franciji in Italiji. Tam se bo boril za pomembne UCI-točke, ki so odločilne za kvalifikacijo za svetovno prvenstvo oktobra na Nizozemskem. Perspektivni kolesar se medtem poskuša uveljaviti tudi v gastronomiji: skupaj s sestro Mirjam je v Ločah odprl taberno »Paco« - gostišče »brez meja« s Specialitetami iz celotnega alpsko-jadranskega prostora tako za športnike in športnice kot tudi za ostalo publiko iz blizu in daleč. Med prvimi gosti je »Paco« v novi taberni (s fitnes-centrom in savno »Mirjam«) lahko pozdravil člane avstrijske kolesarske reprezentance in druge kolege kolesarje, športne novinarje iz vse Evrope, sponzorje ter - na sliki -tudi najvišje zastopnike občine Bekštanj na čelu z županom Hämischem. SAK zaključil na 7. mestu Nogometaši Slovenskega atletskega kluba (SAK) so prvenstvo 1997/98 v avstrijski regionalni ligi zaključili na sedmem mestu med 14 ekipami. Igralci trenerja Reinharda Telliana so se v zadnjem krogu na domačem igrišču od svojih navijačev poslovili sicer s porazom proti enajsterici St. Floriana iz Zgornje Avstrije (0:1), obenem pa brez večjih problemov dosegli zastavljeni cilj - obstanek v ligi. Zaradi hudih finančnih težav močno pomlajena ekipa je v prvenstveni sezoni 1997/98 v 26 tekmah osvojila 38 točk - slavila je devet zmag, enajst tekem se je končalo neodločeno, le šestkrat pa je ekipa zapustila igrišče kot poraženec. Tudi razmerje pri zadetkih je bilo pozitivno (38:32). Velik korak k podvigu v 2. avstrijsko zvezno ligo pa je storila združena ekipa celovške Austrie in beljaškega VSV-a: z zmago v gosteh proti Gratkornu je moštvo osvojilo naslov prvaka regionalne lige sredina (3. divizija) in si tako zagotovilo nastop v kvalifikaciji proti prvaku regionalne lige vzhod Untersieben-brunnu. a teden se je v Franciji pričelo svetovno nogometno prvenstvo, ki bo za štiri tedne v ospredju športno zainteresirane svetovne javnosti. Po kvalifikaciji, ki je tekla preko dve leti, bodo na tem prvenstvu nastopile reprezentance iz 32 držav. V osmih skupinah se bodo v prvem kolu borile po štiri ekipe za prve dve mesti, ki zagotovita obstanek v prvenstvu vsaj do naslednjega kola. Finalna tekma bo 12. julija v Parizu. Kdo sodi med favorite? Prav gotovo štirikratni svetovni prvak Brazilija, strokov- njaki pa pravijo, da ima letos izvrstno ekipo tudi Argentina, Evropo pa da bodo izvrstno zastopali reprezentanci Nizozemske in Nemčije. Nekateri celo meni- jo, da bo izredno vlogo igrala ekipa Jugoslavije, ki ima v sestavu nekaj izrednih nogometašev. In Avstrija? Za vse bi bilo veliko presenečenje, če bi avstrijska reprezentanca ostala v Franciji tudi po prvem kolu svetovnega prvenstva! KOMENTAR Joško Wrolich Svetovno nogometno prvenstvo '98 ODBOJKA Z reprezentaco na kvalifikaciji za evropsko prvenstvo v Pulju Tudi letos sem bila poklicana v avstrijsko odbojkarsko reprezentanco. Priprave na kvalifikacijo s strani avstrijske odbojkarske zveze zaradi pomanjkanja denarja niso bile tako intenzivne kot prejšnje leto. Skupno so trajale šest dni. Štiri dni v velikonočnih počitnicah in zdaj še dva dni v Pulju pred tekmovanjem. Cilj za nas je bil le ta, da se dobro predstavimo in da skušamo doseči čim boljši rezultat. Osebno sem se na to tekmovanje poleg rednih treningov pri klubu pripravila še tako, da sem v šolskem času enkrat tedensko uro in pol trenirala s trenerjem reprezentance. Na tem mestu bi se rada zahvalila ravnateljici Dvojezične trgovske akademije prof. mag. Amrusch, da me je v tem oziru podpirala in da je vedno imela razumevanje za moje izostanke od pouka. Letos smo tekmovale proti reprezentancam iz Nemčije, Švedske, Portugalske, Finske in Hrvaške. O nasprotnikih nismo dosti vedele, jasno je bilo samo, da so favorizirane Nemke in Hrvatice. Prvo tekmo smo odigrale proti Nemkam, ki niso bile le telesno močnejše (višje od nas), temveč tudi bolje uigrane kot me. Vseeno smo se borile in se nismo tako hitro vdale. Za nas je bil že uspeh, da je tekma trajala eno uro. Dan navrh pa nas je čakal nasprotnik, ki smo ga lahko primerjale z nami. Tekma proti Švedinjam je trajala nad dve uri in ob koncu smo imele več sreče in tekmo s 3 : 2 odločile zase. Veselje po tekmi je bilo veliko, kajti že nad deset let nobena avstrijska reprezentanca ženskega naraščaja ni zmagala. Tretji dan tekmovanja smo igrale proti Finkam.To je bila edina ekipa, ki je dobila set proti reprezentanci Hrvaške. V tej tekmi smo zbrale le 18 točk. V četrti tekmi pa smo imele najmanj možnosti in vsaka točka je bila uspeh za nas. Naš veliki cilj pa je bil, da zmagamo še proti Portugalkam. Moštvo smo preko videa z našima trenerjema natančno analizirali. Zal nam ni uspelo, da bi jih premagale in tako smo jim podlegle z 1 : 3. Vsekakor so bile kvalifikacije za nas uspeh. Končna uvrstitev pa je bila: L Hrvaška, 2. Nemčija, 3. Finska, 4. Portugalska, 5. Avstrija, 6. Švedska. Mira Trampuše h ŠAHOVSKI OREH ŠTEV. 18 Silvo Kovač Short - Halifman / ZR Nemčija 1991 Na h liniji je velemojster zi, pripravlja črnemu zaključ- Short pripeljal vse najntočnej- ni udar. še figure, ki nevarno ogrožajo Po podrobni analizi na ša- črnega kralja. Črni je z zadnjo hovnici ga boste našli tudi vi! potezo Lf5: na videz zakrpal pozicijo in že grozi s proti Rešitev štev. 17 igro. Toda beli, ki je na pote- Za uspešno mutiranje črnega kralja se je beli najprej poslovil od svoje dame s potezo 1. Db5+!! Kb5: / na l...Kb7 2. Dc6+ Ka6 3.Kc3+ Ka5 4.Db5 mat! / 2. Kc3+ Ka5 3. Lel!! Jedro bele kombinacije! Lovec odločilno poseže na poševnico 31 - a5, saj se po morebitnem šahu belemu kralju odpre matni napad na črnega kralja 3...Ld4+ 4. Kc2+! Tb4 5.Ta6 mat! Mat abcdefgh je prišel z druge strani! Joško Wrolich