S8. štnilka. r — u umul i CEtFttfc il n uzo. " Lili. leto. Hl ^bH bbh Hl bbm H ^bbbbbV bbbI BV afl ^bbbbI Hi ^bbm' R^b^bbba' ^bbI ^":';"* of ^H^bbbbbI bbbLbbbbI bbbb bbbb H ^H ^H KSS lrtm|a *«** aaa poaoMa«, Uiwil aaaeli« ta pvauOke* His Brali i Prostor 1 m/m X 54 m'm " navadne in male oglase SO WnM za uradne razglase 1*20 K» za. poslano ln reklame 2 K- — Pri naročita nad 10 objav popust Vprašanjetn glede insentov naj se priloži znamka za odgovor. Oprivvlttvo »Slov. Haroda1' ta „Naraaaa TU karat** Knallova altoa *t 9, »ritlteM. — Talaloa *l ta. „Slavaasal Kara* *H|a v MaMtaal ta pa aaMti w Jat—lailils r VtaaaaaMlvat celoletno naprej plačan . K 12<*— celoidno......K14u — poltetno ....•..„ 6fr— poBetno ....«..„ 70*— 3 meaečno. ..„..„ 30^— 3 mesefno .•«••»,• 35*— No\i naročMkf naj pošljejo v pnMč naroćakio vedno QQP" P° atlMMiici. Na samo pismena naročita brez potlatve denarfe se ne moremo odrati. Oraaalitro „lla*. Maraaa" Kaaflova ulica *t 5, I. nadatroa|«« Telefon *ter. 34. •aalM aprajaaMt !• podpUane 1b zadostno franko vaae. ajaj* Hokopiaov ne vrata. "f^fcS PosammiMi Stevilka veli? 60 vinarjev. Poftnlfia pavfalirana. Staod JDS u marlbom. Na nedeljskem shodu v Mariboru ie bivši predsednik deželne vlade dr. Zerjav med drugim izvajal: V Sloveniji je začela huda strančarska vojna. Mi smo zrasli v bor-hah. zato se je ne bojimo. A priznati moramo, da nam z narođnegra stali-sca ni ljuba. Ko smo med vojno spoznali marsikatercga poštenega duhovnika, smo se za trdno zaobljubili, da bo nekaj let miru v strankarstvu. Mnenia smo, da imamo toliko gospo-darskegfa dela, da zaceiimo rane, da M kazalo vse moči osredotočiti. Leta 1919 je naša stranka lojalno dr-čala besedo in na.iboljse moći posvetila nehvaležnemu upraMiemu in so-cijalnemu delu. Tačas pa. ko smo se mi trudili z vsemi možnimi socialni-mi vprašanfi, so cerkveni kro-gf krogi obrnili drugače. V rokah imam »Ljubljanski ško-fijski list«, ki na prvem mestu poro-Ca o shodu dekano\ 23. aprila 1919. Predsedoval je ljubljanski škof. Člo-\ek bi mislil, da je ta službeni shod ob ravna val verska in moralna vpra-^anja. A stvar je vsa druga: V otvo-ritvcnem govoru pravi škof, da v i. 1916 in 1917 ni sklical pastoralne-£& shoda. Zakai? Ker zato z verske-ca stališča ni bilo potrebe? Zdi se mi, da je ta potreba postala. A skof r-ove. zakaj: »Ker so se nam politične razmere sploh in posebef v SLS vedno bolj zamotavaie«. Torej strankar-^ka politika ni dovolila cerkveneR'a shoda! Nato je začelo posve to vanje, ki kaže, da nimamo opraviti s cer-kveno konferenco. temveč s shodom 2aupnikov SLS. Ne si cer onih, ki si oomisljajo, da so ^zaupniki«, temveč onih pravih vodij, t j. cerkvene hi-crarhije, kl je !n ostane edfni vod ja klerikalizma v vseh deželah. Pastirski shod konca s političnim programom dela: V vsaki župniii mora Jnhovnik ustanoviti politično društvo za — kmete, namreč »Kme-^Ika zveza«, kakor jo širi »naša« V. L. S. To so res lepe >kmečke« orca-n;>aci}e, ki Uh je zamislila in ustanovila katoliška duhovsčina po naro-čilti iz Rima. KonČno Rraja škof, da nekateri duhovni ?rospodje »nišo za to prepotrebno delo zavzeti«. Hudo jih pokara in nato sledi ukaz: »Hitro na noge!« Vse to prinaša uradni list škofij-ske^a ordinarijata! Kaj bi rekli, če h šef kakega urada sklical uradnfke in jim dal na službeni konferenci ulcaz, da ustanove podružnice JDS.? To pa bf še obfavil v službenem listu. Jako zanimiv je »škofijski list« (>d ?0. Hanu a rja 1920. Tu je seveda zopet satna strankarska politika in se nroklinja vse stranke, ki nišo SLS. Nato piše Škof: j>Hvala Bogu, ravno-knr čitam, da je ministrstvo v Beogradu, kjer sem tuđi sam pismeno in osebno posredova!, vendarle sklenilo izdatno mesecno doklado, da se bo-ste rno^li oddahniii...« To je bilo ministrstvo g. Da vid o vica in C. K'ramerj a. PemoVrarje so du-hovščini zvišali plače. To bi sicer ne bilo nič slabe^a, a s tem denarjem so plaćani agitatorji ene stranke, ki jim njihov službeni šef ukazuje, da morajo, če hočejo biti dubovniki in torej od države plačo prejemati, biti agrttatorji ?LS. Ne razum em. da se med pošteno duhovščino ne naiđe nihče, ki bi se upal upreti se ternrizm". Če smo si morali v Avstriji dati dopasti, da je državni denar plačal agitatorje ene stranke, da se je nekažnjeno smelo Hrankariti s cerkvenfrni sredst\i, v Jugoslaviji to ne pojde. Pozablja se, da je Iatinščina prišla v deželo skupno s parskim Teselnom. Tesel je šel. Posledniikrat apeliramo na zmeme elemente v katoiiški dnhovščfni, naj zlorabo vere opuste. Mi ne maramo kulturneea boia in se ga borno bra-nflf. A m* dvoma, da bo narod, ki je izvojeva! politično svobodo, zmagal v borbi za svobodo duha. Naši rojaki z duhovščino vred v okupir^nein ozemlju od Rima zahte-vajo sraroslovensko bogoslužje. Kako naj upaio na uspeh, če oni, ki so v svobodni državi, ta zahtevek opu-ščajo in zamolčujejo? Strankarska borba narn je zJasfl neljuba n a g r a n } c i, kjer imamo za leta dela, da popravimo, kar }e pokvarila prednja država. Predvojni način narod^ostne borbe pa n f vzdržl j i v v novi državi, kjer smo sami odgovorni gospodarji. Naša država je v narodnostnem o/rru e n o t n a. Drobci tnjfh narodnosti so tako mali, da moremo mirno sprejetl kot državno račelo: narod (nacija) in država sta isto-v e t n a. Država Srbov, Hrvatov. Slovencov pozna le en narod: narod Srbov, Hrvatov, Slovencev. S tem ne zanikamo, da postoje narodnosti, ki se moreio enakopravno razvijati kulturno in gospodarsko in zlasti tu-d-' gojiti svoj jezik. Ttalijani v Nici so del franeoskeg-a naroda in nibČe med njimi ne misli na Ttalijo. Tuđi politično se seveda morejo enakn pravni državljani udejstvovati, vendar ne moremo dopustiti, da se organizira j o, n. p r. N e m c i k o^t p o -s c h ti a politična stranka. To bi samo po s$bi dokazalu stremljenje, da se žfle osamosvojiti kot narod V državi. To bi bila napoved boja, pa bodi ime stranke in program še i*ko nevtralen. Tega boja na želimo. Onim, ki so v resnici Slovenci, a jih je pojitič. borba (posebno klerikalna politika) zanesla v eno vrsto z Nemci pod Avstrijo, je vrnitev k narodu odprta. Nismo za nsvetljivost in najinanj za taktiko se-kire. Izgubljen! sin najdi pot nazaj k r;ain. Pa tuđi Nemci sami nišo od po-iitičnei?a dela izkl>ačcni, če se po svojem kuhuroeni in socialnem prc-pričaniu pridružijo domacitn jugosto-vanskim strankam. Seveda, kdor še računa preko ranice, tega borno uni-čili, in kdor bi rad Nemce kot pose-ben narod konstrtuiral !n vođll v boj, tega borno znafi razorožitl. Naša stranfca vsa ta pomirljiva načela lahko izreče brez strahu: Bili smo nacionalni, ko je SLS leta 1908. denuncirala ljubljanske demonstrante, ko je uvedla Nemce v ljubljanski občinski odbor, ko je uvedla avstrij-sko policijo v Ljtfbljano, ko je v Građen proglasila dr. Kukovca za iz-vržek Slovensfva, ker si je upal reci, da se borno Jugoslovani ujedinili. Bili smo nacionalni, ko je 5. julija 1914 SLS. pozvala Avstrijo na vojno zo-per Srbijo. Od te sirani odklanjamo vsak ocitek, ako danes kot odgovorni državljani nudimo ninski narodnosti možnost, da v tej naši državi naiđe mirno streho. Naše celokupno delo je zdaj osre-fiotočeno na konsolidacijo države. Marsikdo bi se rad odtegnil politič-nemu delu, ker mu to in ono ne uga-ia. Tuđi meni se včasih vsi ti spori, kritike in vsa nezrelost tako grabi, &2t bi se najraie potegnil v kot. Rekli pa smo A: državo hoćemo, reci moramo Se- B: zdaj jo moramo uredi-11, pa naj pri tem izkrvavimo. Ce se trudimo za naio JDS., nas vodi glo-boko uvtrjcnje, da države ne more-ino urediti, če ne borno v parlamenta dobili k r e p k e v e č i n e, ki bo pre-vzda odgovornost za par I e t in mirno delala po programu. Mi ne borno koitstitucionalna, temveč parlamentarna država. Tu pa sloni tisoda države v delozmož-n o s t i v e č i n e. Ta večina mora izhaiati izvsedržave. Stranke iz e n e g a plemena (Starčevićanci, radikalet) iz ene vere (klerikalci) so razdfraioč klin. ki nam prepotrebno konsotidiranjc že s samim svojim ob-stankom kvarijo. V Anfffiji si stoletja delita moc dve stranki, ki gresta preko vse države. Na Ceškera stanov-ske stranke nišo dosegle posebnih uspehov v vodstvu države. Prihod-nje volitve 1 -odo Izpadle tuđi tam drugače. Tuđi pri nas bodo morale stanovske stranke s sličnimi pogledi na državo kreniti v parlamentu k prekodržavnim velikim strankam. Ako borno pri prvi volitvi doživeli razeepkanost, ki jo kaže mozaik predstavništva, dober za pol me-seca manifestiranja, impotenten za stvarno delo, bode nedvomno po kratkih mučnih boj ih prišlo do novih v o I i t e v, dokler ne iziđe zrn a g o v i t a mogočna s t ran k a z gl o b o-kimi koreninami v vseh plemenih in pokrajinah. Zato se ne bojimo za bodočnost JDS. Dasi nismo na vladi, mirna politika naše stranke ostane. Opozicijsko stalfšče bo njeno organizacijo nedvomno okrepilo. Ko smo mi prišli na vlado, je SLS tuđi v graničnih srvareh odrekla sodelovanje. Mi ne sledimo njih primeru: rn i b o m o radi sodelovali, kjer državni interes to zahteva. Politična borba je pooštrena. Na-sprotniki naj pokažejo, kaj znajo. V valutnem vprašanju so že pokazali barvo, v vprašanju ženske voltlne pravice tuđi. A nekaj bi radi posva-rili sedanjo vlado: Roke proč ođ u r a d n i š t v a. Mi ne maramo, da nastopi pri nas žal v Srbiji poprei ukoreninjeni sistem, da mora uradnik biti izmenjan, če priđe nova vlada, ali pa se ukloniti v prepričanju. V te i zadevi ne borno poznali nobenih ozirov. Isto velja glede vzpostavitve razpuš'jenih korupt-nih občinskili odborov. Če bi se ho-telo igrati s tem, zlasti pa tuđi s svobodo političnegn udejstvovanja. bodo nastopih posledice. ki bodo požgale nrste sedanji vladi kratke ga življenja, —a— X, IpsHonovIć: JofironsKo vprsionie n m\m\ polfilM. (Konec.) Usoda je hotela, da se je borba proti boljševizmu