V Ljubljani, dne 31. maja 1927
IX. leto
Poštnina platana v gotovini.
Štev. 15.
Glasilo Zveze državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani.
Cena posamezne št. 1*50 Din.
„NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din 40-— Polletna naročnina .	„	20"—
Četrtletna naročnina. . . . „	10-—
Za inozemstvo je dodati poštnino. --- Oglasi po ceniku.  —--
Uredništvo: Anton Adamič, Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno trankirane. Rokopise je adresiratl le na urednika.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. — Pošt. ček. rač. št. 11.467.
Poziv.
Glavni Savez nam je poslal 16. maja t. 1. | pismo z dne 10. maja t. L, ki se glasi v izvlečku:
«U pogledu izvršenja onih mera, za koje je vlada dobila oviašćenja u finansijskom zakonu a koje se odnose na državne službenike, ne može se još nista odredjeno javiti, jer još ništa pozitivno nije otpočeto. Neobjašnjivo je naročito, da vlada do sada nije pohitala, da počne pripremati bar prvobitni nacrt izmena i dopuna zakona o činovnicima i Uredbe o razvrstavanju. Zbog takvog stanja stvari i Uprava je morala do sada ostati u stavu očekivanja, da bi tek, kad nešto stvarno počne da se radi, preduzela i sada potrebne korake u smislu donetih odluka na prošloj plenarnoj konferenciji. No, pošto je već proteklo više od mesec dana od kako je ftnansijski zakon izglasan^ uprava je uputila predstavku G. G. Predsedniku Ministarskog Saveta i Ministru Pravde sa traženjem, da se bez daljeg odlaganja pristupi pripremi nameravane i odlučne revizije činovničkog zakona i uredbe. U isti mah traženo je, da u ko-, nisiju za reviziju zakona udje dva delegata Glavnog Saveza, u svemu onako kako glasi naš zaključak sa prošle konferencije. Ta Predstavka bude u celosti štampana u idu-£em broju «Činovničkog Glasnika» (od 15.) te se na njoj ovde nećemo više zadržavati.
Isto tako, prema zaključku konferencije, traženo je, da se pokretnost zakupaca-činov-nika u starim zgradama i ograničenja u pogledu visine zakupnine, prema zakonu, koji ie sada na snazi, produži i posle I. novembra t- g. Predstavka o tome upućena je G. G. Predsedniku Ministarskog Saveta i Ministru za Socijalnu Politiku. I ona će biti štampana u idućem broju «Činovničkog Glasnika».
*
Da bi Glavni Savez imao u evidenciji sve Podatke o reviziji zakona i Uredbe, iz kojih bi u raznim konkretnim slučajevima mogao konstruisati svoje stanovište, koje bi imalo težiti, da sprovede prilikom revizije, pozivaju Sc ovim vsi savezi i centralne stručne orga-Hizacije, da te podatke dostave što pre Glavnom Savezu, pridržavajući se pri tome sle-dećeg uputstva:
Savezi (pokrajinski) treba, da prikupe priredbe na zakon i uredbu od svih svoflh učlanjenih organizacija izuzev sekcija centralnih ^ručnih organizacija, koje te primedbe treba da pošalju svojim stručnim centralama.
Radi preglednosti i da bi se olakšao rad odredjenim delegatima G. S., kad se pristupi radu na reviziju, dobro bi bilo da Savezi i centralne stručne organizacije tako prikup-Jene primedbe srede u logičkom redu i do-,yc Glavnom Savezu u jednom izerpnom elaboratu, no ipak podvojeno primedbe na ~®kon o podvojeno primedbe na Uredbu. Saro se po sebi razume, da svaki Savez od-
: nosno centralna organizacija zadržava pra-j vo, da sve dobljene primedbe kritički pro-ceni i pri sređivanju eliminiše sve one, koje ne bude smatrala kao dovoljno opravdane.
U vezi s tim, napominje se, da se u Glavnom Sekretarijatu već nalazi izvesan broj ranije primljenih predstavki od pojedinih organizacija, koje se drže u evidenciji da bi bile klasirane na odgovarajuće mesto u opštem elaboratu, koji će se uprava G. S. starati da pripremi na osnovi svih prknedaba, koje bude primala.
Ove sve primedbe treba poslati Gl. Savezu što pre, da bi se imalo dovoljno vremena, da se one prouče i ovde, pre no što Komisija za reviziju bude otpočela svoj rad.» *
Pozivljemo tem potom vse pri Zvezi včlanjene strokovne in stanovske organizacije, da uradniški zakon in uredbo o razvrstitvi točno prouče ter nam dostavijo izpreminje-valne predloge k posameznim členom zakona in uredbe najkasneje do 25. junija t. 1. Obširen elaborat je sicer Zveza predložila Glavnemu Savezu že leta 1925., je pa sedaj dana ponovna možnost, da organizacije uveljavijo svoje zahteve.
Radi končne redakcije predlogov, ki bodo Vez dvoma številni, je potrebno, da beleži, jo organizacije izpreminjevalne predloge k posameznim členom na posebno polpoio in sicer ločeno za vsak člen zakona in uredbe posebej ter s preciznimi, toda stvarnimi ute-melfitvami. Vsaka polpoia naj je ob vrhnem robu (levo) opremljena z žigom dotične organizacije.
Na predloge posameznikov se Zveza ne bo mogla ozirati. Istotako bodo po 25. juniju t. 1. došli predlogi ostali neobravnavani.
Končno redakcijo enotnega predloga bo oskrbel posebni odsek Zveze.
