Poslcdnjc sesti. Politične novice iz naše države* Po sklepu politično-gospodarskega sporazuma med našo državo in Italijo. Kakor sporočamo spredaj, se je vrnil italijanski zunanji minister grof Ciano iz Belgrada v Rim z letalom. Koj po prihodu v Rim je obiskal Mussolinija in mu je poročal o bivanju v Jugoslaviji. Grof Ciano je po povratku v italijansko prestolnico poslal dr. Stojadinoviču brzojavko, v kateri se je vnovič prisrčno zahvalil za lep sprejem v Jugoslaviji. — Italijanski zunanji minister bo po vesteh iz Francije te dni obiskal turško prestolnico Ankaro, kjer bo imel važne razgovore s predsednikom turške vlade in zunanjim ministrom. — V času, ko se je mudil grof Ciano v Belgradu, je imel na Dunaju važna politična posvetovanja z avstrijskim kanclerjem dr. Schuschniggom predsednik češkoslovaške vlade dr. Hodža, ki je ustanovitelj načrta o podonavski zvezni državi. — V zvezi s preobratom v jugoslovansko-italijanskih odnošajih bo obiskal majnika našo prestolnico madžarski zunanji minister Kanya. Madžarsko časopisje trdi, da js Jugoslavija pripravljena, da se pridruži k gospodarski skupnosti rimske trozveze (Italija, Avstrija, Madžarska) in da je s tem tudi Mala zveza za to, da stopi v gospodarsko sodelovanje? z rimsko trozvezo. Domače hovice. 251etnica zvestega dela. Te dni je minulo 25 let, odkar je uslužben pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru kot faktor g. Brunon R o 11 e r. Jubilant je rodom iz Ljiibljane, kjer se ja tudi izučil tiskarstva. Kot stavec je delal v Ljubijani, v Gorici, že pred vojno v Cirilovi in po prevratu je v tem podjetju nepretrgoma na delu kot faktor. G. Rotter je tudi veliko pripomogel s svojim strokovnjaškim ter zvestim delom, da je Tiskarna sv. Cirila dosegla znatno povečan obseg in se je povzpela v tehničnem oziru na višino. Znatno je število tiskarskih učencev, ki so se izvežbali pod vodstvom g. Rotterja v dobre tiskarske stavce in so mu danes hvaležni, da jih je vpeljal v vse finese te stroke. G. jubilant jd znan po Sloveniji kot navdušen planinec in uspešno ter požrtvovalno delaven član SPD. G. Rotterju »Slovenski gospodar« k 25 letnici iskreno čestita! Gradbeni minister dr. Kožul v Mariboru. Gradbeni minister dr. Marko Kožulj, ki se je mudil čez praznike s svojo družino v Rogaški Slatini, je obiskal 29. marca Maribor. Dr. Ljudevit Pivko urnrl. V Mariboru je umrl 29. marca na svojem domu na Betnavski cesti v 57. letu dr. Ljudevit Pivko, profesor, bivši poslanec in organizator sokolstva. Rajni je bil rodom od Sv. Marka niže Ptuja in je že pred vojno poučeval na mariborski gimnaziji. Ostani mu ohranjen časten spomin — rodbini naše sožalje! Preselitev okrajnega glavarstva. Okrajno glavarstvo v Prevaljah se preseli dne 31. marca v Dravograd. Zagreb dobil novega župana. Za novega župana v Zagrebu je imenovan dr. Pejčič, član Državnega sveta. Velika gorska nesreča. Podružnica Slovenskega planinskega društva v Tržiču je priredila 29. marca na tržiški strani Storziča smučarsko tekmo, pri kateri bi naj bilo sodelovalo 25 tekmovalcev. Ob eni uri so šli po tako zvanem Škarjevem robu, kjer bi naj bil pričetek tekme. Tik pred tekmovanjem se je