spremenila v borbo proti ruskemu narodu, ali vsaj jo je ogromna večina raskega naroda tako sprejela in danes ni mržnja proti zaveznikom nikjer tako globoka kakor ravno v Rusiji, niti v Nemčiji ne. Razlog temu je činjenica, da je bila po vojni Rusija — nekaj po svoji lastni krivdi nekaj po krivdi zavez-nikov — ravno tako če ne še bolj ponižana kot sama Nemčija. Nanram zaveznikom je prišla torej Rusija v identičen položaj kot Nemčija, t. j. v položaj premaganega. Vesti o nemško - ruskih konvencijah so ka-rakterističen pojav v tem ozirn, a nikdo ne bo trdil, da bi ćelo nemško-ntska zveza ne bila logična posledica obče situacije, ki jo je stvoril konec svetovne vojne. Tedaj pa se vidijo že jasno crte novega bloka, kontinentalnega bloka, ki se bo v bodočnosti se spopolnil s pristopom Kitaja, zakaj ta poslednji se tuđi ni povrnil z mirovne konfe-rc-nce nič kaj zadovoljen, ko dolgo niti ni hotel podpisati versailjskega miru z Nemčijo. Ta kontinentalen blok pa ne prestavlja nič manj kot pclovico vsega prebivalstva zemlji-nc oble, t. J. okoli 600 milijonov duš. Da ruski komunizem ni nič kaj po-pularen v Nemčiji, to ni nobena res-na prepreka, radi katere bi bil kontinentalen blok nemogoč ali izključen. Skupni interesi treh ornenjenih drzav Nemčije - Rusije - Kitaja temeljijo naravnost na činjenicah, ki so popol-noma neodvisne od notranjega usirojMva po^ttnieznin ur/.civ, i. j. ic države imajo identičen seograiičea položaj. Radi te^a položaja so vsi trije narodi doslovno odrezani od morja, na katerem gospodari drugi blok velikih narodov, ki imajo vse boli ali manj pomorsko ali obmor-sko lego. Ta maritimni blok pa je stopil na mesto VVilsonovega Društva Narodov in to kar se sedaj dela, v takozvanem Vrhovnem Svetu v^ Parizu ni nič drugega kot njegova definitivna konstitucija. Če pogledamo na zemljevid, te*j daj vidimo da se ideja našega marfc-J tiir.nega bloka takorekoć vsiijuje sar-: ma po sebi. On bi ime! obliko ogrorn-, ne^a obroča, ki bi obkroževal od vseh strani nasprotni kontinentalni blok. Anglija. Belcrna, Francija, Italija, Jugoslavija. Grš'ca (in morda tuđi Romunija) pa bi bile tište sile. ki bi tvorile atlantski in sredozemni sektor v celem maritimnim sistemu. Pri-družil pa bi se še ćeli sistem kolo-nij, ki so vse v rokah sedanjih za-veznikov kakor tndi nove države, Id so posebno v Aziji nastale po porazu centralnih sil. Sirija, Hedžaz itd. Na daljnem vztoku pa bi prevzela Japonija vlogo čuvarice Tibeta oceana s sodelovanjern Am. Zjedinjenih Drzav. Ce so resnične vesti, po ka-terih se da posneti da je Amerika dala Japoniji svobodne roke v iztoč-ni Sibiriji, tedaj bi bil ta fnkt najbolji dokaz, da so se Z;ec!!nl. države zares in definitivno pridružile temu mari-tijnncmu političnomu sistemu svetov-nih drzav. Fran Oovekar: 13 Svitanje. (Dalje.) >'Generalissimus! Nadvojvoda Karell« so uganile skupine, in že so Ieteli klobuki in čepiće z glav in že se je začelo kričanje: »Vivat! Lebe hoch!« Mož v kočiji se jedva ozrl po ljudeh in malomamo salutira!. Nato se je nasloni! v kočiji globoko nazaj. Očividno mu ovacije patrijotič-nih zija! nišo bile všeč. Kočijaž je popnal konja v dir, lakaj pa je zmaja! svojo vlasuljo s toliko energijo, da mu je poskakovala drobna kita po ovratniku, se budem zanfčljivo skremži! in obrnivši se h ko-čijažu, zinil na glas besedico »EseH« Kočijaž se je nasmehnl! in prikimal, trenotek nato pa je izginila kočija že v ozkf, zaviti Špftalski ulici. Tik vrat je stal Johann Rechter še vedno razoglav in s skrfvljeno hrbtenlco. Potem je Položil na usta kazalec, pošepetal najbližnji skupini ter se urno umaknil v vežo, ki se je ta-koj zopet zaprla. ^Kaj je dejal? Kaj Je povedal?« Je Šio skozi množico. »Ta Je Wl vendar nadvojvoda Perdl-nand!« je odgovori! nekdo, kakor da bi bil ve-del to že odnekdaj. - ^ >-^ ' « * »Karei je se v hotelu!« je prfstavil njegov sosed, rokavičar Kavčič. »Kdo? Kdo?« so izpraševali iz množice in silili zopet skupaj. »Povefte no! Mojster bri-vec naj govori, če kaj ve!« »Sin rajnega cesarja Leopolda! Namest-nik cesarski v Lombardiji«, je pojasnjeval brf-vec, mlad, čeden mož nekaj nad trideset let. »Aha!« so dejali nekateri, a videlo se jim je, da se vedno nišo na jasnem. »Poslušajte!« se je oglasil Dane. »Povem vam in razložim to reč, če hočete?« »No, le povejte! Vi veste itak vedno vse!« »Torej! Ampak zafrkavati se ne dam! Da vem več ko marsikdo, tega se zavedam. Vsega pa še papež ne ve, Ver sicer bi ne bil 5el Fran-cozom kaše pfhat! TorejI« Razžaljenega se je defa! Oregor Dane, spoštovani ljubljanski brivec, barokar in hi^ni posestnik. Umolknl! je ter čakal, da ga popro-sijo iznova, naj Iztrese svojo vedno polno malho najnovejših novic In Dane se n? moKl. Ljubljanćanie, od nekdaj lehkotnlselni in rado-vedni, so še huje pritisni!! na brivca, oroseS ga: »Povejte! Saj ni nihče mislil nič hude*ja, gospod Dane!« ,^ -„.-.._., .^ , ^,- »Torej«, Je zače! Dane. Pravtaprav )t dejal »AIso«, kakor |e vohče rad meSaf «wlo govorico z nem^clmf in tašfcfmi ocvfrki. da hl se xdela ljudem njegova kaša tem bnefiitneJSa. »Torej! Kot brivsk! mojster in barokar Imam priliko, vsak dan občevati z najimenitnejšimi gospodi.« »Kadar jih briješ, češeš in strižeš, seveda!« je razlagal rokavičar grizljivo in se na-smejal. »Ootovol« je zareza! brivec. »Ampak ti jih obriješ vselej temeljiteje, kadar jim obesfš rokavice iz kože crklih mačkov za jelenje!« ZđaJ je imel brivec smejalce na svoji strani ter je nadaljeval: >Torej! K meni zahajajo najvišji oficlrji, gardisti in uradnlkl, od katerih zvem več, nego vedo po ve dati Egerjeve »Novice« ali Klein-mayerjeva »Laibacher Zeitung«. »Veiiamem«, ga je prekinil rokovičar. »Ti dobivaš blago naravnost iz fabrike, Eger In KIeinmayer pa ga prodajata Sele Iz tretje roke, vse prp^/,ano in ples*^vo.« »Tdfco je«, je pHtrdif brfvec. »Torej? Tale princ ali nadvojvoda, Ferdinand' Je gledal 2a-lostno okoli sebe. Pa veste zakaj? — Zato ker |e moral bežatl iz Majlanda pred Buonapar-tom!« „ »A? A! Ni mogoče?« so se Čudili okoH ba-rokarja. H rTM v? j »Di; bežatf je moral s svojo žepo Beatrl-co fn » ^rofirni otrokt da Z* ni ujel Ruonaparte. Kaj mu poman« da Je »trte našem cesaria. kaj nm koristi, da ie sto casarja Leopolda? Že lani sredi maja je moral kar na lepem zapustiti svoj zlati prestol v Majlandu, kjer je tako lepo sedei kot cesarski namestnik. Prebežal je vso Oornjo Ftalijo in Beneško ter se je ustavi! sele v Trstu!« »Kaj ga nišo branili Lombardi? Kaj ni imel nič vojske?« so izpraševali iz množice. »Lombardi? To so bojažljivi knžki in naj-grši veleizdajalci!« se je razto^otil mojster Oregor. »Na stežaj so odprli majlandska vrata franeoskim capinom! Kakor kak kralj je jaha! Buonaparte po majlandsklh ulfcnh ln trsili, Lombardi pa so mu kričali: Vivat! Vi vat!, da so se jim razklenile čeljusti ter so mahali z oken in od povsod s klobuki in robei franco-skemu generalu, da so jim skoro odletele roke? »Ampak Ie zakaj? — zakaj?« se je čudi! krojač Dominik. »Zakaj? vprašuješ, prijatelj Anton? Zatrj ker so Lahi že od vseh večnih časov falotje ali, kakor pravijo, brez karakterja. Ko naj bi bili Avstrijcem hvaležni, da so jim vzdrževali tak lep red v njih vojvodini, so jih sovražili, in ko naj bi bili nadvojvodo Ferdinanda ljubili, so ga zmerjali »Nemec!* JI tedeseo!' ter mu očitali tfranstvo! Vojaštvo se je strahoperno po-skrilo ali je pobegnllo, mnogo pa jih je presto-pflo ćelo naravnost v franeoske regfmente.c »bdajalci! Sramota! Ti prokleti Labi I« je zavrtalo med posluSalcL ^ Stran 2._____________ .SLOVENSKI NAROD*, dne 11. marca 1920. Hev. 08. ( Lahko se tftfi, da martttmni blok fce faktično postoji, čeravno mu preti *e precej nevarnosff. Največja pa }e m nevarnoit ravno na najvažnejšefa Ipektorju, aa sredozeemem. A ona jčrna točka, ki kvari harmonijo, |e pa g&đransko vpra&nje, bolje rečeno jltalijansko - jugosloveiiski spor zagradi gospodarstva na Jadranskem Snorju. Ker pa ste obe državi Italija jjn Jugoslavija — neobhodno potrebna člana maritfnanega obroča. ka kor pmo ravno kar pokazali, teđaj posta-pe tuđi vsakemu jasno, da ni jadran-jsko vprašanje zadeva, ki se tiče sa-•mo nas in Italije, atnpak da ono ena-fjco fnteresira ostale elane maritim-jpaga bloka ra\Tio zaradi velike nemarnosti, ki bi mu pretila, če bi se trsila to vprašanie enostransko in jtifipra vično. ; Kje na tfči uevarnost za mari-jftrnm blok v slučaju nepra-jrjlnili odlok v jadranskom vpraša-|Rju? Pred vsem se ima bati te n$-jjrarnosti Italija sama, Če bi se nam-jreč ona vgnezdila na Balkanu, če bi JbSo jugoslovensko pleme ponižano in fcazžaljeno radi aneksije tisočev in ti-jpčev Jufcoslovenov po Italiji, če bi |e dalje dalo Italiji gospodarstvo na lad'ranu na škodo j«gx>slovenskiti in-^eresov, tedaj se razume samo po #ebi, da bo Jugoslavija prisiljena pri-iclrnžiti se koutinentalnemu bloku, ma-jrHinittf blok pa bi izgubit s tem ene-£0 selo važneg'a člana iz svojega si-^tema, Postedica priključitve Jugro- rvije k kontinentalnemu bloku pa bila obnovitev stare Avstrije v PriTki Donavskih Zjedinjenih Držav. isifmo, da smo dalee od tega, ali se fpjntam ipak pojavllajo glasovi o jjijožnostS nekakega sporazuma med firŽavami, ki so nastale na teritoriju •Jrfvše Avstriie. Mi jih ne jemljemo #esr*o. ali sć> vendar javno svarilo na joaslov Italije, vržene v svet z nametom, đa bi se Italiio vendar enkrat •pridobilo na lep način za pravično memtev fadranskega vprašanja. ki bi jbila pred vsera v njenem iastnem in-leresn. Z Jugostetvijo bf zave«niki fzgu-Jbilf mnogo in bi imeli ogromno ško-*do. Ni treba, da se mi Jugoslovem prevzamemo. ali na drugi strani bi jbilo naravnog škodljivo, kp se ne bi bavedali svoje prave moči in veljave. Šiigostevfia ima vse pređpogofe. đa Izostane fahko v kratkih letih velesili v pravero pomen« te besede. Na Sjenem osrromnem teritoriju