«Zveza drž. nameščencev za Slovenijo v
Ljubljani», dne 25. maja 1927.
Za odbor:
Joža Bekš s. r.	Anton Svetek si. r.
tajnik.__________načelnika I. namestnik.
Okrožnice „Zveze".
Vsem okrožnim skupinam (krajevnim organizacijam) državnih nameščencev in upokojencev In vsem pri Zvezi včlanjenim organizacijam
▼ Stovenlfl.
I.
V	okrožnici z dne 18. januarja t. 1. štev. 43-27 smo okrožnim skupinam obrazložili pomen medsebojnega stika med njimi in med Zvezo, ki je v današnjih razmerah potreb-nejši nego kdajkoli v prejšnjih letih.
V	zvezi s to okrožnico smo jim 17. februarja 1.1. pod št. 148-27 dostavili osnutek enotnih pravil s prošnjo, da ga mutatis mutandis na svojih prihodnjih občnih zborih osvoje to
usmerijo svoje nadaljnje delovanje, kolikor se tiče kontakta z Zvezo, v njegovem pravcu.
Nekaj okrožnih skupin se je naši želji s hvalevredno pozornostjo odzvalo, dočim so ostale skupine prešle brez najmanjšega odziva na dnevni red.
V	Obče pa vlada glede plačevanja članarine, M jo plačujejo člaini okrož. skupin tem skupinam, in glede članarine, ki jo prejema Zveza od strokovnih organizacij, velika nejasnost. Dogajajo se namreč slučaji, da se posebno v krajih, kjer Obstoje Okrožne skupine, branijo številni člani pri Zvezi včlanjenih organizacij plačevati članarino svojim strokovnim organizacijam za Zvezo v domnevi, da plačujejo to članarino že okrožnim skupinam, katerim pripadajo.
Ni pa tudi izključeno obratno, da namreč izgubljajo okrožne skupine na številu svojega članstva, ki misli, da je s plačilom članarine strokovni organizaciji izpolnilo svojo obveznost že tudi napram okrožni skupini.
Smatramo torej za potrebno, da opozorimo glede plačevanja članarine in drugih notranjih odnošajev med okrožnimi skupinami in Zvezo na eni in med Zvezo ter med strokovnimi organizacijami, ki so pri njej včlanjene, na drugi strani, na sledeče točke:
1.	Okrožne skupine, katerih Član postane lahko vsak državni nameščenec, ki pripada že strokovni ali stanovski organizaciji, včlanjeni v Zvezi, ali za čigar stroko ali ozemlje ne obstoji v ljubljanski ali v mariborski oblasti nobena strokovnan organizacija (čl. 7. Zvez. pravil), ne plačujejo Zvezi nikakšne" članarine. To pa ne izključuje, da po svoji uvidevnosti podpirajo Zvezo s prostovoljnimi darovi.
2.	Okrožne skupine imajo svoja pravila, ki pa ne smejo nasprotovati smernicam Zveznih pravil (čl. 7 Zvez. pravil).
3.	Naloga okrožnih skupin je:
a) da delujejo na svojem ozemlju na izpopolnitvi enotne organizacije v zmislu pravil Zveze;
b)	da v svojem področju podpirajo izvrševanje sklepov Zveze;
c)	da v sporazumu z Zvezo sodelujejo pri izvrševanju nalog, označenih v a. 3 Zveznih pravil (čl. 7).
4.	Z okrožnimi skupinami, katerih načela odgovarjajo smernicam pod 1—3, bo sodelovala Zveza v tesnem stiku in se bo pri vsaki priliki zavzemala za njihove težnje (čl. 7).
V	skladu s temi statutarnimi določbami in v zvezi s čl. 4. Zveznih pravil sledi:
ad 1. Vsak državni nameščenec, ki hoče biti član Glavnega Saveza, mora biti član svoje strokovne (stanovske) organizacije in potom nje plačevati članarino za Glavni Savez in za Zvezo (po sklepu Zvezn. obč. zbora z dne 2. februarja t. L po 1 Din mesečno).
Da posredni Zvezni člani s plačevanjem članarine ne bodo preobremenjeni, naj okrožne skupine reducirajo svojo članarino na ml-
nimum. -Ker smejo biti člani okrožnih skupin — izvzemsi slučaj, ki ga Zvezna pravila izrečno naglašajo — samo pripadniki tistih strokovnih organizacij, ki so včlanjene pri Zvezi, bodo morale okrožne skupine svoje članstvo temeljito perlustrirati ter pred vsem apelirati na one strokovne organizacije, katerih člani so sicer člani okrožnih skupin, njih strokovne organizacije pa še ne članice Zveze, da se pri Zvezi včlanijo.
V ta namen bo Zveza v eni prihodnjih številk »Našega Glasa« otojavila seznam pri njej včlanjenih organizacij.
Takozvanih divjakov pa naj okrožne skupine pod nobenim pogojem ne trpe v svoji skupini.
Kdor lahko vstopi v svojo strokovno organizacijo, a tega noče, ta naj tudi nima mesta v okrožni skupini.