utrgal plaz, ki je potegnil s seboj in podsul smučarje. Neki domačin je videl nesrečo in je poklical na pomoč tržiške gasilce, ki so se lotili izkopavanja podsutih. Potegnili so izpod snega dva mrtva, štirje so hujše ranjeni, več pa lažje. Smrtno ponesrečena sta 16 letni Miro Ovsenek, risar pri tvrdki »Peko« in predilniški delavec Rudolf Plajbes. Reševalno delo je bilo zelo nevarno in otežkočeno, ker so se neprestano udirali plazovi in ogrožali reševalce. IVškodovani velikonočni sirelci. V Slivnici pri Mariboru se je razletel pri nabijanju možnar 391etnemu poljskemu delaveu Ivanu Zemljiču. Razneslo rau je levo dlan in je dobil poškjd':e še po obrazu. — V Selnici ob Dravi se je pri streljanju vnelo yi kg smodnika 151etnemu posestnikovemu sinu Janezu Urbas, ki je dobil strahovite opekline po obrazu in po desni roki. — Pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah je hotel izvrtati naboj iz možnarja 28 letni slikarski pomočnik Ludvik Ledinek. Pri vrtanju se je vnel naboj in Ledineku je odneslo dva prsta na levi roki. Omenjeni poškodovanci so se zatekli v rnariborsko bolnišnico. Smrtnonevarna poškodba. V Sp. Radvanju pri Mariboru sta na veliko soboto kvartala 22 letni ključavničar Jožef Malek in 31 letni delavec Ivan Brglez. Pri igri v krčmi sta se sprla in razšla. Malek je odhitel domov po bodalo, s katerim je prizadjal na Brglezovem dvorišču v Sp. Radvanju soigralcu tik pod srcem dva smrtnonevarna zabodljaja. Brgleza so po prevozu v bolnišnico operirali in je njego vo stanje zelo nevarno. Drava izročila tri žrtve. V Zg. Vižingi pri Marenbergu je naplavila Drava truplo 20—30 let starega neznanca, ki je bil že dalje časa v vodi. — V Dubravi je izročila Drava žensko truplo, ki je bilo že v razkroju. — Pri Bobnicu je naplavila Drava svojo tretjo žrtev, in sicer 60 let starega neznanca. Mura naplavila truplo učiteljice. Pri Srednji Bistrici v Slovenski Krajini je naplavila Mura truplo učiteljice Doroteje Školarisove, ki je bila uslužbena na osnovni šoli v Tišini. Nepošten šofer. Nenavaden vlom se je izvršil v Konjicah v trgovino g. Avgusta Otorepeca, ki je bil le slučajno pravočasno odkrit. Nasproti Otorepcu je Merkšova gostilna. Domača hčerka Vida Merkša je šla ponoči budit hlapca in je pri tem opazila pri sosedu odprta vrata v trgovino. Brž je poklicala gospodarja Otorepca, ki je zaprl trgovino in tako ujel tatu. Ta je pobegnil na podstrešje in se skril za dimnik, kjer so ga potem orožniki našli. Vlomilec je 251etni ključavničarski pomočnik, ki je bil uslužben pri Otorepcu kot šofer. V trgovino je prišel s ponare- jenimi ključi. Vse te ključe so orožniki našli še v vratih trgovine in v ključavnici blagajne, ker je znamenje, da je moral vlomilec bežati, predno je mogel kJjuče pobrati za sabo. Orožniki so vlomilca aretirali. Priznal je, da je to zimo že štirikrat vlomil v trgovino in odnesel iz blagajne razne malenkostne zneske 20 do 40 Din. Pravi, da je storil radi tega, da ne bi gospodar v blagajni ničesar opazil in postal na koga pozoren. Vlom v občinsko pisarno. V Velki ob Beverni meji je bilo vlomljeno s sekiro v občinsko pisarno in odnešenih 2509 Din. Obešenega so našli v