stanuje srSad, zdrav in žilav narodL Ima jfcrtnosfo se n€ob(Jelane zemlje, kar bo fomogocilo živahiK> kolonizacijo in jpotemtaKem brzo naraščanfe fjud-^prvat. Prirodna bo^astva nad- fn »ndzamtia so i2xJatna Cpremog". rude, apozdovl itd.) tako da se bo lahko fazvila v najbttžfljej bođočnosti ži-j^ahna kidastrija m znnania trgovina, pa se bo aelo mnogo gledalo tuđi na $p, đa se naša bojna ntoč popne na tono stopnjo, ki fo bo zahteval zuna-^S položaj naSe domovine in even-jaialne zve«e z đrasrimi državami, o ^em ne more biti nobenega dvoma, jj& se pomisli na globoko patrijotsko ^ostvovanfe našega roda. Lahko gre-jmo naravnost tako dateč, da pore-jBento. da bi Za veznik! ve£ izgubili k^Jagos!avf§o nego z ItaHjo. Pri tem Seveda nimamo prav nobenega na-^ieim pod cen je vati važnosti Itafijc same za maritimni blok, najmanj pa Wno hoteli re51, da bi ne b!1a za Isti 4yt&\ Izguba Italije ogromna škoda. Položaj Jugoslavije na mirovni jjconferenci z ozirom na jadranski Spor pa je gotovo povoljnejši nego položaj Italije, ker je v interesu vseh zaveznikov. da na neki način trajno privežejo Jugoslavijo k sebi. To pa fcodo mogli doseči samo na jeden na- čin, in sicer ako iž nje napravijo m^ morsko silo, ki bo v bodočnost* p«^ morana braniti ga/ inutt mitui, kl* &h gra bodo skivMft dokofttt Df m bo to PT0i ah siti leodiloi Ji *aia*t *»-lo zelo verietoc^ da ne račei* MW-no, Težko je Mtnreč prc ijjpfivlU, da se bo Rusija »vdala v ToiJtožJONi in si dala bfes odpora fapf«j| vrata na firoko morje, Verjetii^te |L *i bo tvevala tuđ vo*ia za wm*Mmw*or-ja. Njena prihodna zat«Mp!l tosta gotovo N«neiia in Kitafc kjkor smo že omeniH, lw» bi imeft v$e trt države iste. t j. konCinenliftie Urtarese. Bog ne dai da bi dožhF* ta spopad teh dveh hlokov. Vefjeteo >e vsaj, da se bo napravilo vse kar bo mogoče, da se reŠ mir. Ali če pomislimo, da se ft »reševal mire leta in leta pred zadnjo vojno in se vendar n- rešiU tedaj postane Clovek noiens volens pesimist. Da pa se Je zače! di-plornatičen duel med obenrn Moko-ma, to nam jasno dokazuje trdovrat-no stremlfen}e nis. vlade, da sokU^či mir z eno ali drugo državo maritim-nega ^stefiio. Ravno v teti* častt s« Rovori, da je ponudila sovjetska vlada mir tuđi Italiji, in g. Nitti je baje :^e tmel nekoliko posvetovanj s boljke vi ŠJti mi zasiopnikt. Ravno tako }O predloži! Čičerin mir tuđi Romun^i itd. Do seUaj ni imel nobenega važ-ne^a vspeha pri svoji »ofenzivi za mir«. OdklaniaioČe držanje posebno malih držav pa je simptomatično, ker je zadosten dokaz, da smatra Vrhovni Svet mir z Rusifo, kl je za se-daj natnevarnejŠi član kontinentalne-gra bloka, za svojo stvar a ćelo vpra-šairje mira s sovjeti kot nedeliiv kompleks, ki ne dopušča nlkakih te-jem, t |. nobenih separatnih mirov. Od mira s sovjetsko Rusijo bo odvisna naibližnja bodočnost Evrope in celera sveta. Zavezniki bodo sto-rili vse mosroce, da jim takicn ntir, ki je neizo^iben, ne pokvari njihovih račimov, njihovega maritimnega btoka. Ker pa isrrate v tem bloku integralno važno vlogo ravno Italija in Jugoslavija, se brez njiju dveh n« more niti zamisliti gori opisana sve-tovna politika maritimnega bloka. Radi tega pa ni jadranski problem čisto italo - iugoslovensko vprašanje, ampak vprašanje ooe obče svetovne politike, ki je direktna poetedicai iz-hoda evropejske vojna Zđi se mi, da bo priSlo do (ft-rekmih pogajanj med Ite1ijo in Jirgo-slaviio. Naša delegacija na konferen-c: mira je pokazala že ob več prili-kah, da ji ne primanjkoje politično dalekovidnosti. Nadejati se je torej da bode imela tuđi dovotj po^umt, ir. da bo dala razumeti Ttafijanom oh prvem sestanku, da se Jugoslavija zaveda svojegra potožaia ne samo v evropski, nego tuđi v svetovnf poB-tiki. Do popolnega in iskrenega spo-r^^trma pa bode priŠh> brez nobenih težav le tedaj, če se ItalHa postavi na edino losično stališče, ki gra zahleva sfclošna situacija v svetovni pottHki, to se pravi, da bo v Jn^oslaviji gle-da-la ne svofega stnrtnega sovražnl* ka, ampak enakopravnega in enako važne««, in na vseaadnje tud! e n a -kovrednega člana en«a hi iste-ga svetovnn-poHtičnesra sistemi V mtsprotnetn sntčajtt, t. j. če ne p? ide do zaželienega sporazuma fn Če se se ne najde pravična formula ▼ jadranskem problemu, tedaj bo *e-izogtfbno sledi! fzstop bodisi Jugoslavije bodtei Italije iz marltfmnegra bloka. Ta eventtialen tlo^odek pa W pp-polnoma modfflf^ral \n »pokvarfl« sedanjo ravnotežo, a pos!ed?ce bi bile nedorfedne za ćelo Evropo fn mdr-đa tud! za ćeli svet Že v najbliži! bo-dočnosti . • . Caveant consnies!! malo obračuna. Spornitit sem ie fe onfli mož» kl so nii stali ob strani v težkih časft In nehva- \Htn bi bil napram poStenl i«goslove»skl Javnosti, če bi se ne spominjat tuđi onih, Jrf so mi z brezprimecno hođobijo povzro- $hi neizmemo gorje In trpljenja. Protivi •*« sleef moji skromnosti, da pišem v SToft Wstnl zadevi, toda prav mo} slučaj )e zlastl |v danaSn]em času, ko se Je poverflo Vo4- ;«tvo države Undem, ki so ali proti ujed!- i^efljtu alk so ob početku svetome vojne neravnost besneli v divianja proti vsemu, Sar ie 1« količka) spominjalo na jut*»'o- venstvo, tako značflen, da sa ne morem S&molčati. Predobro Js še vsaketnu v spp. minu, da se ie ravno klerfkalno-nemStni- tarska večrna deželneta odbora kranfske- «a hotela odflkovatf z nftHiufSIm avttrf)«- ikanstvom. V blaaai đomfflUli đft bodo t pomočjo nemške soldateske potazRl vv* Wle nasfvrotnlkt, spravili s sveta vse, kl 90 st te opali misliti luvosloveasto, so med voino skuSaJi nves« Mertkalno-nem- Skutarsko diktaturo. Ml priprosti zemfiant smo s prvim dnem mdMUsadle tako trdlm* ▼erovaM v u|ed4n)enfe na$eas«ti. 1. septembra 19t4 sem fm mttM-llztran, dasi W Ml moral Mft po šif**** slu^benem značaja oproKai HliNUKi sluibe, fe M n M m pota uMOhmtm' mu okrahvMn gltvatjn ta Minuta« V svoU votaM ikdM wn st W mk» *m trešti In djrag volak M Ml đobfl z«to mm 4ni domače^a, ***** dmh m ■* ?» ^ tmlitlčno sumlHre^a aretkaVo to *K *V septembra 1914 odvedla ^ Mflinsttt cradl Tudl vojaiko poveftstvo jj^pjfr Ji sprva smatralo mot pre^eflMc ta' ite^NrfetL Foverli* brtgadnega sodfiča Wal1and — taa« ntmJkl nac«o«a1at — |p w>4A mm tskfva Ko so kleiikaicl zaznati o moH are-Uctji, so skopno z netnSklm Volksratnni zastaviH svoje moCI. đa se le mola frižeftr sl^a zadeva odstopffa dtvfztkkenni sodttfij. Obdolien sem bil hndodclttvi taiito^ a*di«. Za vodltafta <*cav«n» sa U»p*>* svikli Bv^^^HHft^B H^K. '^^^^H^^^Bh^B' v^^BWiOI^^I^^^I^M^^^Ik f «1 verjjc obravoa^H a« Je fPM| •» $v4K0* df. Pegan|| tmel c 4fc Mr^hankfiia dol«« konferengli Kako #• * Moroč^ n či «*r«v^»rt sa«| *oč«m govori^ s«4 je Mll iMPftiUtt V MM|ai vsakomji aodbeM mHjHJfc Sodtt *v le sam čutfl to In opazil sem presene£en1e, ko nfeem tako] prfjavff priziva, hi res ga nltwn vioffl, her sem pe takenr suđnem P0«MMAH uvldel njega brezuspetaost to M si ž njim tanrr pođalJS«! )e$o za oekal mesecev. Kako Je TOdU obravnavo dr. VVarchanek. vse po zasluzi dr. Pecana, ie nailepši dokaz spontana Izjava ral!, podč. Bttrja v prisotnosti tovarRa Vtktorja Rusa; ko s«n po prestani ioči zop«t naatopft voia^ko alttSbo v bolnici n* obrtni soli: . »NavaK rtvna4i st* nespametao, da niste zahtevali zaprisese prlč, ker so vse laga-, le.« Glavna ptica proti meni le Ml četo-i vodia šiokovec kl ie bil v aktivni sltdftl dam>lđban, a si k ob« moblLzaciJi samo. voHno na^il zvezde. Vsa ta fakta so bila jaVo vabDIva, da bi bn zahteval obnovitev kazenskega postopanja aH pozitele vsaj vložil prošnjo za pomifoščenje, toda mo-)«io ruaCaJu s* fe protivilo biti đetežon rudi najmanlSe mflosti avstii)skfh krvni-kov. Prsa) sem malo več o svoit obsodbK storil sem to categadelf, da se previdi, na p odlazi kal;e obsodbe me ie spravi! dežel« ni odbor, recte dr. Pegan, ob siufbo. Vo-jaSJto sodi^Ce oi namreC smatralo za vred-no, obvestttf o moji obsodbf Iđrifsko ob3-ao in žopanstvo ml )c tepfačevalo do aprt-la H>!5 redno službene prelemlre stalnesa uradatka. Tu pa posefte vmes deielnl odbor in ukaže prattpast&VBo trfrijskemu žu-ptnstnt da ml mora tako! usttvm ptačo in taprott tajtratnerau fi^mnu Stnrvsu i o^cb-no odgovornostjot Župan se ho ustraStl (kdo se ne bi v onih dneh) In mi s 1. majem 1915 ostavit plača* ne da M bil uvede! prej proti meni disciplinarno postopanie, N! bUo torei dovoli dr. Pegann, da ml Je povzroSI 9 in pol mesecev Ječe, hotel me le Se zmotno popofaoma unUSttl. Po prestani voiafki kand me 1« občlnsJđ odbor idrliskl tkoraj enoglasno (§thi Herfkalni olKiinski ot&onriki so se vzdrŽaH glasova-n>») na podlagt pravoreka drscIpHnorat komisile sapet potnttf v molem srafibenem raztneritL Toda katehetu Oswalda ni bilo to po vol}! ta vloifl le nrotf sklepa občh^* skeira odbora nrhir na dež. odbor ta ta te samo po sebi umevifo po pretekn đolfrlh Jest mesecev ugodR prizivu. Dobro vedoC, đa pogorf deSelni odbor vred, upravnim so-dfšdent, je med tem deželna vlada na pred-log deSelneea odbora raspustila Idriiskl občlnskff odbor In ImMovala za gerenta e. kr. rudiu%egt ^vetnOca Mohorla Pimata. Umevno, đa klerikalni gerent, slepo orodje kateheta Oswalda, ne bo vfožll pritožbe proti razsod&I da se imenovani nanafe sedaj na odltčnem mestu kot dvor-ni svetnilc pr4 DOverfeniStvu deietae viade v LjutUani. RoUa Slov«nec> le bil poteg svojega klerikajnega mfsllenla najzagrize-ne|$f nemSkutar, vsa rodbina: Je bila vzgo-ieira v strogo nemŠko-nacOonalnem duhu trt niegov sin, kakor se Br1f>oveAjJe v Mrlll gotovo, ne brez podtage, se Je borit ▼ «ra$ld ledit nfofito*o!)cev ta ktorofkl fronti 9ro# Juaodovenom. Ptmatova nem-Skutarslea ragrtmaost to napuh le segal tako đa si Jo daj tolraačtti tejav« Idrilikega rudaria pred vtf jim unđnikooi U raj*istr»tva po rad. oskrbnfai Cehn W touša. ta AernOftitar |e Hl Izvollenec idrtV-skih Idefrkakev fn njihova nalreč^ za-tloraba v rapo«tavl|Mrn narodnih In so-d»ataoo>nw*ratlC"Ib (kfavcev v KKff. Na-đalfno OnriMovo ta Plmalovo delo J« Mio, «l ste iw Cei noč ▼ nafbvHI itmi po-ttavta na c*sto U mo*#ga dotedunleg* ncafrtfingga stana. To4a klerikalna b*4pkmo*t ta 9voAMkmo9± U ni bfla zato-Kent. te LluMSana $em bfl ko4 volak prt-maSdm v Postotno te prfcfeljen neki pHar-ni gen. IMbn. p^reHstva, a ostal ttm samo M so to# klertUci kl mm t prihili* o#toiajlh s Italflcftl, doprtata« svole — sfcfetftaa !