S takšnimi elementi je treba načeloma pomesti ter jih v pravem pomenu besede izolirati.
ad 2. Vse okrožne skupine, ki tega doslej še niso storile, nujno prosimo, da svoja pravila takoj revidirajo v duhu poslanega osnutka ter tako izpremenjena pravila odobre na izrednih občnih zborih, ki naj jih skličejo vsaj do 30. junija t. 1.
ad 3. Da bo imela Zveza o delovanju okrožnih skupin izadostno informacijo, naj ji okrožne skupine najmanj vsaka dva meseca izčrpno poročajo o svojem udejstvovanju s posebnim ozirom na najvažnejšo nalogo, ustvariti potom močnih strokovnih organizacij popolno Zvezo in takšen Glavni Savez, ki bi mogel v danem momentu izpolniti v dobrobit državnim nameščencem tudi najbolj delikatno nalogo.
ad 4. Z okrožnimi skupinami, ki bi se ne hotele ravnati po ravnokar navedenih smernicah, bo morala Zveza v skladu svojih statutov prej ali slej prekiniti vsak stik.
Sicer pa je še vedno za nedogledno dobo pripravljena čvrsto sodelovati s tistimi skupinami, ki imajo sicer najboljšo voljo uveljaviti pravkar izražena načela, a tega radi ■ nepričakovanih ovir za enkrat še izvesti ne morejo.
II.
Kako važno vlogo zavzema v današnjem življeju tisk, o tem smo -si več ali manj na jasnem. Vsa vprašanja, ki se razvozlavajo in rešujejo na kulturnem, socijalnem, ekonomskem, političnem in na neštetih drugih po-priščih, se odražajo v javnosti potom tiska. Tisk je nalša antena, dostopna najširšim slojem in vsakemu posebej. Tisk je zrcalo naše duševne zrelosti in merilo našega udejstvovanja na vseh poljih, za ma!s državne name- ! ščence še posebno na organizačnem polju. Kakršni smo mi, takšen je naš tisk.
Resnice pred seboj ne moremo skriti, ako jo hočemo očitovati drugim. In javnost vse to dobro razume. JaMnost nas sodi po našem tisku, javnost ve, da na znotraj še nismo organizirani, ker kažemo -svojo nemoč na zunaj v tisku.
Zato moramo svoj tisk dvigniti moralno in materijalno.
Moralno s tem, da marljivo dopisujemo, materijalno s pridobivanjem čim najbolj šte-vilnih naročnikov.
Glasilo Zveze je »Naš Glas«. Jedva, da vegetira. Dopisnikov ni in manjka mu naročnikov.
»Naš Glas« je odblesk naše Zveze. Reči moramo, da je ta glas danes še majhen In šibek, ker mu nedostaje zraka in ljudi, ki bi jim želel govoriti. »Naš Glas« ne utira poti vzporedno z Zvezo. Zveza je danes daleko pred njim. —
Zato želimo, da se »Naš Glas« čim najbolj ojači ter apeliramo na vse naslovne organizacije, da ga po svojem članstvu vsestransko podpro.
Vsaka organizacija naj M 'določila Iz svoje' srede marljive In energične poverjenike.
ki bi prevzeli sicer -ne lahko, a nad vse hvaležno vlogo zbiranja novih naročnikov. Vsaka orgnanizacija naj bi dekretirala svoje najboljše može za dopisnike »Našega glasa« ter njih imena sporočila uredništvu, ki bo nadalje vse potrebno ukrenilo.
Ena izmed glavnih točk prihodnjih okrožnic vseh naslovnih organizacij njihovemu članstvu naj bi izzvenela v propagandnem smislu za »Naš Glas«!
Odrecimo se malenkostnemu, četrtletnemu pisarniškemu pavšalu 10 Din, ki zadošča itak komaj za par svinčnikov ih peres, ter naročimo »Naš Glas«! Naraščanje Zveznega -članstva naj gre vzporedno s pridobivanjem i novih naročnikov za »Naš Glas«. NajnianJ vsak drugi drž. nameščenec v Sloveniji bi moral postati naročnik našega glasila.
Z močno matenijalno oporo se bo »Naš Glas« poglobil tudi na znotraj in! nudil vse, kar doslej od njega zahtevamo. —
Nadejamo se, da ta naš apel ne bo ostal glas vpijočega v puščavi, in da se bo število dobrih dopisnikov in zvestih naročnikov čez par mesecev najmanj podvojilo.
Organizacije pokažite, da pojmujete stanovsko zavest in da dozoreva v Vaših članih 1 duh solidarnosti in samopomoči!
III.
V Ljubljani imamo «Hranilni in posojilni konzorcij javnih nameščencev in upokojencev, r. z. z o. z.», ki se raduje svojega osrečujočega obstoja že nekaj desetletij. Če tudi | zadružništvu v naši državi v obče ne cveto | rožice, ker o kaki državni subvenciji urad- ; niškim zadrugam doslej še nismo imeli prilike slišati, vendar ima ta zavod, zvest načelnim določbam svojih pravil, že od nekdaj : v svojem delovnem programu vprašanje raz-dolžitve prezadolženih državnih nameščen-: cev in upokojencev. — Tendenca zavoda ni I niti najmanj lukrativna, marveč eminentno dobrotvorna, ker nam priča že Rostanov do-- brotvorni sklad, iz katerega se je izplačalo v preteklem poslovnem letu najbednejšim vdovam po javnih nameščencih 15 podpor po 300 Din.
iln kako bi se šele razmahnila humanitarna i delavnost te zadruge, da ima na razpolago ; zadostno velik rezervni fond, ki ga morejo I ustvariti samo 'mnogoštevilni in izdatnejši vložniki. Te pa seveda v sedanjih časih med drž. nameščenci ne moremo iskati. Njih vrste jačajo zavod po večini žal le s pasivnimi de-: leži.
Imamo pa organizacije od katerih razpolaga marsikatera z večjimi denarnimi sredstvi, ki jih nalaga po isti ako ne celo manjši obrestni meri pri zavodih, ki niso naši.