Prosenjakovcih v Slovenski Krajini 52 letnega posestnika Janeza Molnarja. Vzrok samoumora ni znan. Prireditve. NA GREGORČIČEV VEČER! Dne 9. aprila 1837 ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Uniona. Ne pozabite se tega večera udeležiti! S sporedoni boste zadovoljni! Vstopnice so v predprodaji v Cirilovi knjigarni na Aleksandrovi cesti 6. Sv. Peter pri Mariboru. Igralska družina tuk. prcsvetnega društva »Skala« priredi v nedeljo 4. aprila (na belo nedeljo) popoldne po večernicah v samostanski šoli igro iz svetovne vojne, ki je slika takratnega življenja: »A njega ni«. Ta igra je namenjena predvsem v slovo fantom, ki bodo 13. aprila odšli k vojakom, tako članom društva, kakor tudi nečlanom. Fantje rekruti imajo brezplačen vstop, če se izkažejo z vojaškim ppzivom, prijaviti se pa že morajo za to po pozni sv. maši, pri kateremkoli funkcijonarju društva, da se vemo ravnati radi prostora, ki bo za to rezerviran. Pogoj pa je, da pridejo trezni in da ne bodo motili igre. Da bo vsem drugim vstop vsled tesnega prostora mogoč, prosimo, naj se po močnosti bližnji udeležijo zvečer ob pol 8. uri. Negova. Negovčani, na belo nedeljo 4. aprila pridejo od Sv. Trojice fantje od trojiškega fantovskega odseka in bodo ob treh popoldne v društveni dvorani v gradu priredili akademijo z zbornimi deklamacijami, s prostimi vajamičlanov in mladcev, s skupinskimi vajami ter z lepo igro v treh dejanjih »Sinovo maščevanje«. Fantje pridejo gotovo že ob dveh popoldne, pa tudi Łe bodo rajce padale z neba. Pa tudi vi, Negovčani, pridite gotovo, ne bo vam žal! Ptuj. Dekliška Marijina družba pri oo. minoritih v Ptuju priredi proslavo materinskega dne na belo nedeljo 4. aprila, ob treh popoldne v mestnem gledališču v Ptuju. Na sporedu je več Iepih pesmic, ki jih poje naš mladinski zbor. Slavnostni govor bo imel g. F. Arlič, profesor, ki ve s posebnim spoštovanjem in ljubeznijo govoriti o slovenski materi. Posebno prisrčno so tri kratke igrice o materi. Ne zamudite lepe prilike! Šmarje pri Jelšah. Naša prosvetna dvorana v Katoliškem domu že dolgo ni bila tako nabito polna domačinov in tujecv, kot na cvetno nedeIjo, ko nam je naše Prosvetno društvo pripraVilo lepo in Casu najprimernejšo igro: »žrtev  Bpovedne molčečnosti«. Zanimanje našega IjudBtva za dobre in lepe prireditve nas izredno veseli. Na splošno željo bo društvo to igro ponovilo na belo nedeljo 4. aprila. Vsi prav vljudno vabljeni! Dopisi. Sv. Jernej prl Lo&th. Iz našega kraja se bolj redko poroča, kakor da bi stari dopisniki stopili v pokoj, mladi pa še nimajo korajže, prijeti za pero in poročati tedenske novice. Veseli nas, da se je tako razširil 3>Slovenski gospodar«. širite ta naš dober list, ki že 71. leto brani naša načela. Zopet smo dobili trgovino. Za velikonočne praznike je otvoril dobro idočo trgovino daleč naokrog znani trgovec g. Zajelšnik Roman. Zaradi vojaške službe je odpovedal pred enim le- tom obrt, sedaj se pa zopet lahko pri njem dobi vse potrebno po zelo zrrižanib. cenah. —- Kakor se je pokazalo, se nam obeta sadna letina, jjatp so se naži zavedni sadjarji potrudili, da pridno; škropijo sadno drevje, ker to delo je zares velkega pomena za