• bflft Aoia pooov«* Internacija. V sobot* H. t m. zjutra^ ott» vcSčen o nameri Italijanov, sem pobegnil Iz Idrije pred 8. uro, ob 9. uri pa so fe bili karabinjeri na stanovanju mofe matere, da me odvedejo nazal v sobičao ItaHlo. Is 2lii som s« odpeUal v §kol)o Loko. N% po tu |e naS vot t>rehltel slovenskega volaka, prvega, ki sem ga videl v srbskl uniformi, na njegovo proSnfo mu Je đovoffl posestnik voza prisesti. Začel le razgovor, att bu> )e tak, da sem po nckottktii stavtdh vo|aku % ogorčenjem zapretil ,đa ga VTŽem i, yq*3l v obcest&i larek, če tako} a* utihne« In da ga nisem vzpiičo njegove mladosti srr^itral za žrtev brezvestneca Idarflcamesa hujskania, bi ea bil z mirno vestjo o^Ual urvemu jugoslovenskemu orožniku. Taki 2avodniy nafesa mirodat so ćanes im kr« mHu driave. Pridem v LjuoHano* čujem to, čujem ono, naravnost neverjetn« stvari. Z žalostio se Je napoinUa moja diiSa, ie sem obžalovat svoj pobes- V Ljubljani sreSavam okr. sdavarla Eckelna, kl me Je oznaBI v začetku vojne kot srboftia in dr-žsvl Bevarnega človeka4 dovitoCII hiSno prelskavo itd. Nf mi slcer delal krivice, bil ie plačan avstrijskt shižabnik Ib detal samo to, kar sto hotela dr. SusterSiČ iu ba-ron Schwarz, toda moral bi vendajr ođfti 3 »vojiin avs tri}aka«stvom tja kantor spada — v NemŠko Avstriio. Dr. Pegan zaka)a v LtetJianl v lokal kler se zbirajo naiveč Slovenci iz zasedenesa ozemlja, Ko sem ga prvič vtđel, mj je hotela zavreti krt, dl bi se bB drugi na mojem mestu IzpoeabH In si sam poiskaJ prlnierne«a xadoS£«n|a* Ati ie tore} ćelo klerikalna 4ru£ba izbac-nfla đr. Pe&ma te svoie srede, afi pa. hoti* xopet presedlatl? Očrtal sam v kratidh poteiafei svoj sfan čaj, ki prejasao razsvetljaje vao neskoo&V no hudobnost m maJčevalnost klerikaicev, njtnovo rovarlenle pre4 In med voino proti vsakteremu Jugoslovenskeimi pokretu in ki ni prenehalo tudt sedal ne, ko imamo lastmo državo. Mol slučaj ni omamljen, bilo >& |e So pohto drugih, kl bi mogli vst pričati, da le Merikaiken največja zar ptefea st zdrivo mrodovo flvUeaie. Mi NotA Kako sramptoo sooio so avedB gotovi idrllski krpsri proti Jul. Novnku, riafbooe karakteriztra dopis, ki jja i* prinesel »Rlocolo defla serac od 6. t.m. Kdo je inspirira} ta dopis, ta oOviđoo Jasna Mi samo oMahijemo, da se mr> ro]o dobm taki izratčki, kl so v svog strančarski strasti taka zasleoUeai, da rjostanejo v svojem brezmeinam $0» vTttltvu fzdajice na edem ttarodtL Do-Dts nosi naslov: »V Idrfji navaden z1r> čTnec v Jofrosteviji poHfičrrt nra^nik.« Dopis pa slove: »Ljubljanski risti so pricMflr nrilosrčen poriv na meSČao-stvov ki flra ie podpisal neki hđft No> vak, bivši občiuski tajnik v Idriji. Novak trdt^ da fe bil primoran Bobecnifl v Jugoslavijo, da bi ubežaj Hatianslrini persekucijam in se priporoča svojim rofakom za potrebno pomoS. Ne da bi hoteli prtDtecrvati slučahi kako važnost marveč da DOflvedoSmo Se co» krat kako se ustvarjajo v Jugoslaviji ratovi politični myčenikt ie dobro, da si predočimo Novakovo preteklost. Novak &| več občinski tajnik Mriiskl radi &sfo pHprosieica dolstva. ker sa ie cesarđlro kralicvo vo§tw> JMMlsce oo» aođlfo đne 7. novembra 1914 na o$em mesecev teSke Ječe rađl navadaeva skočim. Ob^iskt niestai svet titrliskl }* z ođfokofit ? dne> 2, avienstat 1915, torej pred italHaasko oloos^ebo. na podiasi S 38 službene praimatke ostanovil da ie Novak odstaviiea kot tajnik z đuem obsodbe do I. avvusta 1^15. Proti temu odk*u Je reinHra] dne 14. avsmsts 1915 dulwwrnflt Prm OsvaM Iz fđrtfe ta tranjskl đefcM odber je vfoiffi rekmru in tefavli đa 1 w^vwr ne More yec vrsifr famoĐn wv sle^* V čeip obstofc itaHiansko poHh'5-no ppegaiiiaiife Novaka? Novak ie bt- . val nenioteno v fđrlji do pred kratkim ted^om In predseđoval telovadneirm dfrti^fvn »Soltou: sedaf !e tajno po> be^tBr ces deiM a i fcacii ske cfto In orl-rtm\* vrrdk temu svolemn odloka tt*- . fflnioii^cijblavliak)^ to ▼ vsCreifflvili ; llMfciliiiJrlTi Hstfti*«—^Na naslov »Plcco-hu bi k torenil noMid satno to vora-San: »AK smatrate vašeg* Nazariia Saura. RattistHa te oelml droistt. W ^ebn p4 petarsfco - IcniBfftti soASS ofsjoletii vsfed $voje#a tM>Rt)£iieffa ote* Prtelmli. ludi kot navadne doQnoe?c > ■ > Polttitn« vMtl. r rier«M)Mp| U$t» smo M^Mfli; đa t¥tPi3cr đr. Korajfca i? ry%l^ vaTutet ni #f$^ri v or^Mfs^, H $mo *> Mim> «y»i(ihu ter nretaiSftro *6*&od* *JI. Kort>5ca f»VzH6 Mitu. tfa i V8o omčmsiib oobiia nietfovvo sedanie nesrečno po-Ifft&tolti gospodarsko drtovanje, uoče stavtfatt v prtincre z drjcm Su-steFšfčem, avstiililrtni rabtteni prt^ Uelen w$ottittu Ako aStoviMce fihto «ottsf9 m tdfe r^JoC#van|e» mhrfmo, đa bf se moral temeljita srtinpvatL V takem prtmeni M im svetost ketnletio pratnteo trn pa K^imto Kar se tiče Vattttne tefenm oostaiai fa? vssrlr din tasneftfe; #a » Mftikaic^ za pofHfCno oblast sramotno prodali koristi sfoventltata Ijud^ stv«. Toda »ospoda se moti! Ko-modnl isffovor, đa sto)fte pred flvr-leno činjenico v valutnom vptiS»r jAtMjMt VI^iee^eieiM za ▼a© neorevtaiMo 4ke#% fei 1909*6 prebivatatvo. če m UfUš wfccM> « rr4ir Kterflufet brjdrjr kflvl jfospodsr* ^keffa pijenja nghpa naneds, 6e se [ie po^SvSo proffUf^nl MfMP g6sic JMtovića. CuTje i* to, p* Rko te^o fc mdl vso moe v rokak. »= IMmo lele^ pravi »11 Lavo-ra**e« ofepajoč itaMjasuko vlado r, TiHfAnnHi ozemUn s nebroini ob-to*, ki ojtaafiuieto >Vezao^» stanja rieodreieaeta sloveaetva. M ne mar rainov pranrt »9 Ljrroratore«, sr«vw kc*«ptne avsMsk# blroftmcije ia bd| kompteo ifidijmko; prač a »e-spofrrtmoll, m*š*mdjivcl, «ok>- i brađer M otroot, B fw*iajajo wadet tadustrllec In obrtnik morata romatf 24 Bajaateakostaietfo inaienkoet ćele daeve od urađa do urada in se vračata pravnih rok, najvaineifie za-deve pa relujejo goiobradđ. ki ni-majo nobenen strokovnega znanja te ne čutijo nobene odsrovornost!. Ne potrebujemo teli neStetih uradov, ld ste JSi nam vstlft kf za prazen pod-pfs rabfjo dntvc in tedne, podpisu}o-či pa ne pregledi, ne kDtitroffra fo podpisu}e slepo tjaveadan. Desnica ki Ievica so giMieta ko stro), moždani p* spiia Nale urade n*J zasedefo oaši Uadj^ ki uzivajo aaupanje teji pokraita in poznajo tsftp tnkajšn]e?a naroda, pro$ pa % ookni, ki so se vri* ntii sem s pFotek^jo in nesraronostjo je vzdrževati v t^b mirnih krajib to^ f1ko vojaStvsu Ne vgmo več, kdo ima a nimajo odcakih smočaostL Sme$qo ukazovall, kdo ne, ali civilna ali vo-< iaška oblast, plača 1» trpi pa vedoo davkoptačevalec. Občine čutijo. da oprave oinH^o ve& v svojih rokah, I kaiti nove občhiske oblasti ne delajo I v&& ne csalo delati ni<5 in se sadoi- I 3ujejo preko »les, tako da nikdo ne I vo ve4 ishoda. Predvaem preiskave I v ofc&nake urade! Hoiemo vedetL kako se ie trošilo % kitetlent kdo to I M kam. To pretekavD pt boćemo iz- I vršiti ml tami, vam draetet na trn* I upamo alč . . . Treba, da se oMHne I sdruiiio. pregledalo dejartafco sftanie I ia pometeio potem energično z vse- I itti temi parasltf in tzkori$čevalct» I soButi te zahrbtttlkt ki krađejo t)nđ I stv« dfeaarie iz žepov. Cenzor ia I urednlltvo vesta, o 6em molče do- I beBenl ođstavM. naSf favnosti pa dr> I kazni© Mh par posnetih odstavkov, I đovoll, da H Yse«o, priđe ii kakSen I narod pod sužemstvo Italijanor aR I zamorsktti Hetrerov. — R P. I ^= Pkmm v*miim pismo s eestttiami fegmia pre- I «Mow«odn9cft AMmndnt Pri «k I p-etoem JWv|utm poelenfliov je raro I 6H poaktttflc Clerk pređaednftu če-1 ^tfce lorda Ctuvooal — Pred3ed«ft I Maesinfc fe odguvocil na lastnoročno I pfemo regenta prestokmaslednika I Akketndr^ z matopnim lastnoroč-1 ■dm piprnotce; »Hradčanv. 8. mareal 1P90. Va«e kreJievo Vlsodaastvo iro I s^od rageitti Prisrfieo $e sahvaliuv I tem aa Babeenfžve tziave Vašeea prf I saaajti te priiareHstva. Odiftovalfl sto me z Vaiim na$viQlm redom Ini me počastili s lastnorečitlm pismom. I Vašo prteH»Je m* napolnjole z od-1 krkosrčnlm veseQenL Odpor proti I fi^vši Avstro - Ornki Hi njeni poliH-1 ld ie naše aarode sdru^H k obrambtl in aaeni ie dodeKU arefea, 4a Mm mo I yel pobH£e spoznati Vaš narod Ib g«l vz^vbfti dpotninlaifi se z veaeVen*! da itm te v Londonu mecrel spora-1 zumft m Vami fe VaHm! driavniki.| V mek fitnaiiR delavnotti nlsanl nlr4arpoxaU na jtigasloveaskl na-1 rod ker bo Vaša svoboda te moč tn-1 A «as faSfla. Osto^mo edfnff Želim ■ Valeam narodu. Mecovemu VeK-l £anstvu IrraBevema očehi in Vaitfl MjboOie mpehe! — T. Masarpk.« I iM kafctetl Beograd, 10. marca*! Kakor poroča »Potfdka«, se teko« I par cM pvtdpelb' pogaianta za šesta-1 vo fcoacentmcifcke vlade in da bol sedanja vlada demlsijonfrala. Dfrekl ten povod aa to je dal dr. Smodlaka ■ v đnrfbl s čmoeorsktitil posland, ki I ap s »vxjfim Stevttom omo^oČIft Pro- ■ tTćevi vfadl kvorum tn so se sedaj I WavM 9a koftceittracSsko vlado. I prtted»«p% Bttgf ad, 10. mari ca. V danaSat aeH narodnoga pred-1 etavni^va se bo narialjevahi debata! o viadirt deklaraorjt Ni M ie| b>| ttrtnistrite pfeđsednik Sto#M Protići Mvxel 9taiWe ppoll dektaraotf ir^l SwpodWk» te dr«r>vom gjed^ testa- ■ ¥# koac€a#rac»Ke vlada. Sele m I rednoga pređsleviiifttv« bode ppteml edffpdese na p*nede&ek tt. t. m.M kev aekalerl ministri s hrvatskim ba I ioni in đr. t^Stefo edpo4«jejo koti jjoslanci aapođnega kluba v Zagreb ■ To potovanje stoji v sveai % ebčin ■ ikmA volttvami na Hrvatdmn hi v| Slavoniji. I * Za date praistavvM^a. B e I • f rad, Hi mavca. Tekom te«a »t ■ aaca aa igdnJalo ba i^m i^^đs hM* I Itev. SU. .SLOVENSKI NAROD*, eto* U. mare« 192O, Stran 9. vafitejie zakonske osmim. M m predložilo parlamentu. da jfe sprejme. - Nacrt oait »stave. Đeo« grad, 10. marca. Za prihodnji te* den so pocvani v Beograd strokov-n|aki t. J. profesor?! ljubljanske« za-fTebške tn beogradske unfverze, da jtedelajo nacrt osnove za ostavo kra-Bestva SHS. ~ Tresli sela sosveia ctvflnega fce*nfc*fia za Prelri—rte, takozvane-ga preknuifskega parlamenta, se bo vršfla dne 17. marca 1920 ob devetih t veliki dvorani »Narodne čitalnice« ▼ Murskl Sobotf, v hotelu Dobrai I. ■adstrooje. Razpravljalo se bo o vseh vafneiših in aktualnih vpraša-n]flL kl te tičefo Prekimirfa. ^ ASRSCipi v pfCfn5cnn«Bi OBiiuB« V plebisdtnem ozemlju se agitira proti naši državi tuđi s trdit-vtfo »da se eno-dve- in desetkronski bankovci ne bodo zamenovali v na-šo valuto in da bodo torej ob vso vrednost. Kakor poroča tukajšnia delegacija ministrstva financ za Slo-venijo In Istro, je ta vest popolnoma neosnovana; resnica je le, da je za-menjara teh bankovcev namerava-na sa poznetSi čas. a* TesTnsko sporno ozemlje. LDU. Priga,9. marca. (CTU) Na danaSnJI seji narodne skupSčine je pred prehodom k dnevnemu redu predsednik Tomašek poda! nastonno fzfavo: Predsednik poljskega dežel-nera zbora v Varšavf Tramporvn-sk! je pred par dnevi jrfede srla«pva- lila na toUnkani asanlfe. v Oravi hi Splin IzJavil. da Cebl že nad eno I*. to tlačilo Teilnee in da poHdt< urod nlcakor ne bo docMistlL da artKvalc! teSinsken ozemlia prtdejo pod Cev hostovaško. Predsedsik Tomafek it nadalje val: Tndi čeflti narod li Riko* n pozabtl TeSocev. V totemu vrdr-ževanja dobrih odnoialev in ođtrrito-srčnega prijateljstva je četiotlovaSkl narod svoj čas precej popusti! v svojih zahtevah. Poijakl so nato zahte-vali ljudsko glasovanje na teStnskem ozemlju, s čemer smo se strlnfalU dasi ne radi. Mi se nikakor ne bojimo kida glasovanja, ker smo si svesti svojih pravtc. Preverjeni smo bili, da bodo tuđi Poljak i zadovoljni z odločltvijo vrhovnesra sveta. Naši sosedje pa so se začeti temu protiviti, najrlašajoč, da ljudsko glasovanje ni potrebno in izjavtjajoč, naj se sporno vpraSanje rešf z orožjem v roki. Dejali so, da bi bila vojna z na-šo republiko na PoUskem popularna. Odlocno zavračam trdftev predsednik a poljskega dežemega zbora, da naš* narod tlači prebivalce poljske narodnosti na tešlnskem glasoval-nem ozemlju. Na TeShiskem te po-navljaio poliski izgredi, ki naj prepre-čfjo. da prebivafstvo izbira svobod-no. Pozdravljam preblvalstvo v teh pokraffnah In ga pozlvijem, naj vztraja. Naša domovina ga ne bo zapustila. — Nato je zbornica sprejeia zakonske predloge o volltvf pred-sednika republike, o upravnem so-đlšču in ustavnem sodiščti. Tetefonsta h brzojavna poratna. AKCIJA DR. SMODLAKE. Beograd, 9. marca. V današnji *ejl Narodnega Predstavništva bo prečftal dr. Smodfaka v imenu svote sV'iuhte deklaracijo, v kateri bo na-£lasal, da sedanja vlada ni sposobna za defo m da se jl vsled tega odre-ka zaopanje. Dr. Smodlaka bo v de-Jrfaractf! zahtevaf, da se sestavi Sirja koalicijska vlada, v katero naj bi sto-pfH po mofnosti članf vseh skupifL Ta vlada bi imela fzdelati volilni zakon hi takoj razpisati volftve. Ako bi je m Časa nfenega delovanja pojavila taka zvnanjepolltična vprašanja, bi Imela reSfti tndi ta vpraSanja. Nova vlada bi bila dofžna, da garantira naffirSo svobodo pri vofltvah. Beograd, 9. marca. V parfamen-tenrifc kroffh se govori, da bo đr. Smodteka posredova] pri rađfkalcifi, pri Jttgosfovenskem in Narodnem fcfab«, da Jlh pripravf do tega, da se šestari Čhnpref koncentracijska vlada, v katero na) bi vstopifi tud! so-cffafistl. Demokratska Zajednica pozdravlja simpatično to akcijo« odbija pm od sebe sumnjo nekaterih pdfti-kov, da bf nameravala podpiratl vlado Stojana ProtfCa. DR. SMODLAKA NAJ 5TSTAV1 NOVO VLADO? Beograd, 9. marca. V tukajfnjfh f»09H<£n!9i kratrffi se Sofe neka ver-cffa. ki pravi, da Je moroCe. da đobf fiafov sa sestavo nove vfade dr. Smodlakt, ako M hrta sedaafa vlada pfisfTfe^a denilsPetifiatf. BEOGRADSKA DEFTJTACltA PR! PREDSCDNIKU MASARYKU. LDU. Pr»*a, S. marca. (CTU.) Danes dopoldne je prilel k predsed-nfkn Musarvkn jn^oslovanskl poslanik I. Hrtbtr 7 zastopnfki beggrajsfce občine, k» $o oredsedniVn Masan'kn sporočfif čestftke k 70. rojstflemn dnevn. kakor tudf. ćtt je Imenovan za častneea mefčana Beograda fn da ee )e Imenovala gotova ulica v Beo-^raoii po njem* MASARVKOVO SLAVJE. LDU. Prtn, S. marca. (CTU.) Danes doooldne je bila velika parada praSke farnfzfje, pri kateri je vojni mfnfster KToffač odflkovaf zastavo prvera strefskera potka mojstra Masa z vojnim križeem. Pri tef prlffkl je vodja franeoske vojaške misije general Pefle čehosfovaikera dlvi-zfjonaria Snejdareka z nd^rcem svo-jeira meča Imenoval za viteza fran-eoske častne legije. Po slavnosti so čete defilirale pred dostojanstvenik! v vrornem reou* LDU. Prat. 8. marca. (CTU.) Danes je prejel predsednik Masaryk k svojem* roistnemu dnevu Stevflne brzojavne čestitke od odličnih oseb-nostl. korporaclj in draStev. ne^le li CehoslovaSke republike« temveč tn-dl fs Inozemstva. Čestitke sta poala-h med dntirtml joroslovansk! mhrl-strskl predsednik Stojan ProtK bi italiianskf kralj Vfktor EmairaeL kl ItrHa v svoji brzojavki željo, naj bi se v zfođovinf čehostovaSkeira naroda pričela nova slavna doba. Brzofttvno čestitko je poslal tuđi m« pet Benedlkt XVM ki slove; Na dan Vašega rofstnega dne nam Je prfjet-no, da Vam moremo podatf svoje čestitke z željo, da bi bff verskf nrfr v sadevah fn sodefovanju vteh dr-žavflanov VUk deiel podtaca Va- šemu predsedniškemu delovanjn v rastočo korist plemenlte^a čehoslo-vaSkef?a naroda. Prosimo Boea. da bi blaposlovil ta narod. — Nadalje so poslali svoie brzojavne čestitke mmister za SlovaSko Srobar za-stopnik ukrajinskeea ministrskesra predsednika in ministra za zunanje stvari Levicki, predsednik izredne ukrajinske misfje Slavinski. avstrij-ski kancelar dr. Renncr, osrednji narodni svet karpatsko - ruskegra naroda, švicarski konzul Deteindre, neni-Ški zastopnik dr. San^er, italifanski general Pittfoni. sreneral Booth iz Londona, vdova srofa LOtzova, slo-vašica kolonija v FlladcfffJI. ki 1e darovala mrlijon dolarjev za čehosfo-vmškf Rdeči križ v korist slovašTcim vdovain fn sirotam, mednarodna ml-sfja v Tegimi in člani ameriSke misije v Spfču in Oravi. DFLOTROO VRHOVNEOA OO-SPODARSKF'** ^'ETA ZAVEZ- NIKOV. LDU. Parto, 9. marca. (DKU. — Agence Havas.) Zav<*Kniške vlade so končnoveUavno dofočile delokroir vrhovnega gospodarsketra sveta In sMenife izoremernte, ki jfh franco-ska vlada smatra za potrebne. Kakor znano, se izor^membe, ki ffti zahteva franeoska vlada, nanašajo zlasti na te • le točke: Obnova osvohojenih nokraim ima prednost pred obnovo sovražnih tf^žel: renaractf«ki komisiji se dovoli podaljšati štfrlmesečnl nrtk, poč>n5i z dnem pođpisa mirovne pogodbe. (Ta rok se }e dovol?! NemčfH za inrotovitev skotme vsAte odlkodnfne. ki jo hna plačati.) Na-daffnta izprememba se havi z gospo-darsMt" mirom z PnMjo. FffTTf NA POTU V RIM. Bern, 8. marca. VtalHanski mlnl-strski predsedniV Nltti je odpotoval danes v Rim. kjer se vrSi jntri rnhil-strski svet. katerema se prinlstije iz-redna važnost. Bale se bo na tem mlnistrskem sveto razoravfjalo tvdf e reVonstrtfkcHf kabineta. FRAKCIJA PLACUIC SVOJE ĐOLOOVt Lmtfoo, 6 marca. V zadnlem čas« so se vrSITf v Londonu pogovori med francosVo fn anefefko vlado «fede posoifta, ki ra Je naleta Pran-cffa leta 1915. v Amerflrf. To posofl-lo tamđe v kratkem. Obe vladi sta v obojestransfcem sporazumu skle nffl, da se posoNio ne obnovi. Uvedene $o že potrebne odredbe za povra-čffo posojfla. DUNAJSKT NFMCI tE ZOPET GROZE. LDU. DvmL a marca« (CTU.) V tjfdsfrt dvorani mestne h0e SO vceraj dtmafsln netvvsKonaclonafcf hnell pmttče^kl plr|9 vseh vrst smo v lwoslavfji danes v vefHrt merl od vien? od imn*ri* Mahjv« oap'rja. ce-k> nftfnotr^Vt*!**^. «f^«H čs» «»_______________________________ .StOVPNSKI NAROD*, drit ||7 mm* \9W< " ••*•,**> te nm odstopijo u U K rf. Proto*« ft« eančneta odseka, da se troJnjl ugodi, Si se sradba blš dovrši do 3. Jullja 1921 ta ,č€ se zagotovi nestol ofcgfni kupno pred-pravico, |« občinski svet po dal 1*1 debati pritrdil. — Občinski svetalk g. Llkoiar poroča nato o poročAi mesteega ffospo-darskega urada glede kredita za razne poprave na tfriMSankeai Oradu 1d se dovoU naknadni kredit 4189 K 75 vin. za f« I* vršena in nameravana popravila. — Isti poroCevalec poroča o poročflu nadzornika «estBib ubotafc glede svttaja oaftffeoval-wkm ubožcev v mestnfls uboiaicaa ter predlaga v tmean ftaaočnega odseka, da — sviša sedanja oskrbovalnina od 2 K sa I K dnevno. (Sprejeto) — Nato poroča o dopisu minlstntva narodnega sdravja iTa-de prispevka mestns občtns k akciji aa aeiefitrv v#n«riciitt butoial li se na pred-fl% poro&evalca dovoli cnkratal prispevek y mesku 10.000 kron, kl se vpostavi v bo» do& proračun. Predio« fe bit sprejet Podeltssv doatortestva, PoroČevalec komlsar dr. R. Fnx po-*oCa o raznfli prošnlah za podeHtev domo-vtostva ter se na njegov prediog proSnjan deloma a godi, deloma pa se da onim pre-sflcem, kl so pristojni v inozemstvo, *a-gotovflo, da se )lm podeH domovinska prm* vica. Ča si pri dobe naše državljanstvo si plaćalo predpisano takso. Eđlno prošnjama trsovcev Iva Burica hi Vlifena Špicerja m nt ngodi f^ovovllo MpwwGjya odhoro messss) ObCinsfcl sretnik gosp. Planiaitk poda nato porodilo upravnega odbora mestnega vodovoda, etektrarne in plinarne ter finančnega odseka o zvišanju obratnih stro&kov mestne plinarne ter zvifaniu cene plinu ter predlaga. da se zviša cena primi za 1 m1 od 4 na 5 K, počenš! s 1. marccm I 1920. Po daljši debati, v katero posežeio I občinski svetniki gg. Vencajs, Mibevc ia podžupan, Je bi! predio* sprejet Porodio raraateUstra mestam kJafk» Občinski svetnlk g. Đ o n č a r poda porocilo ravnateljstva mestne klavntce ter Jlrrančnega odseka n rviSanJn kiavnfSnfh prlstojbin v mestni fdavnfci ter pređfaga, da se zvila kkvnina za vole, bike in krave od 5 na 10 K, za konle od 3 na 5 K. teleta do 6 mesecev od 2 na 3 K, za prašiče od 4 na 6 K, za drobnico na 2, oziroma 1 K; hlevnina za govedo fn konje na 1 K, za druge žlvaft na 50 vin.; oglednina se Isto-tako zviša, in sicer prf mesu na 30 vi*. za 1 kg; zviša se nato Še soraznterno teh-tarina in prtetojbine za uporabo ledenice. — Sprejeto. PoroČHo obrtnega odscfca. Občinsld svetnlk g. Francliett) poroča o prolnji zadruge izvoifiekov zt jviSanio tarifov. IzvoSČkf so predlagali ▼sled visokih nabavnih in vzdrževalftBi »ristcjbfn tridesetkratno zvisanle cenika z dne 17. marca 1902. Obrtni odsek priporo-ea zvilanje tega cenika v petnajstkratnl ■tmeri, ker Je tridesetkratno svilani« teca ocii&a pretirano. — Sprejeta Ponofflo potisifskesjn odatfcsv Občinski sretnik g. LI kozar poda »oročilo Gasflnega in reltvalnega dntltva ljubljanske?* o delovanju tekom drogega poiletja 1919 ter se poroCilo odobri. — Isti poročevalec poroča o prizivu Marije Kro-marfeve proti odloku mestnega magistrata glede odklonitve nporabe mestnega nasada v Kolodvorski ulici ter predlaga, da se naj da del tega nasada v Dtjem, sMepanJe pogodbe in rešltev dmgih obveznosti pt prepusti gosp. lupana. (Sprejeto.) Na mesto odstopivšega svetnflra Inž. Stebija se imennje v ravnateljstvo vest-nega vodovoda, plinarne in elektrame obč. svetnfk gosp. M i h e v c, v disciplinarno komisijo pa občfnski svetnlk gosp. Tokan. Nujnl predtogL Župan dr. T a v č a r stavi nato trajni predlog glede oddaie gradbe mostu na Opekarski cesti in predlaga, da se odda gradba mostu najnižjemu ponudnlkv tVTđ-kj Steiner In Martinc za vsoto 60.400 K. Nujnost se prizna predlogv in je bC ta po kratki debati sprejet. Nato priglasi gosp. župan drugi oafal predlog glede zvisania pristojbio na električni cestni železnici. Sekvester cesta« žeieznice poroča, da Je zatttevalo delav-stvo izplačilo lOOodstotnlh doklad, od ka-terih dobiva ž© 75 odstotkov, izplačilo ostalih 25 odstokov pa zahteva do 10. marca ter grozi s stavko. Ker ni moffoit kriti teh novih Izda tkov iz sedan)fli do-faodkov, predlaga sekvester svitanje enot-nega voznega tarifa po vsefa progah od 60 vin. na 1 K, opirajoč to svojo zahtevo na dejstvo, da so se tuđj po drjjgJh me-stih znatno zvllale tarife. Da ne W bilo treba ostaviti prometa na cestni železrrict se gosp župan pridružuje predlogu po zvišanju voznih Bstkov od 60 vin. na 1 K. Pred logu se prizna nujnost ter se po dalj-ši debati, v katero posežeio občtoild svetniki gg. Vencajs, Ukozar in Rojlnat pred* lo? gosp. župana sprejme. • Občtntkl svefjdk gosp. Bellf proti gosp. župana, da se odstranilo nekaterl nedostatkj na Oaievt in v Rnaflcnrl nSd In da se prepove vožnja po Kollzetskl cesti. — Ohčinstd svetrHk gosp. Kocmnr s*t4-laga odstrantter slike, preditavUafolo sjo-set bivšega cesarja Fnnct Josip« I. eb prilikl potresa v LJaNJanl te dvoraae s»> činskega sveta ter preoos sflfce v ■uiUal |ko galeriio. Nato predlaga ufcfsnM svss-plk gosp. Kocnrar, da se posss4n*n 1ms> 1pyt hiis na MariHnetn trgu naroS pos»t-va hiie, oziroma stopnlKa« ter Je to vsM požara v naislabien stani« ti koštao stavi vprasanje, zaka) se je neantarlip nwsl-fjiiiiastavi}socem odttgniio pri liplilt loterRoiaullt podal potrebna poiajojfa^ ■Jce. C^4 obec v UubUani je proslavila 9. t. m. 70lctnicQ rotitvu predsednika Ceho^lovaike republike T. O. M«sarys;a. V dvorani »Uniona« se Je ob 20. ibrak) poino odliinega občlnstviu Deželno vlado m Slove-njjo Je sastopftl predsednik tf- df. Brefc, aie^tno občtno ravnatelj dr. M. Zarnflc, drav. divizijo pa vstod obo-lelosti gr. generala Smiljanića g. major Andrejka in g. kapetan Lokar. O Masarykovem delovanju pred In med vojno je izčrpno predavat g. dr. R. Krivic. Spored proslave so izpo-polniti član! kr. opernega gfedaKi£a: pevca gdčfia. Zdeiika Zlkova bi gg. I. Drvota, violinist Rih. Zflta. proff. konservatorija g. I. Ravnik in popol-ni gledaJiSki orkester pod vodstvom kapelnika g. A. Đalatke. Poleg bratov Cehov so posettli pHreditev Slovenci v zeio častnem števflu; znamenje, da znajo Jugosloveni ceniti nevenljive zasluge velikepra Čeha. S tem smo ponovno dokumentirali svoje bratstvo in skupnost % češkim narodom, ki nas je vezala v dolgi predvojni politični borbi prnti skur>-nemu sovražniku in kt je bila potr-jena s skupno prelito krvjo na raznih bojiščih svetovne vojne. Doku* mentirali smo, da hoćemo skleniti te bratske vezi za prihodnjost ^ tesne-je O. dr. Krivic Je že! za svoje z Uubeznijo do vefikega revolucifonar-ca proieto predavanje zasluženo priznanje. Ostafi slavnostnf spored je uspel istotako sijajno. Pred vsem se je odlikovala gdčna. Zikova, ki je s svojo ffubko postavo ?n krasnim srla-som vsakokrat očarala posl»»5a!ce. da aplavz ni hotel nonehati. PobHa Je krasen šopek, odlikovanje, ki ga je v resnici zaslužila. Mnogo zaslužene poli vale je žel naš tenorist g. Drvota fn violinist g. Zika. Ra7nme se, đa je bli orkester pod spretnim vodstvom kapelnika c Balatke na vi§ku svoje naloge. Tud? jarg. Drvota. Zika in B?!atka so dobili v priznanje krasne v^nce. — ĐeaioMHzJicfe starih fotni-koT. V časti med 20. fn 24. marcem se ima izvesti demobilizacija starih lernikov, ki se nahajajo ie pod oroljem m ki do danes še nišo bili demobilizirani. — S poštitera urada t Draro-građa. Z dnem 16. marca 1920. se uvede pri kr. pošrnem uradu Dravo-srad zopet dostavljanje poStnih po-šfljatev po selskem pismonoši v sledeče vaši: I. okraj: Vič, Raben-srein. Gorica, Sv. Lovrenc, Start erad, IT. okraj: Ojstrica, Sv EHifi. Velko, Kozji vrh, Morenhof. Sv. Boštjan. Dostavljanje se bo vršilo v I. okraju vsak ponedeljek, sredo in petek, v n. okraju vsak torek, četr-tek fn soboto. — S oottaan urada v Ouitanfn. Z dnem 16. marca 1920 se uvede pri kr. poštnemu uradu GuStanj dostavljanje poštnih pošiliatev po selskem pismonošu v sledeče vaši: I. okra): Javornik, Tolsti vrh (zahodni del), Selenberir. H. okraj: Tolsti vrh (v*-hodni del) Dobriie. Selovec. Dostavljanje se bo vršilo v I. okraju vsak ponedeljek, sredo bi petek, v TI. okraju vsak torek, četrtek rn so-boto. — PomSaHT ▼ rezervi dr. Jaa-ko Pfkuš naj blaaovoli Javiti Komandi mesta v Ljubljani s pozivom na Stev. 6095(1. svoj sedpnii naslov. — Saniteta! ftvet V sanitetnl svet se imenujejo kot redni člani za Slovenifo prof. dr. Alfred Serko v Ljubljani, dr. Mirko C#rn£ v Mariboru, dr. Atateii Kfaigbtr v Uiublja-ni m df. Alojzij Homw v Rl^fl« za «anie3tnika pa prof. dr. Atefrt) Zalokar i« v Ra<*ovWci v sobo-to dne 6. ponoči fra. Marija Župan, vdova po okraj. komtsarju. Pogreb je bll dne 8. t. m. ob 4. uri nopoldne. — »Drlavaa ptmrm4oi¥wkfcm sa detom. Pri vseh podružnicah »DrŽ. oosredov. za delo« (v Ljubljani, Mariboru in Ptufci) je iskalo v preteklem tednu od 1. do 6. marca lMb. dela 200 moških in 04 ženskih delavnih moči. Delodatalci so pa Iskali 211 moSVih in 113 Ženskih delavnih moči. Posredovani se je izvršilo 194. — Promet od 1. januar ja do 6. marca 1920. iskazuje 5738 strank tn sicer 2011 delodajalcev in 3727 deloiemal-cev. Posredovani se ie izvršilo * tem času 1277. — Dela iičejo: dnl-narji in dninarice (199), plsamiSke moči (13f>), peki ,me$arji, mlinarH (122). čipkarice (120), tnrovski so-trudniki in sotmdnfce (107), $hižki-nje in kuharice (101), rudarji (100), nredfce, predilcl, slamnikarice. va-tenci razne stroke itd. — V delo st soreimejo: eozdni delavcu hlapci. deVle, služkinle. kuharice, mlzarfl, ^fvilie za voj. obleko, vajenci razne stroVe, dninarji, dninarice, prctarjl i. t. d. _ _ — Arotacljsj ▼efetflsiktapca tfso-čakov. V Zagrebu je v ponedeljek, 8. t. m., policija aretiral^ vetetihotap ca tisočaknv s ponarejenimt koikl. gališkega Zida Salomona Finger-h u t a, zlatarja iz Dunajskeea Nove-Ra niesta. Včeraj $o (a z dopoidan-skim zasrebSkim vlakom pfipeliatf v Ljubijano ter ga »aorti v policijske zapore. Safomomi Frrnrerrrirtu 90 v špilju zaplenilf velik kovčeg tisoča-kov s poftarejenfml kotki v skupni svoti 60 miiijčnov. ffJlns;ef1ntt je v vlaku postu vse svoje potne dokumente, vsled česar je bila eruacija njegove osebe zek> olajšana. O za-ptembi teh milijonov smo svoječasno poročali. — PosslloSSes)|i. Jernej MhiljfO!| iz Smebij pri Trnovem na Notranj-skem. pristojen v Trst, Jp kot »mla-dostrelecc dne 5. aprila 1917 ob 9. ziutraj s puško ustreiH y vojašntcj v Barkovljah narednika Bruna valma-rina v daljavi petih korakov. Preki sod v Trst« sra je obsodll na Ž0 let težke kče. Zaprt Je bi! y vojaiki kaznilnici v Vlžnici na Poljsjcem. Po prevrat« so ga Poljak i poslali v IjubiHuto. Na predlog volaškega so-dišča Je M seđaj pomfloifien. Zanl-mivo je, da je Ifubitansko deželno sod*šče o Misigofu obvestilo tržajko sodišče. ki pa ni odcrovorito. — TavlsuL Krojača O e $ t r I n n na Poljanskem nasipu Je neznanec odnesel crno moiko suknjo iz kam-garna in temno^iv žaket Obofe Je bilo Še nedodelano. Pred nakupora svarimo! - U okn4mo mm * foMi nrtmenovana gospf asšcsm fr«B6)Dl|t|ra 100 K. Hvala. intira. K^P^rStMV IVMlSVSCS! SiOV. BNSmIS^vS ¥ 1 liHUnl Drama. U. marca Utritk. NoM taval, oradnilka prsdslava, lcvsa abonemeata. II. marca pettk. Vrat, sbo-ntmeat A. 1| msret sobota, Nora, sbosjt-raejU p 14 nisxca ns^cflf, fa^n* Mnat-dne Is¥sj8 «booeqitB#. 14 mtrca |KS>UiT Bcnt^fi trgovac syeW*fr I 8vq» $-progogo. Oaire rledier-Tfo||. li prijaznošti sodetpie Črtalniškl pey-ski zbor. Zan; manje za ta koncert |p gotovo zefo živahno, ker \i R. Trw Kranjski rmbltki Je dorjro y spQtnfn|i I teza prejinjlh kpiicertov; to op^ m borno imeH prfliko spoznati tu<(i njegovo soprogo, ki mu je v umetnosti pakov. Vsa kranjska društva 90 na-prošeruu da se blagovolijo oziraU na to resnoumetnl^ko prire^Hev. (k) prirezu scliać^ ^v>|rt »M U Ms^ss^a po4 vo4|tvag| ^osp. immMn Vftrosjavt Llpnjaka v mkmsld dvorsof %P+i(tt- la — pLmA wm& vtšli omftsfli %šm si sjl ^VBjnsjm ^^BS&lsss9.C ■ BsVD L^Hk bssbbsssssss^bssssT* ne VtSc \tm*diLmite~ 4wi*nik> tfcft knUvi; lott »as i« riST^ p In m-^tavfl! ttfvijt ffonartMI« »^ i^f I vaga telesa Slf*al| ?hh> t)»pat«rii ka|w> tM ipadltrako pnpevfm, pa sma *f ym- Uri^iu^o madžarska mckxfiji 2«to H oiarslkdo tuđi đanes mlslil, da MJe pesen, «J si Jo ie Medjimurec v neprestanem itf-U » Madisri od lUsU isposodiL Tosta *• vMitev4Sfo> ćm l# ms|salioUeeii |stm m+-u>4u« s|flfv«pska sMcMiM^to, dt m*4**i-$k\ pscdisil^ iUvJi HwM, nišo imsU v fVQM 4% «a>avl prs*«* povoda ii sniaostt do «a#k«fa đu*tlVWtt rs^pobifAlt; vati poli« U lm pri Slovafilh, pri katsfft so si tspoaodiU polsg stanovanja ln razaćsa orod^i tudl vse Dotrfjbnt Uraze. ki llb flor taiaj njso nlU Mq*U niti potrebov«U; tko YnqitfiYamo, da imaio melodije Slovanov. ki vač ali manj obkrpžajo Se danes Madžara, neko skupno sorodštvo, potem se nam zdi veliko verjetnejeda so se Madžari uČi-li pri Slovaalh peti In ne naroba. Zato n\e-nlm, da govorim rsudeo ako pravim, da so msdJlorareke narodas melodije prlstno slo-faoska. Da st railikvieio od wie slo-vensko pcsml, nas ne srne moriti, ker mi smo pod germanskim to latinskim vplrvom syqjo narpdoo melodijo žaltt>o$ v«llko> krat po*aWH. — Kakor k n«lod||a nelno llrična, tako |e Biičao in polno poezije tndl besedflo pesnrl Motiv ji je Hubezen med devojko !■ mlidencem. Včasl postane pesem Itgsvo-ialHva: »Čuk sedi na žele-nem boru, milo se isledtva. On gledi gr-licn prs« para«, pa lo obotavljajo* ie vabi; »Ci t>ui ti roailn* poslušala, kesao bo« .slneka zlhala«, ali ka ona o mačku v ko* v#e*nlcl, k| »kuje icltce«, da bo »vrećice Si-val«, »flreka poblral«, da si »bude svtajtee hranll«, da si Jlh »pekel, kuhal bude«. — izvedba pesml Ie kazala vstralnost ibort ta njsgovega vodle. Nismo ie CuH priprostih ktnečkih sinov In hčerk, kl bi nam mogli kaj takega podati. Obttastvo 1« vedelo ts vrline cealtt. —k Razstava aosa^skHi rtaSfAa. Razsta-va, kl |e bita raztolena v L|nbl|apl Si ka- tsc0U^ ctBMyo t ^jMta f^sff-sojp pos^ćsJo, 1$ prene« v Martboc, (b m lezuin tndl tamoSnle feostvd s nstal ometn^amL Sokolstuo. 3e«oi & JCm* veni« If Istrgala sapet Ie naie srede brata Pranc Bevca, do»-goletnega nalega odbornika p| pdbente naše »Zgrađbe«. Težko ga bftdaiuu posro* šali kt to tomboli ker te bO vtdn* med prvfanL Na nosledaH pori ta sarsjHlmo korporativno v kroj«. Natas*ie postelkt glede pogreba naj se poisve Pft br. Mllko Krapsdu, Jurčičev trg, Na4 am bo c«r^ njen Casten spoenin! Odbor. k MkH 1. oooxaria vse brate fct sestr% da se vrsi predprodaia vslops* sa telo-vadno akademijo, ki se vrti v sobo*O» 13. t m. v hotelu Union, pri br. Oorup« (tvrdkm OrKar hi Mejač, PrcŠernova allca), da si vstopnlce pravoeasno oekrbe. Zdravo I k Sokolske« efee** m VMsv Redna seia 11. tnoba zv**r ▼ tattsj b« Oratfe od- ponlkl PTidite t»I! Društvene vnti bi prfredrtve. vSSvSJl foOr PTBSivSj PeS)SS}pSWS|| S39SJP" aQLOv poUtKoe sprave ▼ SkropnOI s# vrsi dne 21. marca 1930 ob °. dopoldne v ntesfeti zbornJd »a magistrata ▼ L)ub-Ut9i k Š4ra za Sloveedlo v Unbfcsl se vrfl •#. preklieno dne 2S. i m. ob 10. dopoldne V MtriJanflču, soba 54. Dnevni rad: 1. te-prememba 4., na Jt *7» *>a»0a|4.(|o5., aa It 3860 do W0 od a. do 6. Dne 13. marca.: na It 3940 do 4020 od 8. do 9„ na It 4020 do 4100 od 9. do 10, na It 4100 do 4180 od 10. do tU na št 4180 do 4260 od 11. do 12.. na ft 4^0 do 4340 od 2 do 3., na it 4340 do 4430 od 3 do 4. »a It 443H do 4900 od 4-doi.nait4M0do)l80od&doi.Dii9 ti. mare«: oalt4580do4WOodS.do^ sa Jt 4660 (io 4740 od t.doiaf sat 4740 do konca od 10. do 11. ZanrtidnlM dobe ceneiSo moko Ie !e v soboto U» ssatca 1930 popoMne od Z. do ft ara. P9lave4Ho, Lova mfcavlea, aanfo sivo. m |s na Etnl oolti hznblla. NaMttei] se prosi. 191 k> tzrojH proti natradi ▼ rra«ilikanfki f/m it 8 prt JnHJ Kl**t> I9ff qiavnl nreduMi; Rasto Pitstesltffliefc. • CMgovorfil aretfnU; IMMvVMik Strm 6. .SLOVENSKI NAROD«, dne 11.* mana 1920. Stev. 58. ■ ljubljanska hredHna baaka » Ljubljani J B^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B^^^^^^^^^^^^^^^^^a " a^M^A^-ol-OjB^tff atfoofoToV Jo^b^oML ^tr—■—f___ flBMHHiMBHHMHIIHBMMlHHHHBHllBllHHBM- I Podružnke « Splta, Cdma, Trsta, Uutm, Md, Uh, tata* torailfali ter ekspozitura » Mujt I UM' » OV^OU^r^ 9^0lOOJlU)UJfl^flUaHBj 'r^UUlUUj H^B^^^^^^A^a^^k S^^h ^^^^^^M^^n^UMjfltflK ^M^^^^fe - A^^^^^^A^^k ^^^ft^^^j^A^^^L ^^^^^^^^^(^aS^^—^. » ^ OJ ■ » ■^•^ ^•■•^■^■^•o^ul ^^H o o^oojMoVa IW lww^N^W ^o^P VfHvffvON^VIMI |NQMK|Wt mittfi & I vfog* na kniiitoa in takofl rmbm I - - - * ^"""^^^^^ _ I I proti ugodnomu obrostovooju I W ¥S»*OWStn© KREDITE "VI I UJHSH^H^H^HSHJHIH^H^H^H^H^H^H^HJHJHJHJHJHJH^H^H^H^H^H^H^HJUOHJUJU^H^HHUJHHHJHJUJHJU^UH^H^HJHUOUOOOUOOOOUU SaedjalM krafalaict la »sac te gtspoie ft itjflofejifti mitKb s.Fototaik, LjaMim, suntonnri.fi/Lrt. '"-■" ""' ■"- - .......... n«M tak* prve mte. Zt aaretatft*. ki tpriaesej« Maco, tati p*stre2b«. OfcraCaaje, »w »•fertltifMje*ietiztfeto?i Clžogtt, Horo CnnBflni, Shroo^la. Tomasović i Visković Zafrtb, pabnUim U. T*t* tt-N. frn^: "Cmtrto" Veletrgovina vinom, prepomća svoje bofalo sttvJfSte irimaHi Jttwthirtrtlif te* sattldli I liirattfUi vtai* tSOl P«Mbu|m» niličttt paterfM aa^pofxw ! azđrihvaok Mesnica te |w zlvtMM> sm ooe, W)l bi b» vol|S, A mrtn ttj mMrffai priM^ rfek« đb 15. mtfta o. c- podiesu ofcffe m maltrliat, koftai mzpolttitt. Ako pomni c ciltlHfrfll dj^oanfno prllivrtfmd, dofebvortti demo d& 25. marta 19». Vrrt i koU^iM potrJNM^ »- Slavonijo, JVfcdpaiurJe m Prekmarje v Hfffo^ | ^j^ 43#g49#3S J^ FHIjate* Zagrtfc, Sfcoptfo Soton h v ojittrfta v Surajeva, Wbfymi 1* Movoai Sada, ~ Olavaa zastopHJštva po žapagijaJL ^] Osnovana 1882 '^ ^ ^h Mrodoft ljndi. OaiMriMa aprava k v fokak BajuiMIlai^ifc ^rftavnikov iiatagm natoAL PFedaaanik ]a g. Luka Ce ' lovi<$t trgovec m vrfiki boroe aa naše narodno w}*iin\tm\e. CNmf ri||#lriMMMa #doMMa ••« M* 14^»« Davtđovje*, pradoođilik Mriotntra, Košta Stofam j ; vi*, minioter na raapološeiijn «e4af vUrfai delofat aa lafrovni kooreroaci, Obrad BfagofovK, airokat, IBhofto Mai^aaov«, |niđ|jiilaaihir% oMlao boognAtfee, Tenk* , ' Gr*fi4 tqp»vfjo ia VlpAa ifirJaoii OUbOra SOI ToAm- tttfailović, veletržec, Korta GHaviBkS, bivfi miĐiotor a aedaj komiaar privilegovane Narodne banke, đr. Bogdan i Gravrilović, profttor miivena, dr. Nikola Vvtit, protaor ortveree, in Živofin Paimović, trgovec. j ▼roiftooli naaiiiriffti Ibovbv asalojo k: »ktrj fjpivAgbraao MafooW baake aa kfoJlirtpfra SHS, dršavno mte in obveznice; laotne palaoa v nfiei Karad>ndievi j HorecgoTo^k^ ZvtettldrJ, oJ kofHi )•▼«** narfvio^i in nrniojođernepil hotol „BriatoH; ^lllko nepr«m^ito imetjen«. KazaliSnem trgn v Beograd«: hotel „Slobodak I t Skopfft; laofiift tvoilfelea stekla t Pvrmonra — voa to ropreicMitirm JaaaaJfaijo prednost preko WtT WtT 20,000.000 dfctafiov v ttatu aH aroko 1S040CL000*- kron. *«■ "Vm sovarovoniB proti ikodom ooloMf In ■»■!» (««r«w», poUtt«% hm*.^ y^., ******* »•t^hi*. ^»» h^Mtri^kih p^j^ k^«- «a^ rV\)fnP0| BBBvTf Im ovo« vojo> aaTarVrVOJB|Oj 09 Tiojoojr^ - i il»lfmlW SOVOrOVOniB b» tOS n «tn«*f Mrt fa *«*•*, Mlwki *ln#1Mb Mikf đMi, Mm« ksmMnoTMM Mi»ro«u|»; ^ I ZaVarOVOn!« prOtl nOlgOOOttl ON HMTOUoOI alOloiOO\ **« V* po«U»«h «li kmppcsdjrti pri troruikib in dragih deUvrih. I atfVOfOOBtlJO pf*O« MCOOl V4OOM, fa*» poklltr*, khg« m o^W> ™*n<*ti. ^ ^ I lov** Vse to prevzcma najkul^ntneje ifl po najpovoljnejših premijskih atavkih. "^f | KKajo ao zaupni in mar#ivi krajerni gmatopafld lor rootopniki za. vodatvo yUv. wwtopstva p^ županija^. } --il: -'i, Vtootovortili daje gadevogno: .^ . ;?v^^. " ' ' I tfffjafka beogradske Zadruge v Zagrebu •ep* *fc-*—,t.^-^* ^-»-^i^u- -^^r,^ ,€ l(rOiloWaBoWBowi*ai aPH%ai ;-awppwa *mm ▼ ^^ *• a ff^»i^;v i -2at»r I , ^„^»^ |^ fi.* -jnu^ami oiokoMo«. ' ' ' " Za laairafrl dol odtovoroa VakoiHn K o»M%f» **'• 58- .SLOVENSKI NAROD-, dne U. marca 1920. **"*" Sfran 5. !cft Ct BttfJaa na DO***« Polzve te: i HE 1C pnHl AnonCni zavod Bran Seseljat. Ljubljana, Cankarjevo nibr/5. iLmEm UffUJfl le na boljšo moć. Faal Kikliž. Stari trg 1/111.______________1810 Ifh M fkl»iWh ali velik* suha klet ISU R lUniHE Poizvese: Anonćni y.avod Drag* Beaeljak, Ljubljana, Can Uar)evo nabrežje 5. 1862 Otroškl voilček, dobro obranjen, se kupi. Ponudbe na upravo SI. Naroda pod .Vozicek 1851* BfldaialkS i2UrJena v Specerijsiđ, ga-ntlfljBial, lanterijski in manufakturni trgovini x večletno prakso, i5če mesta. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 1852 Riđi opusti tve mlinske obrti naprodaj: dva para metali kenmT rSelbstscharfer, sistem Heller) in par ▼aljkov. Naslov uprava SI. Nar. 1854 Prođasta se dva tri vrstni, noti HARMONIKI. t5tudentovska ul. II. UrSula Beber. 1857 KIPI JC DI393ID3, l\. 4c PonudbeTaj se vpoSIjejo na naslov; Trtoovetjika prtmo-gokopna družba, reprezentanta v Mub^anC Knaf-3rski nadzornik t Novem mesti j . Ufaki tftji «^4ovtie znamke, vidna ; fkl U ateava, malo rabtjsa. te radi družfnsklh raziner proda. Ogleda ; se pri gosp. Štaaceije, miitu, Damaj ; »ka cesta 12____________________ 1856 r*llieOI]ra za krožno peč (Ringofen) Pismene pontidbe na tvrdko M. OreJaer i Petrinja (Hrvatsko). 1859 bran flallisttari novi> iU »wj«ni. JiHU lIMaffllElf ili u dobrom stanju! želim kupiti. Cj. ponude, uz naznaku fabrikata, te točnog opisa molim Stati na i a slov Siam Kroo, Zagrefc, Savska cesta «. ________________________^1860 iOWIH Upela za 400 m3 stavbnega kamenja se proda. Vprasa se pismeno pri d. d. „Triglav" v Šmarci pri Kamn -ku. 1809 Pnlaei 5ont! (nQt S"^,.^ nove. domaćega koroškega proizvoda Naslov pove upravništvo Slovcnskepa Naroda. 1786 Wialaiwliaia vesčo slov. in nemske&a ftHIllBItaP, jezika v govoru in pi-savi, obenem tuđi stenoerafl|et išit tukajšnja veletrgovina. Ponndhe z aa- veđbo plače pod »Zanesljlva moČ 1757 na upravo lista. 1757 pozor! Cestibribrj! Prodam radi parmesečne odsofnosti iz Ljubljane takoj večjo miiolino d*»biega tekga Stajer^kega vina. Cena po do» govoru. Pon. pod »Dobro vino 1721* na upravo lista 1721 Za nakon M lii š^T&l takoj posaplo 60.000 do 100.000 kron proti ugodnim pogojem ter vkt jižbi na prvo mesto. Ponudbe se pv šijo na uprav. Slov. Naroda pod „■£•*■• pos«-jilo 16'8 Rlia mm ihi "MT Duaaiska cesta, kreoča ma U krvne, nervozne, oslabele odiasle in otroke. Ni.ročila proti povzetju. 1080 Za manufakturno veletrgovino se išče pnnntMlBitBriitiiii.^i1iv^ kušenn mo", lci tuđi dobro korespondira in fobtnritHaia zanesljiva računarica ta IdKUIIillljl takojšen vstop ob prav dobri plači. Ponudbe na poStni predal *iev. 35, Ljubljana. 1801 IzflrjeoalBiitfiMaje^e^ kojšen nastop v večjo manutakturno trgovino. Predstaviti se je osebno od 3 — 4 ure popoldne, ter prinesti seboj pismeno ponadbo. Kje, pove upravnlštvo lista. 1769 BfcstelsMfcMrV; pore upiavnittvo Siovensktga Naroda ____________ 1819 _______ W^šm m težka; ftno Jgdc4na tmlirHta HM K kočija. Vprasaj v D«»a 7« ari f>»artilah. 177. Vtfi fmOtn ItiMhftM 'e napiodaj. Poizve se: Jeranova ul žtcvUka U. U42i Rlaiikl ^llkaricu> traii I. Zag tUtk* IMUIU »rseea I sfjttla rtMion« .Laaid* Pi mene ronu be na 11 Rii-Mt'ć Zagiia, «afe*i alica 15. 178/ lokltia ■*—i»« iWtrlhetn») se pr -JCtiiraa Kippi ra. Naslov rove Aiditćai w4 Prag* ftctclj** LjaMjasa, Caakarjev« aabrelte 5 177 Mf!tiairtau!3itđaK^.. 1200 K in btannvzi.ie, sprejme takt t A. Latelk, Becavlle. 1751 HmitiJ litensitaBi tfftfBsttt! anr3t» dobro obranjen, traii se za kupiti. Pu-nudbe na upravnKtvo S'ovenskega Naroda pod šifro »Teletu ltOs*» UPCKOIIIU nosno podjetje kupim ali pristopim kot drufabnilc Pogoje sprci^ma upravništvo Slovcoahcfa Na roda pod .*oš*tmmt IS2I*. I»2l Trunio*timm 22 ^"p^ blaga jničarke alt pustrefniSke moči. Naslov pove upravništvo Sloveaskega Na f oda. 1:03 tmtlaai ft proW takojšfijrmu nastopu ipIC^SK IE spretna kontoristlnja, kt zna tuđi stenografiio in voditi knjigovodstvo večfepa pođictia. Hrana »n stanovanje v hi$i. Ponudbe pod .Spretan lRS3*na upravništvo Siovenskega Nar. liri f dvsrfNmi v okolici Ljubljane IDI Z BlBlUilin se kupi ali vramc v rajem. Ponudbe na upravnBtvo SI Naroda pod .Pesletje IMt*. 18)0 babasart 5 vagon la suhih etukanih flifill sliv v škatljah a 25 K nudim po cenl K 21 SO franko Sisak. Re-flektanti naj se obrnejo za naslov na upravo tega lista pod „Importeur 1798" ______________________________1796 Utora* a liattfoai ^če zafa^no radi nSTII I LJIBI)9Bi prelaganja spteov v srbščino in y svrho jezikovnega po* duka v srbščini proti dogovomemu honorar ju primerno kvalifikavano nioč, n^Jraje gosooda rodom frtgaaca. Za po-zneje je stalna zaposlltev nogoCa. Prijazno obvestilo pod ^nsema ft 971/1835" na uprav, lista. 1834 u Vn4w •• ■•¥ f/tj* 1 Naslov pove upravništvo Sloven&ktga N^roeav_______________________1781 • PreJiHc. ) a*, aasorfka teaa w ItaaMff fUaT , SaAoOoraiiB «l«aa *•*. 1 ,§, Oa> šal«!«« la Be>akUaai|aaB vsa «nUt 1 »a, kl s^ai 'la Isrekla • foa a . Usal Tr-mnms rt)|. Bara Alojsit' ^•staei^ aradalaa nar■ at, ter . 4 ft serallafrat 4a sjri Jt «€• l a«*f*t» fta tisluplla ođ maaeave . #• aabe. MarHa Jannko. ' Dptii irairtr Jlrttt irsh: •elna, €!«*, Attaoa« 1; Vab« Varfa, AaeaJe ta v lamam pripito aa * ^aafeia^A i : nnsH'mu uuhim antii m. n. i --------------------------------------------------------- ton! mm um hm \ Kdor Želi kupiti prima suha 'bukova drva po liski cem, na) jih narod pri .CEN- I TtAU MVa Avacljcva cesta le, tieavaj-, aka paOaJa: *v- *Wa eerkev. PostreSba toma i« kolafitna. 1549 11 Kiaft! a J*ti Mnriii mi \ Dr. Btnnmli Ipnolc , mnugoletnl asistent in operatei Ijub-, ljanske tn dunaiske uni»«r*itetne kUni-ke (prof. E. VVertheim) ord od 11.—12. larilir. taanbriiaatT. 41. Jedio sol i dobavlja franko Špilje | „ZontMrf/4 Oras, Bramd* lili deske, trame, kosanjev les, gosdove in oglje iz mehkega In trdega lesa kupi po naivišii ceni vsako množino dru'ba Opekaraita pokojnegaa Baamlariis #1- llafffavlća, 1 z moderno krafno pe£Jo in zgradbaml i ter znatno količino žgane in neisane opeke se proda ali da v zakup, več pove upravitelj mase g. Tietfltir Faak Beograd. Kra||a Petra atfea t. 1515 Mrinfe kateri je seda] sezidal ve£ tovartriSkih poslopij v velikem industrijskem kraju v Nemgkl Austriji, 2ell pri« v Jugosla-vijo kot samostojna moč ali akordant h kakemu večjemu podjetj«, najrajie k kaki veliki tovantiSkl stavbt železne stroke, ali povećanju tovarne. Reflektira samo na stalno službo. Zmožcn več jezi-kov. Cenjeae poaobbe se prosi|o aa na- *:* Ekonom *:* (oženjen brez otrok) z delgoletno prakso, ielt primtrnega mesta. Ve££ je siovenskega, brbohrvatskega in nenv Skega iezika, ter verzitan v po Mede I-stvu čebdar»tvu, iivinoreji in gocdar-■>tvu. Dopise se probio pod: .Eaergičai ekMeaj" na anončno ekscedidio Al ■atelit HaMjana Kaagresai trg 3. 1849 zastupnik Tra'imo ca ni§e prvorazredne kos-mctiace, farmacevt kem i tdai. proizvode spo«obfogo saa4>p^llHi za cjelu Jucos'avitu, koji bi Bio uveden u dtogefijaaia, Hekafoama, itgovinama oi robe, tvornte^ma koža, kožarni-caatt. tveni*caaa deete, kod v»aogta-dara i vrti jara. Rcflektanti stručniact fnaj« atcoinst. Po ode aa n-fetend-jama na zn. „K. 1' na « iw. a ret1 kaat .fiopagteaa*.Pfaaa I, Stetasaka 55 •kllimie amaaaittalMtBli mtgd, Bjpwftiainn jat B fl| *• rJP^aajaaaBj aaaas^^rSalBBBaT B^Baa^raar v 10 porofiio na£elstvav J 2.) potoftk* o r»f jniaeai zaldluCku, I 3.) aeakUo prtakcJn Ba». I 4.) '^42 Nastop 15. t. m Naslov pove Deatal* aapet O. 6alaev LJatljaaa, Daeajika c 17. Bukovino ingabrovino kapalemo v esakl aaaotial. Debla morajo imeti v premeru naimanj 25 cm, dolga poliubno in vendar ne kra^$a od 1 ■ 20 cm. Ponudbe z naznačeno ceno za 1 kub'fni rreter (frrmko vagon oddajna p >staa'» prosimo za naslov: Tavama koplt 1. Wlnklep SevaJca Lvsake vrste te* ^^ san, žagan m m/^ fl| okrogli kupi vsa- ■ | Bt ko množino U % Malenšek M. Ij |B testtrlic W Maribor. bola tom) za tkanine Glavno zastupstvo za Jugoslavijo tokar Mi i isu Talasa« 11-3*. Zacjrcia^ VMaiaca arMca 99 iinii Phralli MicheHn Goodrich aaF* dtbavtja ttkti "ajl J. Corec, mm. Idrut Mirodilnica in zaloga fotografskih aparatov ter potrebščin. Barrlla za aMeke „TEKLA-, Prala prslkL čistila za slanmike „STRO-IIK". Nađomestilo tobaka. NamV>me-stito toaletncga mila. „R0ZN1 PRA-SCT*4 najMfle sredstvo za iiegOTa-■)e aolti. Prehhoieoo aoara sredstva preti nalfetn. — PaHtmi in dlSave. Sredstva ta konzerviranle fajc — — KsuctiHsarinaa zaloga stnpovi N«re)clta at te aarlta *lmAUđ*B kolikor Izhaja i« aiaole JlIORUl tfcoviae, kupofe: Mali tena, tesaaiaa alka H,____________1W7 f|amnifro ba>1M> v "* jlOlIlIlInb niansah in ihm tova rita Jos. Reicla. ■""■BisP MMgšm trmmmO, ■_st^ ssaraaova te ksAav aaa>asaitjBF# v# hJo4e sa žago. Po* rudbe s etnona naslov Haa ftlika, tov«ra« »arktatv te aaraia isaa, L.abi^aaa, MetelfeOTa aUea M. lav 1077 ^£'MIMtMttl*IMMIUMMMtmiMI*MMmiMltMMIMMItlj^k jl Prlporote ae> si. občinstvu | \ I Ivan Carman ! I izdelovatel] osajatih dokoleoic i \ Sa> SUfca It. 4S. 1 Kolesa rabljena, kupuje J. GOREC, Ljubljana, Gosposvetska cesta 14.* i Valentin Maček i i tovarna slamnikov i p ;..BgMtjtgl.___732 ^ S Sprejcmam v popravit« at S^at aAes£*#aa#aaeaaaeaeaeeaaaa*aaavaavaatavavea%aeae "^ B ystff°JGSS?.e^ŽS??JR!?.S.njak ■ I Lifcarff I I Hamlino wlna I ■ aiaitatalMl I I ParaaliftnIM I I Rl± I I Razpošllja po colom kralj^stvu H ■ od 5 kg napcej poStntne prosto, m HiSe caneliei Mehkt I. ittjf M oblast, pover. stavb. laieaer -. ^a> izvrlaj« y*$2 vsako vrstna posk>pja ix ^JjKof aiacnefabctoiaogKs SO^/o pribranka. jTMMf Solidno, saho in zdravo M J\\ 4 stanovanje. ^Jf al 1 Oglas. Uprava državne željezare u VateŠu irnade za prodati oko 14.000 komada kalćakastlli UJevanlli cIJotI (ffjgowait atsđftaii'ilu'rt promjera od 40 mm do 400 mm, pojedini komadi od 2 do 4 m dnoačkl. Cijevi će se pi odati Hi svi od jedanput ili u partijama najboljem nuotoca franko vagon VareS (Bosna). Ponude treba opravi i aH na r»4siall liajafi saaaaatak# rlaia a Sara'ev«. JaMćeva alloa br. IT a. do 31 marta 1900. Posebnim avjetima i razja?-n)enjem služi interesentima rudarski odsjek zemaljske vlade,_________ Skaboform tt mit Mn! ProrJ srbentu, svrabu, 1i§ajem, nečistostim kože zahtevajte v naj" bližnji lekarnt preizkušeno in zdravniSko priporočeno Ir. flenta «1191121110 Skaba|i>rnofo »uzilo. Ne male, ne pu§ča barve, brez duba. Po vteranju puder „Skabo-form. Dobiva se po vseb tekarnab. Geaeialna zaloga za Ljubljano tn okolico Mestal pogrelal zaved v LJablJaii. V najglobokejši žalosti naznanjamo vsem soro-'nikom, prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni, dobri soprog, oče, stari oče, brat, stric, tast, gospod Ivan Vintar posestnik in lesni trgovec ,^'V-, danes po dolgi in mučni bolezni previđen s tolažili sv. vere v 59. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal. • . . Truplo pokojnika se prepelje iz Leonišča v Ljubljani po železnia na njegov dom v Straži. ,, . u^ Pogreb bo v petek dne 12. t ni. ob pol 5. un popoldne nr niše žalosti Straža stev. 28 na domaće pokopališče. Sv. maše se bodo brale v več cerkvah. Naj počiva v miru! Liattiua-Straft*, dne 10. mara 19^'9l9U^asv6 Ana, soproga. Inlp« !*•», M«liael. L^s« in Ps)'^»i^inovi. MftHta Falesklnl roj. Viiitar, Aal« Dular roj. Vintar, Ivaavka Mrmgu «W. |^i Vintar, JullU, Draaja in Altriaa hčere. Ja>e«a) in fran— brata m«slo:l FalesHisjl, rnuae »*larf trzae ^rt^r9 Teli. aMfoiai^«taTr mj JOp^L/ SHa ritutr.r, roj. ?aSechim*r, sinahi. Ua, Stan^, Ai\f*! P**"**. maka«, K^i'Pf BHI«»f ■•«. litUi, vtnfid \n makmje. «»