1 Odpovejte te vloge, ter jih izročite našemu papilarno varnemu »Hranilnemu in posojilnemu konlzordiju«.
S tem boste koristili sebi in naši skupnosti, doprinesli pa boste tudi k izrazitnejšemu razvoju konzorcija, ki bo vršil svojo nalogo v obsegu, kakor si ga želi, a tega vsled omejenih sredstev doslej še ne more.
Odpovedljivost stalnih vlog do 5000 Din je mvezana. Te vloge so takoj likvidne in se obrestujejo po 5 odst. Vse vloge od 5000 Din naprej so vezane in se obrestujejo po najmanj 6 odst. Odpovedni rok od 5000 do 10.000 Din je osemdneven.
Za vloge nad 10.000 Din velja enomesečni odpovedni rok itd.
Vsa nadaljnja posojila daje rade volje konzorcij.
Nam preostaja samo še apel na organizacije, da store dolžnost napram samim sebi in napram Zvezi (čl. 3., odst. 3. in 4. Zvez. pravil), ki je z novim statutom prevzela nalogo, da daje smernice tudi v gospodarskem in so-cijahiem pravcu.
Ako bomo podprli delovanje konzorcija, ki je naš, si bomo s tem utrdili' svoj lastni gospodarski pdložaj.
Zato: Razpoložljiva denarna sredstva naših organizacij naj upravlja edinole naš «Hranilni konzorcij»
S tovariškim pozdravom! za odbor:
Joža Bekš, s. r. Milan Paternoster, s. r. tajnik.	načelnik.
F. R.:
Varčevanje in redukcije.
V naši državi se že nekaj let vedno piše in govori med državnimi uslužbenci in drugod o raznih redukcijah, ki se pri nas tudi v resmici izvajajo in sicer tako brezobzirno in kruto kakor menda nikjer drugje. Državni krmilarji pravijo, da so te redukcije potrebne radi varčevanja v državnih blagajnah. Reducirajo pa se navadno najnižji in najbednejši državni uslužbenci in med njimi tudi taki, ki so jako potrebni na svojih službenih mestih. Toda pri mnogih osrednjih in vodilnih uradih vidimo, da se tam gnete obilica ljudi, ki nimajo skoro nobenega dela, a teh se ne reducira, ker so večinoma sorodniki in dobri znanci višjih uradnikov, ki so jih po protekciji spravili na njihova službena mesta. Tudi v ministrstvi^ bi bilo treba pomesti z železno redukcijsko metlo
Splošno je znano, koliko preveč ministrstev je v naši majhni državi in koliko nepotrebne strankarske navlake se tam nahaja. Tam naj naši državni krmilarji reducirajo, ako jim je res kaj pri srcu blagor države in naroda. S pošteno redukcijo v ministrstvih bi se lahko prihranili na državnih izdatkih milijoni, če ne celo milijarda vsako leto!
Značilno je, da se niti naše opo-zicijonalne stranke ne zavzamejo za to, da bi se v tem oziru napravil red v ministrstvih. Lahko si mislimo, kje -tiči vzrok. Njihovim le za lastno in strankarsko korist vnetim voditeljem lebdi vedno pred očmi njih glavni smoter, da spravijo svojo stranko v vlado in da dobe čirnveč mastno plačanih ministrskih stolčkov. Na to seveda ne mislijo, kje naj država dobi denar za take ogromne plače tako številnih ministrov in njihovih pomočnikov. Zanje se denar mora dobiti, pa če tudi vrag vzame državo in od gladu počepajo vsi njeni uslužbenci! Tako se vlada pri nas. Zato pa gremo povsod rakovo pot. Ali tega žalostnega dejstva je v veliki meri kriva tudi dosedanja brezbrižnost državnih uslužbencev. Zadnji čas je, da se zdramimo iz svojega mrtvila im hitimo reševati, vsak po svoji zmožnosti, kar se še more rešiti!
Dobro bi bilo, da bi kak naš veščak zbral in priobčil v «Našem Glasu» točne podatke, koliko prebivalcev in ministrov imajo druKe. civilizirane države, da bodo to lahko pokazali onim, ki bi nas hoteli ovirati pri našem državotvornem obrambnem delu.
Situacija-
(Pismo z dežele.)
Ne zamerite, tovariši, če se Vam, ki ste v centrali, čudi star bojevnik za naše pravic6-Ali ne vidite današnje politične situacije? Ze parkrat je bilo v «Našem Glasu» povdarjeno. da gre parlamentarizem rakovo pot. Ne veni, koliko je to šlo k srcu ostalim, jaz sam sem o stvari razmišljal in vidim, da je to res. Kb je padla zadnja vlada, se je stvorila nova, kl ima že štiri ncparlamentarce in vrsto nc&mf' denlih resortov. Jasno je, da nima močnih strank za seboj, jasno pa je, da jo podpiruJ0 močni in merodajni faktorji, jasno je, da i-str opore v javnosti. Če bi imeli uradniki sv<*! stranko, bi danes imeli svoje ministre. Ne rečem, da načelo parlamentarizma ni lepega, toda to načelo se umika princip ^ strokovnega zastopstva, ker v tej obliki, ka-kor zdaj nastopa parlamentarizem pod vpu' Vom in po volji nerazsodnih in zapeljan m božic, je Vsekakor boljše, če ga ni in ® uveljavi nov in boljši princip, ki tudi ne
večen. Nov čas, nov način življenja! Poiščite samo v zgodovini način Kleonovega nastopa in imate v naši dobi zgovorne slične like. Če bi imeli enotno skupno strokovno in politično fronto, bi uradniki vse drugače mogli ozdraviti državo v sedanjih razmerah in bi razni demagogi ne mogli vse nevolje širokih množic nad razmerami odvajati na državno urad-ništvo. Zato mene zanima, kdo je kriv, da se v Ljubljani tovariši nič ne gibljete, kdo je kriv in koga zadene odgovornost pred zgodovino, da gremo slepi in gluhi mimo tako ugodnih in nikoli več se nudečih prilik, kakor so ravno danes. Če pa smatra kdo med nami, da mora reševati propadajoče stranke in njihove podrtije vlačiti na suho, mu povem, da bo radi tega morda prav od tiste stranke še tepen.____________________Glas iz puščave.