naš lepi sadni kraj, kateri nani prinese v ugodni sadni letini precejšnje tisočake. Ljutomer. Občni zbor krajevne kmečke zveze v Ljutomeru se vrši prihodnjo nedeljo 4. aprila ob 9. uri predpoldne v Okrajni posojilnici V Ljutomeru. Ker se bo na občnem zboru razpravIjalo razen poročila odbora o dosedanjem delu, pregledu in odobrenju računov za leto 1936, volitvi odbora za prihodnje leto, o važnih kmetijskih zadevah, se vabijo vsi kmetovalcl Ijutomerske župrrije, da se tega občnega zbora zaneslijvo udeležijo! Kmečka zveza je naša najmočnejša stanovska organizacija, zato je dolžnost vsakega kmetovalca, da v njej pridno sodeluje! — Odbor. Smrtm -stačaji. Sv. Peter pri Mariboru. I>ne 22. marca jo irmrf v mariborski šplošnl bolrišraci ctobremu in vestnemu viničarju Jožefu Vidrnarju njegov lSletni sin Jožef iz Trčove. 311 mu je upanje, lcer je že kot Trilad fant Iiriel veseTje za vsako delo, pa ga je Bog poplical iz tega svcta, n.ij mu da tam večni mir. Družini našo iskreno sožalje"! Polenšak pri Ptuju. Dne 16. marca je unwla tukaj drfbro znana in pridna Marijina družbenica svetovalka Ana "VTrfkovič. Imela je lep pogreb en dan pred praznikom sv. Jožefa. Neozdravljiva srčna bolezen je končala njeno lepo življenje v starosti 59 let. V boljši dobi svojih rnoči je bila cerkvena pevka na Polenšaku aad 30 let. Od nekdanjega vobče znanega glasbenika in inštruktorja župnika Antona Pučka je prejela v svoji mladosti izredno pevsko izobrazfco, tako da je bila v resnici najboljša pevka v fari. Zaradi njenih zmožnosti In njenega mirnega značaja je bila zeio spoštovana in priljubljana. Tudi njono W2^1edn® žrvljenje jo je odlikomto kot pravo JSaTajjiRB družbenieo. Rarla je preapevala Marijfeo *sila.vo in Sast tesžio, aaito si je Easlužiia, aSa jd Bteraaairm&- ta UtBg spfflasain, ki naj bo za vs^feA m lbrori&tfite> amtojjšeiaiu msimščaju. DettaB* gm OUk. V cw«m «w»jj«g* žavljenja je nas s«. VMfab ¦MgpnHI aaefi dahri pffijaibelj Albert Pota^Bt. HeteBlt je sBJandto mSa arnas,, ko smo zvedeOi <te ae>«*Ba, TTfcta* aiegriUhMMnB si nas eapusfcft, '<8b. stanngj »erjetti me iMmn«w, da te ns bo več me& m*s. HmiiiHnllit te jje mevaima boleson in ness^mBnt «Mdt asa» jje srtah fc* težki utia rec. Ma»jge*lbewaa»i se se afenfflii tm»p rkovari.ši in prijaibeDjjl sn «sa, ldt »n» te tjMHBi, ob tvojem gr6)m. Tviep tt)W*uiMSi s**3^te«- *ela » te v polnem Stetdio ~v Batojoi i<|ieiaiugl M. l^oji zadnji poU. E»r«gi Bndtefc, teiaaa 3S s^ooBtodi si deživel, paže si waW!tefl pnri maunra tja, kjer je \«ečna fKfliBlaa. a»aaajp»6im sstejrseoa., fecatoaaa in sestri našc sedMje, tefed, B«woek: ir/ rarirru afeožjem ztlai r:^sr y?v>r;;«f-,sss»s-;-js>' -mrfm^vsr -®::<m:im. l *k aki #S>: *)iL M*, «& K*. Mk M M.\XH v«».:3 Prvo nemške znamke s Hitlerjevo sllko. John Simon, bodoči angleški finančni miiiister, Ce bo po Uronanju kralja Jurija VI. odstopila Bi!dwinova vlada. r ",T"™^ Oton Schmidt, ruski učenjak, se bo odpeljal v letalu v spremstvu 10 strokovnjakov proti severnemu tečaju. Raziskovalci hočejo pristali s pomočjo letal in bodo taborili v najbolj severnih krajib celo leto. Takle spomenlk bodo ItaJljani v Abesiniji postavili padlim vojakoru,