Plenarna seja upravnega odbora Glavnega Saveza v Beogradu.
(Nadaljevanje.)
Delegat in preidsedlnilk Udruge javnih uradnikov v Zagrebu g. Stjepan Bratanić poda podrobno isilikio o raizmeraih v njegovi orgainiizaciiji. Navaja njem historijat im njene poianiejše odmošaje s Savezom javmih nameščencev, ki tvori v Zagrebu •drugo argamiizacijio. Udiruga j-e bila pred vojno formirana kolt :splošno uradniško društvo, tako da iv mjii niso Mii včlanjeni islulžSitalji in izvaničrnki. Obseg njenega 'dela je Ml bolj sooijaino-humiaue 'tiar a v e. iNa tem polju je Udruga mogla beležiti prilii-čmo dobre uspehe. Njeno čllansitrvo je številno, imia okoli 6000 članov, ki se pa žaf glede plačevanja članarine ne izavedajo popolmoima svojih dolžnosti. Radi tega sc mora Udruga na vso moč prizadevati, ida zbere pod svoj prapor činu več članstva iter da ga1 probudi za skupno delo. Ako dosedaj v tem oziru ni bilo večjega uspeha, so temu vzrok tizjerrfme razmere, v katerih živi večina državnih nameščencev. Udruga je naslovila poziv vsem organizacijam v .Zagrebu, da pristopilo v Glavni Savez iter je, zvesta temu načelu, priredila idvoje konferenc. Šest ornganizacij je izjavilo, da pristopajo h Glavnemu Savezu brezpogojno, drugih pet je odgodilo svojo izjavo na končni sklep svojih rednih letnih skupščin, dve organizaciji pa sta pristop gladko odklonih. Ker le Udruga med tem' prejela odi Glavnega Saveza obširno okrožnico z dne 14. marca t. IL z vabilom na današnjo plenarno sejo, je nadaljnje delo v pravcu reorganizacije odložila s sklepom, da ga hoče v smislu zaključkov te konference pozneje kar najintenzivneje nadaljevati. iMnenja je, da bo mogoče tudi poleg vse depresije in apatije, s katero se bori državno uraidniStvo, doseči prilično ugodne uspehe.
Delegat in predsednik Zveze javnih nameščencev za Bosno in Hercegovino iz Sarajeva gosp. Milan Ćuković izjavlja, da njegov Savez ni mo-'Kcl priprarviiti potrebnih podatkov, ki jih je zahteval Glavni Savez, im to največ vsled tega, ker ic imel Savez vsak Sas sezvati letno skupščino. Ta se je 22. marca 1927 v resnici vršila, na kar ho Savez započe 1 delo 'reorganizacije z največjim Manom in energijo. On veruje, da se bo moglo z reorganizacijo v iBosmi doseči prav lepe uspehe, fiosna imia 'namreč ipribliižlno 8000 organiziranih naimieščeucev, od teh 50% upokojencev. Obžaluje lc- da stik med temi organizacijami im mod Sa-■ve^om na eni ter med posameznimi Savezi na drugi strani ni bil dosedaj posebno čvrst. Deloval ho na to, da se Zveza ojiačj in da se sploh postavi ysa organizacija na 'tisto osnovo, ki odgovarja •ntemedjam Glavnega Saveza.
Ddlegait in predsednik Zveze za Južno Srbijo 5: Novo Vugdelič poroča o prilikah v Južni Srbiji,
1 je z novim statutom' Glavnega Saveza dobila Pravico, da si ustanovi svoj Savez. Savez se je ^stanovit, izvolili! je svoj upravni odbor, Ikl je pri-el čvrsto z 'oSnav Manj cim organizacij v krajih, v tterih ,te doslej niso obstojale. Inna mnogo upanja v‘l l,,lSPeh tudi poleg vseh 'težkih pogojev udejstvo-.^nju, ker je uradni Sivo apatično, kor ne veruje ne zatipa nikomur več, tudi ne lastnim orgai-z ac|jaiirt. Sicer pa bo Savez, ki mu on načeluje, so vnemo izpolnjeval svoje 'obveznosti napraan števnemu Savezu.
Delogait im ipredscdhik Zveze stiamovsikih or-. Taen ' državnih maimieščencev za 'Dalmacijo g. ‘vr"n Kat.n.artč i® SpMita. pojasnjuje, zakaj nje-»avez ni mogel ugoditi zahtevi Glavnega
Saveza glede predložitve sltaltističmih podatkov. Zahteval ,ie sicer te podatke, toda jih žal navzlic posCamim urgencam ni imogel dohiti. 'Mnenja je, da je v slkiupmcm delu naša bodočnosit im rešitev državnega uradni šiva te sedanjega 'težkega položaja.
iDelegalt in predsednik Zveze državnih nameščencev za Slovenijo g. Milan Paternoster navaja na kratko isitaitistiične podatke o orgamizacijh, včlanjenih v njegovi 'Zvezi. Podatki so popolni, ker je Zveza, ki ji ion načelujie — tudi po zatrdilu glavnega! itajinka v polnem obsegu ustregla zahtevi Glavnega Saveza. Sedanje število članov do-seza skoro 7000 ter se nadeja, da se bo tudi to število v najkrajšem Času znatno povečalo. Slovenski državni nameščenci dobro pojmujejo pomen organizacije in se tudi uprava Zveze naj-energičneje Itrodi, da reorganizacijo vseh slovenskih maimeščemioev čim preje uspešno zaključi.
Predstavnik Udruženja sodnih uraidlnikov v Vojvodini g. iPaivte Indjič sicer mirna, pooblastila, ida bi podali kolt član upravnega odbora Glavnega Saveza kako izjavo, ker pokrajinski Savez za Vojvodino še ne obstoji, vendar pa v imenu svoje iSt'rcfcovne organizacije lahko izjavi, da bi se Vojvodina lahko 'dobro organizirala, ako bi Glavni Savez uslmlenl! potrebno imidiaitivo radi ustanovitve 'Posebnega Saveza tuidi na IVojvodilnio.
(Dalje prih.)
Uradniški kreditni zakon*.
(Iz »Čtaovmičkega Glasnikai«, po Vladimirju Vujnoviču.)
II.
V predzadnji Števiillkj našega iti'Sta -smo objavili o tem vprašanju poročilo in predloge g. I. (Rositana. iravnaitelja i»'Hrani.l'nega in poisojiilnega fcomizorcija javnih mame'ščencev .in upokojencev, v 'LjuMjaini.
Ob tisiti priliki smo omenili, da se še povme-m|o na to pomočilo in da povemo o njem svoje mnenje. Danes izpOlmjujelmo 'to svojo obljubo.
ildtejia g. Ro'StamB, da se je pokazala resnična potreba po uradniškem kreditnem zakonu, s katerim bi se v prvi vrsti izvnšiila razdolžitev držav, nameščencev, se je porodila, kakor sc kaže, iz dveh vzrokov. Prvič, ker je g. iRositam na delu uradniške kreditne .ustanove im ima pač dan za dlnem priliko opazovati, koliko kredit» iščejo uradniki in zakaj ga iščejo. Iz 'njegovega poročila je ■razvidno, da tiče uradniki v dolgovih, to pa samo žabo, ker so njih prejehiki premajhni 'za pokritje dnevnih iin izrednih potrebščin njihovih družim (Simama, obleka, šolanje otrok, bolezni im .smrtni slučaji). Drugič, ker simo vsi priče, kako se v zadnja lleitia' organizira kreditne 'ustanove drugih’ državljanov. Tako je nastali zakon o poljedelskem kreditu in zakon o obrtni banki. Prvemu je namen, da reši kreditno vprašanje poljedelca, ker se je občutilo, da1 >om, veliko trpi zaradi pomiamj-kamja cenenega kredite in da zato nazadnje v svojo škodo in na škodo naroda in države. Prav teko je z obrtnikom, kateremu pač .lahko polmaga samo cenen kredit. -Za oboje je 'država tudi od svoje sibrami določila razmeroma lepe vsote im1 jiti dala na' razpolago poljedelski itn obrtmi ustanovi. Industrijo in trgovino, kakor je znamo, podpira z ugodnimi kreditom iNarodma banka, denarne zavode pa Narodina banka in Poštna hramllhica. Kakor se iz tega vidi, so za vse sltanove, razen za uradniškega ustvarjene kreditne ustanove, da jim. polmagajo in da skrbe za napredek njih delovanja.
Če o vsem (tem, kar smo povedali, malo raz-mišlj.amio, smo takoj pri ideji o urudniškem kreditu. S te ali one strani bi, se rnaiml utegnilo ugovarjati, češ, uradniki so nekaj drugega, vsi pri-dobitmi krogi pa zopet nekaj drugega. Prvi so cisti konisumenlti, vsi ostali pa so producenti m predelovalci dobrin, ter njih sodelavci, ki od njih dela živi narod in država.
Taki očitki bi, biiU imlordai upravičeni, ako bi se pri tem ne vzel pojem k on s um en ta z napačne strani. Produkcija je, kakor vemo. v zelo ozki zvezi s komsumom; kolikor močnejši in številnejši so konsuimemti, toliilkiamj boljše pogoje za «delo in napredek ima produkcija in s temi tudi trgovina, ker brez konsumenlta ni produkcije im itngo-vime.
Ako Umislimo, da1 je 150.000 drž. nameščencev, pomeni to, da štejejo ioni s svojimi rodbinami najmanje 750.000 konsumemtov. To število konsu-merntov ni teko mezmiafino, da fot foilo brez važnosti zo poljedelstvo, inidustrllo, (obrit in trgovino. Vsem. tem. Pridobitotm krogom te veliko nia tem, da bi
* Glej »Cimovm1. Glasnik« for. 1'21 z dne tl. niar-to 1927.
bil državni nameščenec čim večji konsument. Zato je redno ječanje državnega nameščenca kot fconsdmenita v interesu vseh predmetov. To ječanje drž. nameščencev je, kakor je g. Rosten lepo povedal, v velikem interesu države, ker drž. nameščenec opravlja 'državne ,posle, in ker bi .moralo biti državi na tem, da je njen nameščenec socijalno in materijalno zavarovan, ako hoče vestno in udarno .opravljati svoje dolžnosti.
G. Roisltan ne prosi pomoči od1 države, češ, da je to .njena obveznost, on zahteva v prvi vrsti 'saitmo moralno pomoč. To naziranje odobravamo, tolikanj bolj, ker vemo, da bi bila vsaka druga zahteva zastonj. G. Rosten torej prosi državo samo moralne pomoči, in to naj bi država nudila v prvi v.nslti s tem, da bi ustvarila zakon o uradniškem kreditu, da bi se na njega osnovi mogle ustanavljati .uradniške kreditne zadruge, a šele v drugi vrsti zahteva od države, alko M mogla in hotela, da pomore 'tudi materijalno (brez svoje škode, n pr. z Vlogami po nizki obrestni meri im cenenim kreditom).
'G. iRostan misli, ida bi se s tem zakonom razširilo področje Saveza miabarvilailnih zadrug drž. nameščencev 'tuidi na kreditne posle. Ta predlog je sprejemlWv, a .misMmlo, d'a samo tedaj, ako bi se z mjiirri združil itudi drugi predlog g Rostama, da bi se drž. nameščenci odločili 'tudi salmii za nekatere žrtve za te kreditne posle. To je: sedanji kapital Zveze maj M ostal svojemu današnjemu namenu, a zoi kreditne posle bi bito treba druge glavnice.
Osnova Ite .glavnice je, kakor tudj salm gosp. 'Rostam mMi, najtežja točka tega problema. G. Rosten si kot star in prepričam zadrugar s prave strani ogleduje stvar im pravi, da jo morajo
osnovati drž. nameščenci steni. On postavlja ves problem na načelo samopomoči, kar je edino pravilno in mogoče in predlaga, da se v zakon o uradniškem kreditu postavi odredba, po kateri hi se od prejemkov vsakega državnega uslužbenca obvezno odtegovali določeni zneski za osnovo te glavnice.
G. Rostam se me spušča v to, da bi predlagaj, koliko maj ha se 'odtegovalo, vendar smo uveni eni, ■da tudi on upošteva pri tem današnje mizerno stanje uradnikov im da misli samo na manjše zneske, porazdieUjene na daljšo dobo, da b jih drž. malmteščanoi v svoji sedanji bedi prehudo ne občutili. Sicer pa tudi mj treba računati z velikimi in občutnimi, odbitki, ker narastejo .tudi majhni meški sčasoma do velikih glavnic. Denimo m. pr., da se v te zakon postavi odredba, da se vsakemu drž. 'nameščencu odtegne po 10 Dim na mesec, to bi bilo toliko, kakor '150.000 X 10 = 1,500.000 na mesec, na leto .18,000.000, v petih letih bi pa na-rastli odtegljaji na 90,000.000 Din. Ako foj se odtegovalo po 20 'Din na mesec, bi v tem 'času ma-rastla vsota .odtegljajev na 180,000.000 Din.
Ob tako velikem nasitnem kapitelu bi se dalo dobiti tudi ugodno posojilo, ako bi ga 'Uradniška kreditna 'ustanova potrebovala za svoje delovanje (graidbe Stanovanj, sanatorijev itd.). Na svoj lasit-Pi kapitel bi ta usltamova ne plačala nikomur nič, ker bi samo v 'tem silučaju mogla dajati posojila ob zelo nizki obrestmi meri kakor ito predlaga g. Rasten. In ipnav ima, Iker samp poceni kredit nudi malemu človeku uspešno pomoč.
i(iNadalj evanj e sledi!)
Kdor bere nc^e gla$ile, pa ni njegov narečni^, bodi v 505edev vrt po jabolka!
Vestnik.
Iz društva davčnih uradnikov.
Upravni odbor sc je na seji dne 5. It m. konstituirali sledeče: predsednik Ribnikar, podpredsednik Strnad, tajnik iMcšek, blagajnik Jan., člani upravnega odbora Fajt, Koritnik, Videmišek.
iNadzorni odbor: predsednik Sterin, člana Av-šič in .Menčum.
Glavna .skupščina udruženja poreskih činovnika se vrši nip katoliške binkošti v dneh 5. im 6. junija t. 1. v Splitu. Odbor se po deputeeji te skupščine .udeleži. Prosimo gg. tovariše, maj vpo-šljejo cvent. stvarne predloge, ki naj bi se jih’ predložito glavni 'skupščini.
Vse one itovariše, ki še vedno niso člani sekcije, ponovno vabimo, naj prijavijo svoj pristop.
Vsak 'tovariš maj se v osebnih kakor tudi v ktnakovnih zadevah dbnača na sekcijo, katera mu •bo vselej po možnosti dala primeren odgovor.
Iz društva davčnih izvrševalcev. Kakor znano, je maše .dinuStvio pri 'zaidniiom občnemi zibioiru skle-iMiil'0, 'da ipristapi z vseimi svojimi člani k labsrnnt-memiu ipodpornemu društvu »Dobrota«, rako se vsi ti sprejmejo pod pogoji, ki so bili nam ustmeno 'Sporočeni. Sedaj pa smio dobili; od 'društva '»Dobrota1« obvestiilo, da se ne sprejmejo naši elani, ki so že prekoračili 55. leto, da se sprejmejo mlajši ičliatid' s itistimj pravicami, kakor jih imajo 'čiaim, ki niso iše 'eno leto v idlruištvu, a osebe, stare nad 45 do 55 tet se sprejmejo samo še do 30. junija t. i. Ker torej naše društvo ne more .izvršiti
svojim članom dame 'obljube da pristopi kot celotno k društvu »Dobrota«, se s tem nazniamilom odvezuje svoje itozadevme obveznosti in se ne bo več pogajalo za sprejem z omieinjemim podpornim društvom. iPriporočamo pa, da se naši Slami, ki še ■niso prestari, sami dogovore radi pristopa z društvom '»IDcibrota« im prj item društvu zavarujejo ■razen sebe tudi posamezne družinske člane, ker so plačilni pogoji zmerni, a podpore izdatne. 'Naslov društva se glasi: »Dobrota«, obslmrtno podporno društvo poštnih inameščencev v Ljubljani.
Ogljeni (karbon) papir, indigo papir, narvnl trakovi, barva za štampiljke, pa-gmirke in blagajne, dobite vedno in najceneje pri	5
LUD. BARAGA, Ljubljana,
Šelenburgova ulica 6.	Telefon 980.
im

C J	Vam p*udi ftaisolžtinejši vir nakupa perila, opreme nevest,
fee »e	novorojenčkov, perja in modnih potrebščin.
Ljubljana	PredtiskarUa modernih rožnih del.
Modna in športna trgovina za dame ta gospode
P. Magdič
LJUBLJANA nasproti glavne pošte.
Telefon Int. 438.
Priporočamo tvrdko
M. Tičar,
za nakup vseh
pisarniških in šolskih potrebščin
:: Gostilna pri JMd" ::
Ljubljana, Pred škofijo št. 14
Toči najboljša pristna štajerska (ljutomerska) in dolenjska vina.
Mrzla In gorka jedila vedno na razpolago. Cene zmerne, postrežba točna.
Za obilni obisk se priporoča
Tomaž Bizilj.
Obiščite novo urejeni oddelek za
gospode
Trpežno blago Najnižje cene Modna trgovina za dame in gospode
A. Šinkovec nasl. K. Soss
Ljubjana, Mestni trg 13, 19.
Pisalni simi „IDF molela D
nalmodernejše konitrukčlje.
The Rex Co
LJUBLJANA, Oradlftče številka 10.
Kupujte domače izdelke:
Pecivni prašek in vaniini sladkor
znamk-
„ADR! Ä“
Priporoča se
I. ČERNE
Ljubljana, Dunajska cesta 28
Zaloga pohištva In tapetništvo.
Fran Iglič
krojaški atelje
UUBUANfl, Kolodvorska ul. 28
Izdeluje se za dame in gospode po najnovejših krojih. — Lastna zaloga modnega blaga. — Uradnikom znaten popust ali na obroke.
Ivan Jelačin.
Uvoz kolonijalne In špecerijske robe.
Tvrdka ustanovljena leta 1888.
W&T Solidna in točna postrežba. ~W
iWf
F. Szantner, Ljubljano
Šelenburgova ul. 1.
Specijalna izdelovalnica obuval za bolne in občutljive noge in trgovina s čevlji po znatno znižanih cenah.
Nova manufakturna trgovina!
§ JOSIP ŠLIBAR, Ljubljana
Stari tr^ št 21
Poleg Zalaznika
nudi vsakovrstno blago po najnižji ceni.
- Državni nameščenci na obroke.
Kr. Dvorni dobavitelj
Anton Verbič, Ljubljana
Delikatese ====== špecerija
Solidna postrežba, zmerne cene.
Ivan Perdan nasledniki, Ljubljana
Veletrgovina kolonijalnoga In špecerijskega blaga. Glavni založnik Ciril In Metodovih vžigalic Najnižje dnevne cenel	Postrežba točna In solidna.
Cenejše kol pri
razprodajah
se dobi vsakovrstno manufakturno blago pri
j. TRPIN, Maribor
Glavni trg Štev. 1?.
L Mikuš
Ljiljane, Metini trg 15.
priporoča svojo zalogo
dežnikov ter sprehajalnih palic
Popravila se Izvršujejo točno In solidno.
Modna trgovina
Peter Šterk
Ljubljana, Stari trg št. 18.
se priporoča.
Najnižje solidne oene.
Dežniki
Josip llidmar
Ljubljana, Pred Škofijo 19
Hajnilje cenel Solidna in ločna postrežba
Popravila, preobleke.
priporoča svojim članom nakup najfinejše bačke moke, sladkorja, kave, olja, masti, riža, testenin, pralnega in toaletnega mila, dišav, južnega sadja in sploh vsega špecerijskega In kolonijalnoga blaga. — Pri večjem odjemu izredne cene. — Velika Izbira dežnikov In predprdšnlkev. Izdeluje najflnejše In najtrpež-nejše čevlje veeh vret po meri Innaročllu. —
■ — • — ...   r- — — —	««.V4V.1 UjV, linjUHVJDV 11« 11 <1J U J
Kdor kupuje * zadrugi, kupuje pri sebi!
1 i E. Silim
Ljubljana.
Manufakturna in modna veletrgovina.
Solidno blago.	Nitke cene
Najboljši
šivalni stroji in kolesa znamk
Gritzner In Mlel
ter švicarski pletilni stroil Jlubied' za rodbino, obrt In Industrijo
Juro Petelina
Ljubljano
Mri hthntngi Pouk , «izinlu brezplačen. Večletna garanti!*
Delavnice se popravila.
li veliko	Telefon H3	da tealfl
Državni usluž-bencl, Kupujte v svoji zadrugi!
Izdaja Zvese državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani.
Odgovorni «rednik Anton Adamič. Za Narodno tiskamo Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljen'