it .■>.* — ul i TT» • w„ y iiibiI^- roelims pmcana t gotovma^ Leto IX., St. 37 („ottro* xvn., wt tttto LJubljana, ponedeljek 14 septembra 195® V Cena 2 Din w^ttk'ii.aivu, ujuiJijtuLUL, h nari java ulloa & Telefon St. 3122, 2123, 8124, 3125, 8126, Inseratnl oddelek: LJubljana, Selen-Durgova uL — Tel. 8492 ln 2492. Podružnica Marlbor: Gosposka ulica St. U. — Telefon St 2455, Podružnica Celje: Kocenova ulica SL 2, — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru st. ioa Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baumgartner! a. Ponedeljska izdaja „življenje in svet" Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica ft. Telefoa St. 8122, 8128, 8124, 3125 in 812A. vsaV ponedeljek zjutraj. — Ma» roòa se posebej to velja po poét prejemana Din 4.-, po rama/WU-db dostavljena Din 5.- mesečno Maribor: Gosposka ulica 11. Teleft» SL 2440. Celje: Stroesmayerjeva uL 1. TeL 60. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifo. KONFERENCA MALE ANTANTE Včeraj so se začela posvetovanja zunanjih ministrov - Politika Male antante bo ostala neizpremenjena Bratislava. 13. septembra r. Danes je bik tukaj otvorjena konferenca zunanjih ministrov držav Male antante, ki ji v mednarodnih političnih in diplomatskih krogih pripisujejo slede na sedanji mednarodni položaj izreden pomen. Zunanji ministri držav Male antante so se včeraj podali najprvo v Topolčane, kjer jih je sprejel predsednik republike dr. Beneš. Avdi-jenca jugoslovenskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Stojadi-noviča pri pre ziden tu dr. Benešu je trajala nad pol ure. Razgovarjala sta se o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu tega zasedanja. Popoldne je prezident dr. Beneš priredil na čast zunanjim ministrom Male antante svečano kosilo, ki so se ga udeležili poleg vseh treh zunanjih ministrov tudi pomočnik zunanjega ministra dr. Martinac, jugoslovenski poslanik v Pragi ir, drugi odličniki Popoldne so se pod predsedstvom previden ta dr. Beneša začeli razgovori med dr. Stojadinovičem. Antonescom in dr. Krofio. ki - ■ trajali nad dve uri. S posebnim vlakom so se nato ob 17. odpeljali zunanji ministri iz Topolčan v Bratislavo, kjer jim je bil prirejen izredno svečan sprejem. Svečan sprejem v Bratislavi Na trgu pred hotelom, v katerem so nastanjeni, je bil postavljen častni bataljon češkoslovaške vojske, več oddelkov Sokolov in Sokolic, več čet gasilcev in deputacije raznih patriotskih društev, večitisočglava množica pa je zunanje ministre navdušeno pozdravljala. Vojaška godba je zaigrala jugoslovensko, rumunsko in češkoslovaško himno, ki so jo prekinjali viharni vzkliki: Živela Jugoslavija! Živela Rumunija! Živela Češkoslovaška! Živela Mala antanta! Bratislavski župan dir. Krno je pozdravil zunanje ministre Male antante z daljšim govorom, v hotelu samem pa so zunanje ministre pozdravili legionarji in stari če-Skos'ovaSki veterani iz osvobodilne vojne. Bratislava, 13. septembra o. Češkoslovaški ministrski predsednik dT. Hodža, ki Je bil pri prezidentu dr. Benešu v Topolča- ndh je nocoj prispel v Bratislavo in bo jutri prisostvoval sejam zunanjih ministrov Konfe-renca bo jutri zaključena. Jutri zvečer odpotuje dr. Stojadinovič skupno z dr. Hodžo na lov v preži den tov dvorec Žiimplohovice. Od tam bo v sredo odpotoval v Prago, kjer bo ostal dva dni in si bo pri tej priliki ogledal tudi Škodo-ve tovarne v Plznu. Posvetovanja ministrov Bratislava, 13. septembra o. Danes dopoldne so se sestali ministri Male antante h konferenci» ki je trajala od 10. do 13. Opoldne je njim na čast priredil češkoslovaški zunanji minister intimno kosilo. Popoldne ob 16. se je konferenca nadaljevala in je trajala do 20., ob 21. pa je bil banket, ki ga je priredil predsednik češkoslovaške vlade. Posvetovanja zunanjih ministrov se bodo jutri dopoldne in popoldne nadaljevala ter bodo zaključena zvečer ob 20. ko bo oh-javiljen zaključni komunike. V teku noči odpotujejo ministri iz Bratislave. Vlada napoveduje odpis kmečkih dolgov Izjava kmetijskega ministra o ureditvi kmečkih dolgov — Tri vrste dolžnikov — Dolgovi pri zadrugah bodo urejeni po predlogu zadrug samih sfian padel V noči ©d solete na nedeljo so vladne čete izpraznile raests, ki so ga nato zasedli uporniki San Sebastian, 13. septembra. V pretekli noči kmalu po polnoči je uporni-gka vojska z regularnimi četami na Čehi pričela prodirati proti prvim hišam San Sebastiana. V mestu se je čulo ostro streljanje. Okrog 2. po polnoči, ko »o pričeli uporniki prodirati v center mesta, so udarili plameni iz raznih večjih stavb. Med drugim je nastal požar v znanem sansebastianskem kursalonu. Prav tako je pričelo goreti tudi vseh drugih monumentalnih zgradbah. Anarhistom ie uspelo uresničiti svoje grožnje češ da bodo mesto zažgali. Sialo število baskiških nacionalistov, ki so ostali do zadnjega na svojih mestih, se je obupno borilo, da obvaruje vsaj nekatere večje zgradbe pred požarom. Ponekod je prišlo celo do spopadov med njimi in anarhisti. Medtem so uporniški miličniki z rednim vojaštvom in maroškimi oddelki postopoma zasedli mesto. Podrobnosti o padcu Pariz, 13. septembra AA. Agencija Havas je prejela od svojega posebnega dopisnika podrobnosti o padcu San Sebastiana. Na konferenci, ki se je vršila snoči pod vodstvom pokrajinskega guvernerja Orte-ge, je bilo sklenjeno, da se mestio izprazni. Razen dveh anarhističnih komisarjev, so vsi prisotni bili za to. Oba anarhista pa sta zahtevala, naj se obramba mesta nadaljuje do kraja; ker sita bila preglasovana, sta izjavila, da se sklepu ne pokorita. Zato sta bila po naredjbi guvernerja aretirana. Dogodki so se med tem razvijali z bliskovito naglico. Konferenca se še ni zaklju. čila, ko se je v mestu že pričelo strelja- > nje. Nastalo je na več krajih mnogo manjših spopadov med anarhisti in baskiškimi nacionalisti, pa tudi pred uporniki so se vladni miličniki umikali z orožjem v rokah. Baskiški nacionalisti so si zelo prizadevali, da bi ekstremistem onemogočili zažiganje večjih pomembnih zgradb v mestu. Požar je najprej nastal v tvorni cd papirja. Takoj zatem se je pojavil v celi vrsti državnih zgradb. Guverner je zapustil mesto šele oikrog ene ure po polnoči, dobro uro prej, nego so uporniki zavzeli poslednji centralni okraj mesta. Vladne čete so uničile radijsko posrt-ajo. telefonsko mrežo in železniški predor. Vojska generala Molle je danes popoldne dokončno zavzela me. s>t)o ter se zavarovala proti raznim presenečenjem in zasedam. Uporniki so z zavzetjem San Sebastiana postali končno go-spodjarji cele pokrajine Guipuzcoe. Ko bodo uporniki uredili svojo upravo v pokrajini, bodo njihove vojaške sile poslane proti Bi'lbau, kjer se vladne čete že mrzlično utrjujejo. Pariz. 13. septembra. AA. Vladne čete so se umaknile iz San Sebastiana v Orion, ker so se razvrstile po dobro utrjenih postojankah. Tu nameravajo ustaviti prodiranje upornikov po cesti proti Bilbau. Položaj na drugih frontah Par'/.. 13 septembra, r. P.) vesteh, ki so v teku noči in današnjega dne prispele semkaj iz Španije, je trenutni položaj v Španiji približno naslednji: Pri Huesci, na fronti pri Saragossi so čete katalonske vlade zavzele kraj Guisena, juž-r.ozapadno od Monte Aragona in tako prekinile zvezo med uporniškimi oddelki v Huesci in Monte Aragoni. Uporniki deman-tirajo vesti o vkorakanju vladnih cet v Huesco in trde, da se vrše glavni boji 10 km daleč od mesta. Na fronti pred Toledom se vrši neprestana borba že od sobote zjutraj. Vlada trdi v svojih poročilih, da so vladne čete zavzele hrib Bukeron in zaplenile velike množine orožja in municije. Radijske postaje, ki so v rokah upornikov pa poročajo, da so uporniške čete vzhodno od Talavere napredovale za 16 km. Na južni fronti so vladne čete napredo-dovale za 2 km proti Cordobi. Aktivnost letalstva je na obeh straneh zelo velika. Uporniška letala so bombardirala San Sebastian, S'ant Andrer. Valen-cijo, Cartageno in Malago, vladna letala pa Oviedo in položaje uporniških čet'severno od Malage m na fronti pri Talaveru. Vlada v Burgosu trdi, da so uporniki pri Talaveri sestrelili 7, na severni fronti pa 3 vladna letala. General De Lano je zahteval od vlade naj pošlje najbolj zanesljive čete na fronto pri Talaveri kjer bo poskušal prebiti uporniško fronto in presekati zvezo med četami polkovnika Yague. Konflikt med diplomati in madridsko vlado Saint Jean de Luz, 13. septembra. AA. Na včerajšnjem sestanku diplomatskega abora je poročal argentinski poslanik, da zahteva španska vlada, naj se diplomatski predstavniki vse-b držav vrnejo v Madrid ali kakšno drugo mesto v Španiji. V bodoče ne namerava več priznavati onih diplomatskih zastopnikov, ki bi se nastanili izven Španije. Diplomatski zastopniki raznih držav so o tem takoj obvestili svoje vlade. V sredo se spet. sestanejo. Tedaj ima biti to vprašanje že rešeno. V mednarodnih političnih krogih z zanimanjem pričakujejo, kaj se bo zgodilo, če bi nekatere vlade sklenile, da svojih diplomatskih zastopnikov ne pošljejo več v Madrid ali kako drugo mesto, ki je še pod oblastjo madridske vlade. Včerajšnje konference so se udeležili zastopniki ItaPje, Anglije, Argentine. Belgije, Japonske, Nizozemske, Venezuele in Francije. Irski prostovoljci za Španijo Dublin, 13. septembra. AA. V kratkem odpotuje v Španijo prvi oddelek irskih prostovoljcev, ki se nameravajo boriti na strani španskih upornikov proti marksistom. Polkovnik 0' Duffv, ki organizira prostovoljsko brigado, je izjavil, da iz vojaških razlogov ne more dati nikakih informacij o tem, kdaj m kako bodo prostovoljci odpotovali v Španijo. Inozemski piloti v službi madridske vlade London, 18. septembra, r. »Times« poroča iz Valencije, da je prispelo tjakaj nad 50 inozemskih pilotov, ki bodo kot prostovoljci stopili v siužbo madridske vlade. Mednji-xt.i so tri j o Angleži in 12 Francozov. Po informacijah lista imajo uporniki 20 najmodernejših lovskih letal, ki bo portugalskega izvira. Kazen tega imajo še 8 nemških in 20 italijanskih bombnih letal. Poleg tega imajo še 22 najmodernejših letal, ki so italijanskega iz-vora Vladne čete imajo na severni fronti 30 letal starejšega tipa, vendar pa se je vladnim četam posrečilo, da so doslej sestrelili Že 26 uporniških letal. Diktatura na Poljskem? Gotovi krogi se zavzemajo za uvedbo fašistično hitler-jevskega režima z generalom Rydz Smiglyjem na čelu Varšava, 13. septembra, r. Litt »Slovo«, ki izhaja v Vilnu, objavlja razgovor z bivšim poveljnikom poljskih čet, ki so zavzele Vilno, generalom Zeligovskim*, ki pripada kot narodni poslanec sedanjemu Sejmu in ki načeluje tako zvani skupini poljedelcev. General Želigovski, ki je že v pokoju, je nastanjen v okolici Vilna, kjer ima svoje posestvo. V svoji izjavi najprvo zahteva večje sodelovanje poljskih kmetov v vladnih poslih. Zelo zanimiva so izvajanja tega generala, v kolikor se nanašajo na vlogo vrhovnega inšpektorja poljske vojske Rydz Smiglyia. General Želigovski načenja v svoji izjavi aktualno vprašanje, ali je umestno da se velika avtoriteta vrhovnega poveljnika vojske meša v politiko ter da se name- sto legalne, na ustavi sloneče oblasti, propagira diktatura. »Gotovi krogi«, pravi general Želigovski med drugim, »hočejo proglasiti Rydz Smiglyja za diktatorja in bi želeli, da" bi se ustvaril na Poljskem enak položaj, kakor v Nemčiji in Italiji. Toda ti ljudje pozabljajo, da tam na čelu velikih politi'iiih pokretov ne stoje generali Vrhovni poveljnik vojske ima v dobi vojne največ.;o odgovornost. Od njegove sposobnosti je v vojni odvisna usoda vsega naroda. Radi tega mora imeti dovolj časa, da samega sebe in vso vojsko pripravi za tako možnost. Breme državne uprave nikakor ne sme sloneti na njegovih ramenih. Na čelu vojrke mora biti vojak, ne pa politik. I Blum posreduje pri stavkajočih Pariz, 13. septembra. AA. Ministrski predsednik Leon Blum je danes odpotoval v Siile, da bi osebno posredoval v sporu, ki je nastal med lastniki tekstilnih tovarn in delavstvom. Po vsem mestu in okolici je stav-kujoče delavstvo znova zasedlo tovarne. Nikjer ni prišlo do kakih večjih incidentov. Lastniki 'in ravnatelji tvornic, so celo sami odredili, naj se vhodi v tovarno odpro. da bi se tako preprečili večji neredi. Požar v pariški Pariz, 13. septembra. A A. V pretekli noči je nastal nov požar v državni operi. Na pomoč jc prihitelo nemudoma 19 gasilskih čet, ki so do treh zjutraj z velikim naporom ogenj pogasile. Materialna škoda je precejšnja. Voda, ki so jo porabljali pri gašenju je napravila prav toliko škode, kakor požar sam. Vsekakor pa bi bil ogenj brez takojšnje intervencije gasilcev napravil še mnogo večjo škodo. Skupno škodo so ocenili na milijon frankov. Komunistična zarota v Italiji Pariz, 13. septembra, r. »Paris Midi« poroča iz Rima da so tam odkrili tajno komunistično organizacijo. Italijanska policija je že pred mesecem aretirala več delavcev v železarni v Terniju zaradi tega, ker so širili letake, v katerih so pozivali italijansko delavstvo naj podpre madridsko vlado. Organizirali so tudi zbiranje prispevkov za špansko ljudsko fronto. Vsi ti delavci pridejo pred izredno sodišče ter so obtoženi zaradi organiziranja prepovedane komunistične stranke. Ameriški novinar, ki je prvi objavil vesti o odkritju te zarote, je bil včeraj izgnan iz Italije. Beograd, 13. septembra, r. V Veliki Kikindi je govoril včeraj na nekem shodu JRZ kmetijski minister g. Sta;n-kovic, ki se je v svojem govoru bavil predvsem s problemom kmečkih dolgov ter je med drugim izvajal: Uredba o ureditvi kmečkih dolgov se že sestavlja in bo objavljena še ta mesec. Posebne važnosti je dejstvo, da predstavlja ta uredba končno rešitev tega vprašanja ter se v mnogočem razlikuje od dosedanjih uredb, ki so se bavile s tem vprašanjem. Uredba gre za tem, da se portfelj kmečkih menic iz raznih zasebnih bank prenese na eno imicd državnih bank kot likvidacijsko banko, kar bo po vsej priliki poverjeno Privilegirani agrarni banki. Del kmečkih dolgov fco prevzela država. Uredba predvideva indi velike olajšave v pogledu višine dolgov in načina odplačila. Dolžniki bodo razdeljeni na tri skupine. V prvo skupino pridejo dolžniki, ki dolgu- jejo denarnim zavodom, v drugo pridejo dolžniki kmetijskih zadrug, v tretjo vrsto pa oni, ki dolgujejo zasebnikom, trgovcem, obrtnikom in drugim. Za \-se te kategorije dolžnikov bo posebej urejen način odplačila, ld se bo ravnal po položaju upnika. Glede dolgov pri kmetijskih zadrugah, se bo postopalo tako, kakor bodo zadruge same predlagale, ker so v tem primeru dolžniki in upniki kmetje sami. pa je najbolje, da rešijo stvar tako, kakor sc zdi njim samim najbolj prav Glede odpisa dolgov se bo razlikovalo med onimi dolžniki, kj imajo manjše dolgove» in velikimi dolžniki. Za male dolžnike bo veljal linearni odpis, pri velikih dolžnikih pa se bo postopalo individualno. Vprašanje rešitve kmečkih dolgov ni samo v tem, da se kmet razdelži, marveč tudi v tem, da si kmet zopet pridobi kredit, ki ga je izgubil. o razširjenju a lavar ©m Anketa v Zagrebu je dovedla do načelnega sporazuma Osnujejo naj se avtonomni pokrajinski zavedi Zagreb 13. septembra, o. V prostorih Delavske zbornice se je vršila danes važna anketa na kateri so bile zastopane po svojih delegatih vse delavske in nameščenske organizacije, vse Delavske zbornice. Pokojninski zavod v Ljubljani in ministrstvo za socialno politiko. Na tej anketi so razpravljali o razširjenju pokojninskega zavarovanja. Anketa je dovedla do popolnega sporazuma in so se zbrani delegati soglasno izrekli za razširjenje pokojninskega zavarovanja za nameščence na ta način, da se osnujejo avtonomni pokrajinski zavodi. Zato sedaj ni več ne formalnih, ne materijal-nih razlogov, da bi se izvedlo pooblastilo, ki ga je dobil minister za socialno politiko v finančnem zakonu za razširjenje pokojninskega zavarovanja na vso državo. Z največjo pozornostjo so zbrani delegati sledili izvajanjem direktorja Pokojninskega zavoda v Ljubljani dr. Vrančiča, ki je med drugim naglasil, da zavzema Pokojninski zavod stališče, da mora ostati strogo ločeno pokojninsko zavarovanje za delavce in za nameščence. Obojega hkrati ni mogoče izvesti. Za izvajanje pokojninskega zavarovanja za nameščence je potrebno 90 do 100 milijonov, a ravno toliko za pokojninsko zavarovanje delavstva. To pomeni, da bi bilo potrebno 2 odstotka od našega državnega proračuna. Govornik je nato dokazoval, kako hitro se prispevki za socialno in pokojninsko zavarovanje vračajo gospodarstvu v obliki hranarine, pokojnine in naložbe kapitala Pokojninskega zavoda, če ni mogoče izvesti prostovoljnega, se mora izvesti prisilno pokojninsko zavarovanje. ker je to v interesu same države. Nadalje je dr. Vrančič naglašal, da se mora pokojninsko zavarovanje v onih delih države, kjer še ne obstoja, izvesti potom posebnih pokrajinskih zavodov, ker ni mogoče združiti pokojninskega zavarovanja z bolniškim zavarovanjem. Pokojninski zavod v Ljubljani ima sedaj okrog 300 milijonov Din kapitala, pa je še vedno deficiten in zato ne more prevzeti na svoje breme zavarovan ja v drugih delih države, ker bo že takoj od začetka deficitno. Kar bo manjkalo, bo morala doprinašati država. Po njegovem mnenju bi se moglo razširjeno pokrajinsko zavarovanje izvajati že s 1. januarjem prihodnjega leta. Ljubljanski Pokojninski zavod je pripravljen organizirati pokojninsko zavarovanje v drugih pokrajinah in izvežbati potrebno uradništvo. Ob koncu je bila sprejeta resolucija, ki ugotavlja : 1. Osnovo za razširjenje pokojninskega zavarovanja naj tvori poo-blastjlG ministra socialne politik« v finančnem zakonu, zavarovanje pa naj se izvede na osnovi obstoječega pokojninskega zakona za Slovenijo in Dalmacijo. 2. Razširjenje zavarovanja naj se i«vede takoj. 3. Zavarovanje naj bo integralno ter naj se razširi na vse kraje države, na v«e gospodarske panoge in na vse kategorije nameščencev. 4. Nosilci tega zavarovanja naj bodo samostojni Pokojninski zavodi. 5. Novel izaci ja zakona o pokojninskem zavarovanju naj se izvede šele po razširjenju zavarovanja na vso državo. Uredba o veleblagovnicah ne bo podaljšana Beograd^ 13. septembra. Uredba o prepovedi ustanavljanja trgovinskih obratov velikega obsega, ki prepoveduje ustanavljanje trgovinskih obratov velikega obsega (veleblagovnic, velikih magacinov) ali razširjenje že obstoječih obratov velikega obsega, bo prenehala veljati 27. oktobra, ker je bila uveljavljena 27. oktobra 1934. z veljavnostjo dveh let. Kakor doznava »Jugoslovenski kurir« na merodajnem mestu, ta uredba ne bo več podaljšana. S tem bo postal brez Predmeten spor zaradi družbe »Ta-Ta«, «i j« v Beogradu ustanovila veleblagovnic» in namerava enake veleblagovnice ustanoviti •tudi v drugih velikih mestih. Zlasti bo postal brezpredmeten spor med družbo »Ta-Ta« in beograjsko občino glede vprašanja, ali ustanovitev veleblagovnice Ta-Ta nasprotuje gornji uredbi. V beograjskih trgov skih krogih vlada zaradi tega precejšnje vznemirjenje. Povratek kraljevske rodbine v Beograd Beograd, 13. septembra. AA. Davi ob devetih so prispeli z Bleda v Beograd Nj. Vel. kralj, Nj. Vel. kraljica Marija in Nj. kr. Vis. kraljeviča Tcmislav in Andrej. Kraljevsko rodbino so pričakovali na topčidenski postaji kraljeva namestnika dr. Raden ko Stankovič in dr. Ivo Perovic, zastopnik predsednika vlade in notranji minister dr. Korošec, vojni minister armijski general Ljubo-mir Maric, dvorne dame ter člani civilnega in voja snega doma Nj. Vel. kralja. darujmo Se za pot stoletja! Pol stoletja že deluje CMD, Močan potres v Beogradu Beograd. 13. septembra. AA. Davi ob 4:3.6 so aparati seizmološkega zavoda na Taš-majdanu zabeležili pričetek precej močnega potresa v daljavi 00 km od Beograda. Maksimalno premikanje tal v Beogradu je bilo ob 4:3.21 in je znašalo 108 mikronov v lovni periodi po eno sekundo. Aparati »o prenehali beležiti potres ob 4.6. V epicentru je potres dosegel 6 do 7 stopinjo jakosti po Forrel-Mercalijevi skali V Beogradu je imel jakost 3 do 4 stopenj. V mestu eo le zažvenketala stekla na oknih in so se zamajale luči v sobah. Nenavadna nesreča Oslo. 13. septembra AA. Velika lavina se je zvalila povsem nenadoma v jezero Len, tako da jc jezero v hipu prestopilo bregove in se razlilo po okolici ter popolnoma uničilo dve vasi. Po prvih vesteh je katastrofa zahtevala 100 človeških žrtev. Oči vi d no pa so bile te vesti pretirane. Vendar je gotovo, da je utonilo spričo nenadne poplave vsaj 50 ljudi. Naročniki ponedel j skega „Jutra" prejemajo revijo „Življenje in svet" zastonj. ©d sobote do ponedeljka Kronika Ljubljana, 13. septembra. Jesen gre v deželo, velesejem pa h kraju, toda vreme ostaja lepo zvesto, kakršnega «mo si ga le mogli želeti po marsikaterih letošnjih nevšečnostih. Neverjetno mnogo ljudi se je že zarana odpravilo na deželo, da preživijo solnčno nedeljo v prirodi, ki se odeva v najčudovitejše barve. Z dežele pa je hitelo mnogo ljudi v Ljubljano, da si vsaj poslednji dan ogledajo letošnje zanimivosti jesenskega velesejma. Gosta megla ii se je do prvih dopoldanskih ur daleč okrog Ljubljane tiščala tal, je kakor običajno bila najboljše poroštvo, da se bo izmotal zlat jesenski dan. In tako je bilo. Vlaki so bili prenapolnjeni. vozili so z znatnimi zakasnitvami, toda vse se je dalo lepo prenesti, saj je kar veselje, da je navzlic tolikemu jadikovanju o krizi vsaj še ©b nedeljah tako živahen promet Navzlic pestremu vrvežu po Ljubljani in zlasti na velesejmu, se do večera niso pripetile posebno hude nezgode. Reševalci so imeli nekaj opravka. o čemer poročamo spodaj. Policija je aretirala nekega tatu in nekoga zaradi prepovedanega povratka in dva kršilca predpisov o avtomobilizmu, legitimirani pa &o bili trije niotociklisti. ki so se veselo vozarili naokrog brez pravilnih patentov. Triumf Jožeta Rijavca Ljubljanska opera je imela v soboto zvečer velik praznik. Po svojih častnih uspehih v Rusiji je prišel domov gostovat blesteči naš tenorist Joža Rijavec. Ko vsi vemo, kakšen močan magnet imamo v njem, je odveč naglašati, da je bila operna hiša ta večer razprodana do vrha. V vlogi Ed-garja v blagoglasni Donizettijevi operi »Luciji Lamermoorski« je Rijavec imel dovolj prilike, razviti svojo polno pevsko ln igralsko umetnost. Njegovo retje pa se je poslušalcev dojmilo tem močneje ker je Joža prvič v svoji častni karieri pel v sladki materinščini. Doživel je ogromen uspeh, ria odprti sceni je žel aplavze, kakršne žanjejo le redki izbranci. Z njim vred pa so se sijajno uveljavili gospa župevčeva. gg. Janko in Eetetto, a vsa predstava je bila pod vodstvom ravnatelja Poliča užitka poln glasbeni dogodek. Tudi za nocojšnjo predstavo Beneševe revijalne operete »Pod to goro zeleno. . .«, ki si je mahoma osvojila Ljubljano, so bile vstopnice že v naprej razprodane. Predstave so se udeležili tudi beli rojaki, ki so nas popoldne seznanili s svojo plesno umetnostjo. V splošnem je opera lahko z letošnjo predsezono izredno zadovoljna. Še nikoli doslej ni bilo pred pričetkom sezone tako razveseljivega zanimanja Ljubljančanov in zlasti tudi vnanjih gostov, vsekakor pa so tudi dela zelo spretno izbrana. Zveza kmečkih fantov in deklet si ostane zvesta V restavraciji pri Levu se je danes dopoldne ob 11. vršil občni zbor Zveze kmečkih fantov in deklet. Navzočih je bilo 140 delegatov, od katerih je bila vtfčina iz ljubljanske okolice, iz celjskega, novome-ščega, krškega, konjiškega in ptujskega sreza. Zbor, ki js potekal v najlepšem redu, je vodil predsednik Ivan Kronovšek. Zlasti zanimiva debata se je razvila glede na nedavno intrigiranje »Slovenske zemlje«. Bilo je soglasno sklenjeno, da Zveza slovenskih fantov in deklet ostane zvesta svojim smernicam in odločno odklanja vsako vmešavanje nepoklicanih v njene notranje zadeve. Za. predsednika je bil ponovno soglasno izvoljen Ivan Kronovšek in z njim domala ves dosedanji odbor, s čemer je bilo podano najlepše spričevalo o popolni slož-nosti v tej organizaciji. Predsednik Kronovšek je zbor zaključil ob 14.20. WestSalci se vračajo Delegacija vestfalskih Slovencev, ki se jutri zarana po 14 dnevnem bivanju v domačih krajih vrne z velikim avtobusom spet nazaj v črni revir, je danes dopoldne pod vodstvom predsednika Zveze narodnih delavskih in podpornih društev v Nemčiji g. Pavla P.olhe obiskala gospo dvorno damo Franjo Tavčarjevo na Visokem. V delegaciji je bila tudi gospa Killova, soproga uglednega novinarja h Gelsenkirche-na, ki je po lanskem posetu Jugoslavije objavil v uglednih nemških dnevnikih vrsto zanimivih informativnih člankov o lepotah in zanimivostih Jugoslavije. Gospa dvorna dama je delegacijo sprejela z vso prisrčno ljubeznjivosljo in zagotovila polno na- KEN WENNSTYKE: Strahovi v gradu To, kar so zgradili v štirih mesecih in dvaindvajsetih dneh v srcu ameriške . ga velemesta, lahko mirno imenujemo umetno zabavišče. Podjetniki so si prav dejali: mesto s poldrugim milijonom ljudi, ki se morajo v vsakdanjem življenju ubijati, potrebuje kraja, kjer se lahko vsakdo oddahne. Tak kraj mora prinesti masten zaslužek In — rečeno, storjeno. Vse je bilo prav poceni- vstopnina, atrakcija, jed in pijača. Ničesar ni manjkalo: »Zeleno jezero« je šumelo na zelenih ploščah, vožnja na najdaljši gorski in dolinski železnici je trajala štirinajst ur. Dve sto metrov dolgo nabrežje je postavilo v senco največje ameriško nabrežje. Saj so se gostje lahko vozili z motornimi čolni in jezdili resnične slone po vodi. Drsali so se, izgubljali denar pri igrah in stavah, in ko so že vse te zabave preizkusili, pa še niso bili tako prismojeni, kakor so hoteli biti, so šli naposled v »grad strahov« Komai so prišli vanj, že so hiteli od presenečenja do presenečenja, od strahu do strahu. Da. časih je komu res kar srce zastalo. Peljal se je na primer z dvigalom v globino. Vse je kazalo, da so že na dnu, dvigalo se je začelo klonjenost. zlasti še novo ustanovljeni zvezi ženskih društev v Westfaliji, nato pa je gostom razkazala svoj prijazni dom in jih tudi pogostila. Gostje so odnesli z Visokega kar najlepše vtise. Popoldne si je skupina westfalskih Slovencev ogledala tudi ljubljanski velesejem, kamor jih je prijazno povabil ravnatelj dr, Dular. Nastop Sokola Ljubljana IV Danes popoldne ob 15. je ljubljanski Sokol IV. priredil na svojem lepem letnem telovadišču prav lepo uspeli javni nastop. Med števiilniimi obiskovalci, ki so s svojo navzočnostjo dokazali simpaitije do sokolskega dela, smo opaziLi starosto Sokola II. br. Krapeža. V zastopstvu ljubljanske sokolske župe, dalje župnega načelnika br. Smoleta in še mnoge ugledne pripadnike sokolske misli. Izbrani spored je otvoril simbolični pozdrav vseh oddelkov državni zastavi in sokolskemu praporu, nakar so nastopili z lepimi prostimi vajami starejši bratje, ki so bili za svoja izvajanja toplo nagrajeni. Sledile so p-roste vaje moške in ženske dece, nato pa ženskega dn moškega naraščaja. Viharnega navdušenja so bile deiležme članice s svojimi odlično izvedenimi žup-nimi prostxni vajami. Lepo znanje so pokazali tudi člani in naraščajniiki na orodju. Povzpeli so se do lepe višine. Predzadnjo točko so izpolnili člani s težkimi prostimi vajami, zadnjo pa članice skupno z žen- ustavljati in so hoteli potniki izstopiti, tedaj pa se je dno iznenada odprlo in padli so še globlje. Vihar je besnel od vseh strani, slišalo se je zamolklo žvižganje vetra, tla so se skrivnostno gibala. Potem so se tla iznenada premaknila. Potniki so popadali po tleh in zaneslo jih je dalje. Skozi gorečo hišo jih je neslo, mimo prepadov, med vodami. V dolgi podzemeljski kleti so se svetlikali okostnjaki. Ko so še stremeli za njimi, so se zadeli ob nogo obešenca, ki je visel od stropa. Potem je postal rov prav ozek in se je še čedalje bolj ožil, kakor bi jih bil hotel stisniti. Iz nenada pa jih je vrglo kvišku in obležali so vsi drhteči pred dvigalom. Na vožnji kvišku so jih morali spremljati nameščenci zabavišča in jih potem vsg onemogle prijeti pod roke in jih spraviti na svetlo. Prvi dan je bilo prodanih 52.300 vstopnic. Proti večeru pa se je oglasilo okrog dva tisoč ljudi pri ravnateljstvu in vsi so povedali, da so jim bile v gneči ukradene razne dragocenosti: ure, damske torbice, denarnice, da, celo zapestnice in zapestne ure. Vse je izginilo na prav skrivnosten način. Ravnateljstvo je bilo vse iz sebe. Lastniki so zahtevali, naj se jim vse povrne, roda ukradenimi predmeti ni bilo sledu. Nasprotno: tudi drugi in tretii dan, ko obisk ni bil skoraj nič manjši, je ravnateljstvo zvedelo za nešteto tatvin. Na- skim naraščajem. Izvedle so ljubke rajal- ne vaje »Triglavski valček«, ki jih je sestavila požrtvovalna načelnica s. Tilka Lu-keževa. Gromski aplavz je bil plačilo za krasno izvedbo. Po izbranem sporedu se je razvila animirana zabava z vsemi veseličnimi izne-raadenji, ki je trajala pozno v noč, godba 40. pešpolka pod vzornim vodstvom g. Sveti slava Markovima pa je nudila vsim dovolj lep plesni spoxed, da so se sitati kakor mladi neumorno zavrteli po taktih valčka in drugih plesnih melodij. Dva nezavestna v škropilnem avtu Davi ob 7.30 je privozil po cesti 29. oktobra šofer Jože Karo s sovozačem Moho-ričem Alojzijem škropilni avtomobil mestne občine in se ustavil pri hidrantu pred škafarjevo hišo z namenom, da avto spet napolni. Ker pa je šofer opazil, da ventil za izpušni plin, ki dela na pritisk v vodnem rezervoarju, ni v redu, je odprl gornjo zaklopko in zlezel v rezervoar, da napako popravi. S seboj je vzel potrebno orodje in se lotil dela. NjCgov pomagač je ostal pri avtomobilu in čakal, da se napaka popravi, da bosta nadaljevala delo. Ker pa Kara le ni bilo dolgo časa ven. je stopil še Mohorič na rezervoar in pogledal, kaj dela tovariš. Nemalo je bil presenečen, ko je videl tovariša ležečega na hrbtu v rezervoarju, v katerem je bilo še kakih 15 cm vode. posled, peti dan se je policija lotila te skrivnostne zadeve. Sto dva in osemdeset detektivov se je vrglo v »vrtinec veselja«. Med deveto in deseto uro, ko je bil pri vratih najhujši naval, so si kupili pri štirinajstih blagajnah vstopnice in stopili v mesto zabave. Bodite prepričani, da so si ti /judje natanko ogledali obraze vseh štiridesetih tisočev, ki so se bili tu zbrali, — toda znanih žeparjev in tatov niso odkrili niti deset. Vse je kazalo, da mora biti na delu dosici neznana, spretno organizirana tolpa. Pet in trideset detektivk se je odpravilo / plesne paviljone in bare, a tudi brez uspeha. Vsa zabavišča so detektivi prevohali, vse atrakcije so sami preizkusili. Nadzornik Kent in civilni častnik Shipey sta šla v grad strahov. V temi — nekje se je bliskalo in grmelo — so se razkropili. Kenta je množica zrinila k čarobnim stopnicam. Trudil se je, da bi splezal po njih, toda neprestano so se mu pod nogami odmikale. Nerod neži, ki so se gnetli pred njim, so omahovali, padali in se zaletavali vanj — in so mu pri tem sunili zlato uro, toda tega ni takoj opazil. Potem na — ko ßa je drseča pot potegnila kvišku — ie bil še zmerom toliko pri zavesti, da je opazil in začutil, kako öa je priiazen pomočnik za njim priiel hitro za desno roko in mu potegnil denarnico iz notra- Takoj se je odločil, da ura pomaga. Zlezel je v rezervoar in skušal onesveščenega . Jožeta Kara spraviti k zavesti. Večkrat ga je poklical po imenu, ga tresel ln vzdi-govai toda vse njegovo delo je rodilo samo to, da je tudi on postal nekako omamljen od strupenega plina, ki se je razvijal v rezervoarju. Mohorič je še pravočasno opazil pretečo nevarnost in je zlezel iz rezervoarja ter pričel klicati na pomoč pa-sante, ki so se medtem zbrali okoli voza in radovedni spremljali dogodek. Klicem na pomoč sta se takoj odzvala uslužbenca strojnik Franc Zabavnik in Anton Kolenc, ki sta nato onesveščenega Jožeta Kara z velikim trudom spravila iz rezervoarja in ga prenesla na dvorišče, odkoder je nato oba ponesrečenca prepeljal reševalni avto v bolnišnico. Kakor smo izvedeli, je stanje šoferja Jožeta Kara zelo kritično in je popoldne nekoliko blaznel, medtem ko so zdravniki njegovega spremljevalca Alojzija Mohoriča kmalu spravili k zavesti in je že izven vsake nevarnosti. Kolesar pod avtom Huda nesreča se je primerila v Ponovi vasi pri Grosupljem. Delavec France Po-držaj. star 44 let. se je peljal davi ob 3. domov proti Ponovi vasi z večjo družbo. Nasproti je prihitel neznan avto. Zaradi blata je kolesarju pri izogibanju spodrsnilo in je padel pod avto. ki ga je neusmiljeno pre-gazil. France Podržaj je obležal s hudimi poškodbami. Poklicani so bili ljubljanski reševalci, ki so ga z avtom prepeljali v ljubljansko bolnico. kjer so zdravniki poleg drugih poškodb ugotovili pretres možganov. Vendar pa stanje ni obupno. grado (žogo) Pate Milan iz Ljubljane, IV. nagrado (žemper) Sonja Vrečko Iz Borovnice. V skupini tekmovalcev, ki so Ee bili m. drugih tekmah nagrajeni, je za igranje dia-tonične harmonike dobil L nagrado (nalivno pero) Mavrič Andrej iz Šenčurja, v isti skupini za igranje na kromatični harmoniki L nagrado (žepno uro) Kovač Edvard iz Ljubljane. Med ansambli je dobil nagrado ansambl Mimi Turšdčeve. Za državnega prvaka na diatoničrri harmoniki je bil spet proglašen dosedanji pr- Maribor, 13. septembra. Danes so mnogi Mariborčani izkoristili krasno solnčno nedeljo in pohiteli v okoliške izletne postojanke, ki so kar mrgolele številnih obiskovalcev . Zelo dobro ie bil obiskan tudi nastop vrle Sokolske čete v Razvanju ter prireditev Sokola na Teznem. Kriminalne zadeve Tatovi koles venomer izkoriščajo nepazljivost kolesarjev. Tako je, neznan zli-kovec odpeljal posestniku Brunu Salzu izpred sodišča kolo znamke »Puch« z evidenčno številko 70.478 v vrednosti 1000 Din, akademiku Dragu Severju pa je izpred neke hiše v Slovenski ulici zmanjkalo 1800 dinarjev vredno kolo znamke »Pizo«. Žena carinika Edita Košenina je prijavila polici-' ji, da ji je bila iz predsobe dr. Javureka njega žepa. Kent se ni ganil. Ko je prišel do vrha, se je zahvalil. »Ne, ne potrebujem dvigala«. Zagledal je Shipeya. ki je sedel na tleh bled kakor zid. Kent ga je pustil kar tam, se pomešal med množico in zbral svoje ljudi iz vseh zabavišč. Tri četrt ure je trajalo, preden so bili vsi pripravljeni. Potem pa so natanko ob enajstih na znamenje obkolili grad strahov in v istem trenutku je tudi ravnateljstvo, ki je bilo že obveščeno, kaj so detektivi odkrili, ugasnilo luč po vseh oddelkih. Obiskovalci, ki so bili tako prisiljeni, da so morali prenehali s svojim vesel iačen jem, so se zarcV, zbirati okoli gradu strahov in Ca obdali kakor nepremostljiv zid. V gradu samem pa se je med tem bil oeorčen boi. K sreči je bilo le nekaj ljudi ranienih. Policija jc naposled zajela vseh dva in petdeset mož, ki so upravljali grad. Komaj jih je ubranila nred množico, ki iih ie hotela kar pobiti. Preiskava je potem ugotovila, da ie ta tolpa delovala že v drufiih državah v »mestih veselja«. Povsod je opravila svoje delo v veliko vesel ie prirediteljev. nri tem pa je neusmiljeno skubla gledalce. Ves material — moistrsko sestavljene stroie in grajske kulise — so seveda zaplenili, hkratu z njim pa tudi večino ukradenih predmetov, ki so jih potem vrnili pravim lastnikom. I Oil»» regittr. pod S Št 1753 od 17. XIL 1035. vak Avgust Stanko iz Ljubljane, ki je sprejel krasen srebrn pokal, za prvaka na kro-matični harmoniki pa Pillich Rudolf iz Celja, ki je prejel tudi srebrn pokal z napisom. Posebno hudi kritiki med poslušalci so bili strokovnjaki in umetniki na harmoniko iz raznih Sol, in vsaka mama je bila prepričana. da njen ljubljenček igra že skoraj ta-ko dobro, kakor Stanko ali Pillich. Skoraj! Izbirno tekmo je prenašala tudi ljubljanska radijska postaja. Kd© je neznana mrtva ženska? Ptuj, 13. septembra. V petek dopoldne je pripeljal neznaa voznik v ptujsko bolnišnico truplo neznane ženske ter zahteval, naj truplo spravijo v mrtvašnici. Službujoči zdravnik dr. Po-gorolec je sprejem mrliča odklonil ter je voznika napotil na mestno pokopališče; Voznik je res odpeljal na mestno pokopališče in izročil truplo grobarju, ki ga j« spravil v mrtvašnico. Vse odtlej "pa do danes £e ni nihče zglasil, niti ni nihče ničesar urediti glede pogreba. Za zadevo je slučajno izvedel mestni fizik dr. B rumen, ki je o tem obvestil policijo. Policija je ugotovila, da je voznik pripeljal mrliča od nekod iz Slovenskih goric. V bolnišnici je trdil, da gre za neznano žensko, ki je v četrtek 10. t. m. proti večeru prišla na njegov dom in prosila prenočišča. Naslednjega dne so spoznali, da je ženska hudo bolna. Voznik, kl je najbrže sam posestnik, je zadevo prijavil županu, ki pa nru dejal, naj žensko spravi v bolnišnico. Nato je posestnik naložil žensko na voz in jo odpeljal v Ptuj. Spotoma pa je ženska umrl a. Ko ga je grobar vprašal, ali je mož že bil pri zdravniku, je voznik odvrnil, da mu je baš zdravnik naročil, naj odpalje mrliča v mestno mrtvašnico. Pri pregledu trupla eo našli listek, na katerem je napisano : Marija Novak, Teršetnici, občina Koračice. Policija zdaj poizveduje za neznanim vomi-kom, da razjasni zagonetno zadevo. Na truplu sicer ni videti nilkakih pogkodh, vendar pa ni izključeno, da gre za zločin. Zato bo jutri izvršena obdukcija. na Koroški cesti 24. ukradena 1200 dinarjev vredna lisičja boa. Soprogi železniškega uradnika Justini Hrenovi pa je neznan tat iz predsobe odnesel električni likalnik, vreden 300 Din. Rokomsvhi na deželi Vlomi na deželi se v zadnjem času silno množijo. Ne mine skoraj dan, da ne bi bil izvršen vlom. Tako so v Svečini v Slovenskih goricah vdrli nočni rokomavhi v stanovanje posestnika Janeza Svingerja in odnesli 800 dinarjev gotovine in več drugih predmetov, kakor obleke, čevlje itd. Tudi posestnik Jožef Babšek v Makolah je imel neželjen obisk v svoji viničariji, od koder so vlomilci odnesli okoli 50 1 vina, lovsko puško in razna živila. Pri raznih posetnikih na Pohorju je bilo v zadnjem času izvršenih več vlomov in tatvin. Zdaj se je orožnikom posrečilo izslediti 221ctnega brezposelnega delavca Franca Ž-nidariča, ki se je klatil po Pohorju in o katerem sodijo, da je strahoval na;e pohorske kmete. Rdeči petelin se je spet pojavil na Dravskem polju. Pri posestnici Tavli Kmetičevi iz Spodnjih Rač je v gospodarskem poslopju nastal požar, ki so ga pa domačini pravočasno opazili ter a'armiraü gasilce. Z združenimi močmi se je gasilccm posrečilo, da so požar omejili ter je zgorelo le podstrešje. Skoda znaša okoli 10.000 dinarjev. Ponarejeni kovanci V zadnjem času so se pojavili v Mariboru in okolici ponarejeni kovanci, zlasti 50 dinarski. Oblastva marljivo poizvedujejo za ponarejevalci in se je orožnikom posrečilo izslediti razpečevalca v osebi 32 letnega Franca B. od Sv. Barbare v Slovenskih goricah. Državni mejniki izginjajo žc dalj časa so graničarji opazovali, da zginjajo z meje državni mejniki. Te dni pa so odkrili tak mejni kamen v gozdu pri Dravi, kamor so ga odnesli doslej še neznani storilci. Preiskava se nadaljuje. Skrivnosten umor so odkrili v Sotini pri Lendavi. V bližini madžarske meje so našli orožniki mrtvega 401etnega delavca Antona Bička, ki je imel razbito glavo Zločin se je izvršil najbrž že pred 14 dnev' ker je truplo ze popolnoma razpadlo. Domnevajo, da so ga ubili tihotapci, misleč, da je graničar. Biček je zapustil ženo in net nenreskrb-1 je nih otrok. tiče prirejanja razstav v Jugoslaviji. Ta splošna sodba se je malo pred zaključkom letošnjih jesenskih velesejemskih prireditev izkristalizirala v sklep, naj se Iz letošnje razstave »Za naš les« ustanovi permanenten odbor za ustanovitev obrtnega ln tehnološkega muzeja v Ljubljani. S tem sklepom so dosegle velesejmske razstave s strokovne strani oceno da so trajne vrednosti in tudi tako popolne, da tvorijo temelj velikemu novemu muzeju, ki bo največjega pomena za napredek narodnega gospodarstva ter enako važen tudi za pro-speh naše kulture sploh. Letošnji velesejem je bil v znamenju propagande »Za naš les«. Posledice svetovne gospodarske krize predvsem pa razvrednotenje jugoslovanskega lesa zahtevajo najizdatnejšo propagando, da v Jugoslaviji predelamo in porabimo čimveč svojega lesa za domače potrebe. Po uspešni propagandi naj bi izvažali predvsem iz našega lesa izdelane obrtne in industrijske ter umetnostno obrtne izdelke, seveda pa tudi tisti ostanek surovega lesa, ki bi ga ne mogli uno rabiti in predelati v obrti in industriji. Razstava »Za naš les« pod častnim predsedstvom ministra za šume in rudn5ke g. Diure Jankoviča je bila name-niena vsei državi in je bila na njej tudi res zastopana vsa Jugoslavija. Razstavi »Za naš les« je bila priključena tudi razstava pohištva ki je spet potrdila renome slovenskega mizarstva. Razen tega .ie pa razstavo dopolnjeval tudi še živalski park, ki ga je uredilo društvo Noe. Na mednarodni podlagi je bila pa prirejena razstava »Sodoben vrt«. Na njo so bili povabljeni najznamenitejši kultivatorji iz vseh držav Evrope, ki prihajajo za Jugoslavijo v poštev kakor Anglija Avstrija, Belgija, češkoslovaška, Francija, Holand- Kakor že osem jeseni tako je tudi letošnji jesenski velesejem zaključila tekma harmonikarjev ii vse države, ki je okrog plesišča ob paviljonu Gospodarske zveze na velesejmskem prostoru privabila toliko poslušalcev, da je bila gneča skoraj nevarna. (Poslušalci &o zlezli na Btole, mize in ograje ter tekmovalce, zlasti proti koncu spremljali z oglušujočimi aplavzi Dopoldne so bile ves čas izbirne tekme v osmih oddelkih, kjer je dosedanje razsodišče pod predsedstvom banskega svetnika dr. Ivana Karl ina izbralo tekmovalce za popoldansko izbirno tekmo. Ze v mraku je predsednik naposled razglasil naslednje re-I zultate in izročil prav lepe, večkrat tudi dra gocene nagrade. V skupini za lažjo diatonično harmoniko je dobil I. nagrado (žepno uro) Ivan Stifter iz Pondora pri Sv. Juriju ob Taboru, II. nagrado (nalivno pero) Alojz Steban iz Lok pri Zagorju in III. nagrado (aktovko) Maks Kočmar z Jesenic. V skupini za diatonično težjo harmoniko je zaslužil I. nagrado (kitaro) Goršič Edvard iz Ljubljane in II. nagrado (nalivno pero) Viktor Perper iz Ljubljane. V skupini za lažjo kromatično harmoniko je dobil I. nagrado (nalivno pero) Marinko Tone iz Jesenic, v skupini za težjo kromatično harmoniko pa I. nagrado (žepno uro) Lokošek Vili iz Štor pri Celju in II. nagrado (nalivno pero) Golob Vladimir iz Ljubljane, V mladinski skupini je dobil I. nagrado (kitaro) Menard Rado iz Domžal, II. nagrado (smuči) Boltar Miloš iz Ljubljane, III. na- Maribor prek© nedelje Sijajen uspeh velesejma 95.000 obiskovalcev je posetilo velesejem — Razstava je bila včeraj zaključena z rekordnim obiskom Ljubljanski velesejem je bil včeraj po 13 dnevnem trajanju zaključen. Velika privlačnost letošnje prireditve se je izkazala tudi zadnji dan, ki je privabil na razstave rekordno število obiskovalcev. Zlasti številni Ljubljančani so včeraj izkoristili poslednjo priliko ,da si prireditev še enkrat ogledajo, v zvezi s tekmo harmonikarjev pa je prišlo tudi veliko število obiskovalcev iz vseh krajev Slovenije in ostalih delov države. Letošnji jesenski velesejem ki se je vršil pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II. in pod častnim predsedstvom ministra trgovine in industrije dr. Milana Vrbani-ča, je bila že 27 prireditev Ljubljanskega velesejma. Z njo je Ljubljanski velesejem spet pokazal ,da je še vedno najmočnejša privlačnost glavnega mesta Slovenije. Ve-lesejem3ke prireditve na svoji privlačnosti niso izgubile niti najmanj. Zlasti velike specialne razstave dosegajo tako visoko stopnjo In se vsako leto po svoji notranji vrednosti še izpopolnjujejo, da njih nivo le raste ter jih danes strokovnjaki ter obiskovalci sploh smatrajo za višek, kar se ska, Luksemburg, Nemčija in Švica. Key pa mesec september ni ugoden za učinkovite vrtnarske razstave, so bile na razstavi tokrat zastopane samo Avstrija, Nemčija in Švica ter seveda domači sadjarji, zelenjadarji ter v prvi vrsti domači kultivatorji, zavodi in podjetja. Iz vseh držav pa so povabljeni zagotovili svojo udeležbo na event. vrtnarski razstavi v okviru pomladanskega velesejma. Splošno žensko društvo je priredilo razstavo »Domača preproga«. Društvo za rejo malih živali »živalca« pa je imelo svojo deseto razstavo in jo je ob tem jubileju uredilo s posebno pridnostjo, da je pokazalo najraznovrstnejše pasme malih plemenskih živali. Vseh razstavljalcev Je btlo 580, od teh 110 inozemskih, in to iz Avstrije, Bolgarije, Nemčije in Švice. Poslovne uspehe beležijo predvsem: pohištvo, tapetniški izdelki preproge, glasbila, radio aparati, razna lesena roba, stroji za obdelovanje lesa, ple-tilni stroji, peči, čolni, vozovi, sodi, šivalni stroji, čipke, živilska industrija, bižuteri-ja, likerji, športni predmeti in razne praktične novosti za gospodinjstvo. Posebno velika naročila so pa dobili tudi domači in inozemski razstavljalci vrtnarske razstave. Za vso državo važne sedanje velesejem-ske prireditve so bile deležne tudi najvišjega obiska Nj. Vel. kraljice Marije, Nj. itr. Vis. kneginje Olge ter staršev Nj. Kr. Vis. kneginje Jelene in kneza Nikole. Obiskalo je te prireditve nad 96.000 obiskovalcev iz vse države. Iz inozemstva so prihajale večje skupine Iz Avstrije, Anglije, Belgije, Holandske, F"inske, F"rancije, Italije, Madžarske, Nemčije in Turčije. Prihodnji ljubljanski velesejem bo v začetku junija 1937. Vsedržavna tekma harmonikarjev Državna prvaka Avgust Stanko Iz Ljubljane In PUHch Rudolf iz Celja LJUBLJANE EVENSTVU V zelo razburljivi, napeti, toda Sai? igri je SK Ljubljana porazila znamenito augosla- vi|ö ter si priborila dve točke — Reka prvorazredna Tekmovanje za državne prvenstvo v nogometno, najzanimivejše tekmovanje, ki so ga vsi pričakovali z veliko nestrpnostjo, se je včeraj pričelo. V borbo je poseglo vseh deset ligaških klubov, ki se bodo borili za častni naslov državnega prvaka. Borbe so se vršile v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Sarajevu. Naše občinstvo je seveda najbolj zanimalo srečanje med SK Ljubljano in beograjsko Jugoslavijo, ki je bilo v Ljubljani na sporedu. Baš ta tekma pa ie tudi prinesla senzacijo dneva. Ljubljančanom ie uspelo, da so premagali Jugoslavijo dobili prvi dve točki in s tem tudi dokazali da so vredni zastopati naš nogomet v državni ligi. Tablica je po prvih nastopih naslednja: Grad janski Slavija S. BSK Ljubljana Hašk Bask Jugoslavija Hajduk Slavija O. Concordia 1 1 0 0 3:0 2 1 1 0 C 2:0 > 1 1 0 0 1:0 2 1 1 0 0 2:1 2 1 0 1 0 2:2 1 1 0 1 0 2:2 1 1 0 0 1 Ì-2 0 1 0 0 1 0:1 0 1 0 0 1 0-2 0 1 0 0 1 0:3 0 LJubljana s Jugoslavija 2:1 (8 so) Dober začetek — srečen konec! Prvi točki sta ostali v Ljubljani! Zelo je šla trda za nji, moštvo je dobesedno dalo vse iz sebe. Pod konec igre so se vlačile samo še sence po igrišču. Ali bila je tekma očitna manifestacija skrajne požrtvovalnosti, bila je izraz silne volje do zmage. Zmagati — toda ne po vsaki ceni. Kajti igra ie bila pri vsej svoji ostrosti redko 'epa in viteška, obema moštvoma je treba brez pridržka priznati, da so se igralci posluževali le dovoljenih sredstev. Morda je nekoliko kvaril lojančič, ki je siccr znan po svoji robato-sri — največkrat je on prisilil sodnika da je zaradi foulov prekinil igro. bilo je sem-tertja nekaj prikritih trikov (zadrževanje z roko), ko sodnik ni videi, a v tem so bili predvsem gostje mojstri Toda \ celoti je igra potekla brezhibno, brez vsakega najmanjšega incidenta in je vseh 2500 ljudi mogočno priklenila nase. To je 'mio treba samo videti pod konec igre: 2500 src je s pritajenim dihom utripalo, vse je želelo, da bi naši vzdržali, da bi s taktično igro ohranili trdo zasluženi in pridobljeni naskok, da bi ostala zmaga doma, obe točki v Ljubljani V večnost so se raztezale minute, naposled na prepolni tribun- nihče ni več mogel vzdržati. Zadnje faze igre so ljudje stoje posmatrali, neprestano silili v igralci z dobro mišljenimi, ali gotovo ne slišanimi nasveti — vse je hotelo dat. si koncem igre duška z »živijo Ljubljana«, »živeli naši« In vzdržali so. Junaško so se igralci borili do konca, nič roani požrtvovalno niso ljudje na tribuni na nabitih stojiščih dočakali odrešujočega žvižga. Na mah je bilo igrišče prepolno, obkolili so obe moštvi, nesli naše ven, navdušenje vsepovsod. Igra je bila vzorna V prvi polovici so prišli na račun oni, ki jim je predvsem do lepe igre. V tem času je bil tempo naravnost peklenski, niti za bežen trenotek ni bilo oddiha. Borila sta se dva sistema, enega je forsiiala Jugoslavija, igro izdelano in dovršeno v vseh finesah, drugega je uporabljala Ljubljana. oster start, nagli napadi, a predvsem stremljenje spraviti nasprotnika z vsem njegovim tehničnim repertoarjem iz koncepta. Zmagala je taktika Ljubljane, kajti pri vsej več ko s abotni igri njenega napada. je vendar imela neprimerno več prilik za realizacijo kot Jugoslavija, ki je neprenehoma samo skušali graditi, ne da b; mogla niti za trenotek do konca izdelati pravo napadalno akcijo. Toliko je bila obramba v srednja vrsta močnejša od Jugoslavijinega napada. V tem okviru je šlo do odmora, ne da bi se posrečilo eni ali drugi strani zabeležiti uspeh. Drugi dei igre je potekel povsem drugače. Najprej je skoro četr* ure trajala ofenziva Ljubljane, v kateri je Ljublana po sijajnem zgoditku prišla v vodstvo. V tem delu igre jc domače moštvo absolutno prevladovale na terenu, nasprotnika skoro ni bilo opaziti razven v skrajni obrambni liniji. Toda v tem delu igre so dali doma'i igralci tudi poslednjo srago iz sebe, preveč so uporabili svojih energij za ta napor, kmalu je sledila neizbežna reakcija. Za uvod v drugo četrt ure so beležili Jugoslovani svoj uspeh, potem so pa vzeli igro povsem v svoje roke in slika se je preobrnila za 180 stopinj. Odslej so gostje popolnoma prevladah in našim je ostalo samo obrambno delo. V obrambi so se krepko držali. bili so trenotki polni živčne razbičanosti, ko se je že zdelo, da mora žoga obsedeti v mreži, pa se je še vedno našla poslednia ovira, ki je odvrnila skrajno nezgodo. Do sem je bila tekma izrazito borbena, tip prvenstvene tekme, kjer so sredstva tehnika itd čisto postranska stvar, glavno samo eno: skrajni cilj, gol, gol. In sredi tega pretežnega napora — iznenaden uspeh Liut»rane. Iznenaden po akciji in po izvršitvi: žoga je bila do 90 odstotkov ubranljiva! Potem pa zadnje četrt ure — držati uspeh, ne kloniti! To je pač šlo 2500 ljudem na živce, tega presledka marsikdo ne bo zlepa pozabil Končno je le uspelo, Jugoslavija. ki je prišla v Ljubljano po prvi uspeh, zlasti po fantastičnih vesteh ki so ph tik pred tekmo raztrosili po vesoljnem našem časopisju o nekaki krizi v klubu, prišla je in je žela — neuspeh. Moštvo Ljubljane je nastopilo v postavi: Rožič; Jug Bcrton-celj I; Kukanja, Pupo, Boncelj; Janežič, Makovec, Bertoncelj II, Jež, Zemljič. Navdušilo je predvsem po efektu igre. po zmagi. Sicer pa moštvo ni bilo uglajena celota, dokaj je bilo v njem vrzeli Največje v na padu. Ta del moštva ves prvi polčas nikakor ni mogel priti v pravi zalet V napadu je bil vso prvo polovico igre edini polnovredni igrač Zemljič; samo on je znal za kratke trenotke obdržati žogo. privleči nase nasprotnika, skratka razbremeni-' obrambo. Vsi drugi so uspevali do prve kombina-cijske poteze, v naslednji je imel žogo že nasprotnik Za Zemljičem bi priše> Janežič. toda oba sta bila vse prema'r za-oslena. Pepček je igral zelo oprezno, Makovec ie skoro vse pokvaril, a Jež je bil no svoji navadi za pol koraka prekratek ob vsaki pri- ! liki. Dobro je igral napad prvt če^rt ure drugega polčasa. Tedaj je bila povezanost dovršena, kombinacije so po mili voiji uspevale igralo se je skoro ves čas v kazenskem prostoru Jugoslavije. Potem pa se je zoper vse sesulo, za nameček ie še Zemljič opazno popustil. Nekoliko je napad pridobil v prodornosti, ko je sredi polčasa Janežič zamenjal mesto z Matcovcem iz te rošade se je tudi izcimil /magonosni gol Odlično partijo pa je daia srednja vrsta, ki ji gre vsa zasluga za zmago. Sredi krilcev se je naposled pojavil pravi mož Pupo ima samo še to hibo. da tako težke tekme ne vzdrži do kraja Treba bo še neka' kon-dicije. v prvi vrsti pa bolj racionalne uporabe moči, manj tekanja na desno in levo. Kukanja je bil dober do konca isto Boncelj. V obrambi je vse presegal Stanko, gibčen, odločen na strelu v vsaki po/.iciji. Jug mani okreten, zato pa težak in neprehoden Rožič brezhiben, v par težkih pozicijah sijajen Jugoslavija je napravila malo spremembo v napovedani postavi: Platz; Stokič, Lukič; Paunovič Veljkovič Gjokič, Perlič Siji-čič Lojančič, Vaiok, Zečevič. Moštvo je očitno pokazalo prevsem eno hibo: pomanjkanje skrajne borbenosti. Opažala se je tudi ves čas slaba zasedba na srednjem kriicu Sncer pa je moštvo pokazalo precejšnje znanje. Dobra je bila predvsem obramba >< Platzom na čelu. Ta je ubrani! vse. tudi najtežje žoge, razen ene neubranljive in ene jakr ubran-Ijive. Branilca sta imela * splosnem proti slabotni igri ljubljanskega napada lahko nalogo. V tisti četrt ure pa ko se je ljubljanski napad razigral, so se jima štrene zelo zmešale. Zelo dobra sta bila oba bočna krilca. V napadu je bila močna desna stran. Leva stran napada se je dobro razigrala šele proti koncu. Zečeviču je Kukanja sedel na vrat in mu ni dal, da bi se razvil. Vaiok je bil zlasti pred golom nevaren, ni mu pa uspelo plasirati nobenega strela. Nekaj poteka Prve poteze so bile na obe strani mlačne. V 5. min. vodi Janežič v čisti poziciji, pa ga Lukič z roko zadrži Skrajno razburjenje med občinstvom, ker sednik prestopka ni piskal. Kmalu se razvije ostra igra v divjem tempu. V 16. min. divna šansa za Lj., Makovca so preigrali na čisto, mesto da bi sam pred golom streljal, poda nazaj! Nato pritisk Jugoslavije ki naja par minut. Pepček opali ostro žogo, al: Platz sijajno drži Nevarne kombinacije pred golom Lj.. potem v 27. min. prvi kot za J. Odslej je Lj. več v napadu, ali njen napad ne naprav- ničesar. Po odmoru pritisk Lj z energičnimi napadi. Platz ima mnogo ' i. v 5 min. pa mora prvič kapitulirati o,.ro žogo z desne pobere Jež po svoje in že je razanten strel pod Platzom v mreži 1 : 0 za Ofenziva Lj. traja še 10 minut, toda brez rezultata. V 14. min. sledi zenačenje iz povsem nedolžne situacije. Pupo lepo odvzame nasprotniku žogo in jo poda Bonclju, ta jo prekratko podaljša do Bertonclja, Perlič jo 'vmes prestiže in poda na sredo, kjer Lojančič preigra Zečeviča — sedaj v levi spojki — ki jo plasira; zaključek je bil na las podoben Ježevemu uspehu, i : 1 Zdaj si J. opomore. Sledi njene četrt ure, v kateri ima tudi ljubljanska obramba dela čez glavo. V 30. min. naposled neka kombinacija po desni strani ljubljanskega napada Janežič je medtem prešel v spojko. Pepček ga lepo preigra, in iz daljave 20 m. tvega strel, ki ga hoče Platz menda efektno loviti, pa mu žoga zdrsne iz rok. Z 11 za Ljubljano Obe ljubljanski spojki gresta takoj v obrambo Igra se s tremi napadalci, vse drugo brani zavlačuje. Jugosl. ima par zrelih prilik, v 40. min. se Rožič tvegano vrže pred Lojančiča in mu sname z noge, do konca se nič ne spremeni. Sodil je g. Podupski iz Zagreba, razen par napak, zelo dobro. LJUBLJANA : DASK 5:1 (4:1) V predtekmi je pod ležernim vodstvom g. Štigliča druga garnitura Ljubljane sigurno nesla Trboveljčane. V moštvu iz Trbovelj se je odlikoval zlasti vratar. 112 (ll2) Zagreb 13. septembra. Tekma se je vršila dopoldne in ji je prisostvovalo okoli 1500 oseb Hašk je 'mei več od igre, toda njegov napad je bil slab. V 5. m;n je padel prvi gol. Sekulič je lepo oddal Tomaševiču. ta Dettlingerju, ki je dosegel vodstvo za Baska. Nato je Tomaševič povišal na 2:0, a Vidovič je popravil rezultat na 2:1 za Baska. V drugi polovici je Fink v 5. min. iz ot side pozicije izenačil. Sodil je splitski sodnik Šitič. Gradjanski proti Concardi ji 3:0 (3:0) V svoji prvi prvenstveni tekmi je Gradjanski z lahkoto dobil dve točki. Njegova igra je bila zlasti v prvi polovici zelo lepa in koristna, v drugem polčasu pa je nekoliko popustil, pa se :e tudi Concordia bolje branila V 12. min. je Pleše prodrl po krilu ter je ostro streljal s strani. Golmai. Concordie Puhar je to žogo preveč ležerno lovil, tako da mu je izpadla '/ rok Pritekel je Lešnik ter dosegel vodstvo za Gradjanske-ga V 32 min je Brozovič preigral Koko-toviča, ki je v teku nizko streljal in ostra žoga je šla izpod Puhana v gol. 2:0 za Gradjanskega V 36. min ie Medarič v akciji Lepo centrira Žogo dobi Lešnik, k' s strelom v kot postavi končni rezul^ai 3.0 Sidil je splitski sodnik Bilač Občinstva je bilo 1500 BSK : HajihsR 1:0 (0:0) Beograd 13. septembra Ka igrišču BSK je danes 4500 gledalcev prisostvovalo prvenstveni tekmi med BSK in splitskim Hajdukom. V začetku tekme je bil BSK nadm-^čen, vendar ni mogel ves prvi polčas doseči nobenega gola, ker je b la obramba Hajduka sijajna. V drugem polčasu je postala tekma nekoliko bolj živahna. V 20. min. je Marja-novič iz prostega strela zabil edini gol Tudi v tem delu igre se je odlikovala obramba Spličanov. Sodil je g. Stefanovič, ki je napravil precej pogrešk. Slavija S : Slavija O 2:0 (1:0) Reka : Grafika 7:0 (2:0) Vičani so na svojih tleh tudi povratno tekmo odločili v svojo korist. Tokrat še bolj temeljito kot v soboto in tudi v dokaj nadmočnem stilu. Skupni rezultat obeh tekem je 11 K), Grafičarji niso mogli zabiti v obeh tekmah niti enega zgoditka. Reka je s tem postal naš najnovejši prvorazredni klub. Na viškem igrišču je bilo kljub dopoldanski uri veliko nogometnega sveta. Domačini so šli v borbo s precejšnjo porcijo samozavesti in sigurnosti; nas'opili so z naskokom 4:0. Do odmora so bili nasprotniku več kot enakovredni, ali je ostalo samo pri 2 0. V nadaljevanju igre pa so se Vičani razigrali, kombinirali so zelo koristno in potisnili nasprotnika povsem v obrambo Čim je bila kaka pozicija zrela, ni ostalo samo pri tem, temveč se je vedno rašel kdo na strelu in potrese! mrežo. Sicer pa so imeli Grafičarji v vratarju zelo slabo moč, tako da gre precej zgoditkov tudi skoro izključno na njegov račun. Vse v vse: Rečani so zmago po vsej zaslugi knjižili v svojo korist, čeprav je po poteku igre previsoko izražena Grafičarji so imeli le v obrambi — razen vratarja — dobro zasedbo. Branilca sta napravila, kar je bilo v njunih močeh in sta se dolgo otepala nasprotnikovih napadov Pozneje sta seveda morala podleči. Vse drugo v moštvu je bilo manj kot povprečno. Rečani pa so imeli v napadu svoje najboljše moči. Erman je smotreno razvijal napadalne akcije in dobro držal skupaj notranji trio. Od kril ie bil Slanina prodor-nejši in so nanj tudi več igrali. Srednja vrsta ie brez težav obvladala polje, v njej se je precej odražal levi krilec. O-bramba. ostra in zanesljiva, ni dala nasprotniku nobene šanse. Sedaj pa nadaljevanje v prvem razredu. Tam pa nemara ne bo šlo vse tako gladko! Tekmo je sodil g. Vrhnvnik. Tokrat ie bil v presoii raznih stvari zelo nesiguren Ostale nogometne tekme Celje: Olimp : Svoboda (Ljubljana) 5 : 2 (3 : 0). Praga: Finalna tekmi za srednj evropski pokal. Austria : Sparta 1:0 (0:0). Prvrn- | stvo. Prostejov : Viktorija Plzfn 4:2. Slavija : Moravska Slavija 1 : 0. Plzen : Rusv 2 : 0. Bratislava : Žideniee S : 0. Dunaj: Prvenstvo FC Wi> n : Rapid 3 : 1. Admrra : Hakoah fi : 0 Favoritner AC 2:1. Vienna • Liberta? 1 :0. Rim. Prvenstvo. B logna : Ales-ndria 1 : 0. Sampierdarena : Novara 1 : 1. Fari : Juventus 1 : 1 Genova : Torino S : t. Lazio : Milane 3 : 0 Ambrosiana : Triestina 3 • 2. Napoli • Roma 0 : 0. Siromašen delavec je izgubil v soboto zvečer na poti od Je'ačinove trgovine na Napoleonovem trgu do Cojzove ceste denarnico z ne''ai kovači, poročnim nrst?n^t> in zastavnim listkom Pošten na;dii*eli «e nan-oša. da jo vrne v P*šem uredništvu. Umri je g. S'avko Schott. uč:telj v p° ko'u. Pogreb uglednega vzg^ptelja bo da. nes ob 16 v Nove*n mestu Bla? mu spomin, žalujočim naše isikreno sožalje! Simpatičen izgled dante f •Vafcec firincmcrejo ß temu redne ne^ecani zobje s odlično zebno ßrem©I Dve Dva železničarja sta se končala zarsäi nezvestih žen Karlovac, 13. septembra V čuvajnici 303. cb prog.: od Karlove* d i Zag-eba se je v noii na soboto zgod a krvava zakonska žaloigra. Že ezniški čuvaj Anton Šporer je bil že dalje č vsa l.iu-bvsnnen na svojo ^eno in mendi ne brez vzroka. Zadnji čas s!a sc večkrat prepirala. B:i!o je slutili. da tu ne bo srečnega konca V noiv od p-tka na soboto sta se z.'konca p^ebno hudo sprla. Ves srdit jc Sparer pogr;b:! lovsko prško. romeril na ženo in jo na mestu uslrebl. Takoi rafo jc pričakal osebni vlak iz Zagreba in se jc vrgel pred lokomotivo, ki 2a ie razm"c,**i-la. Za nesrečn :ma zakoncem« i^če o^ok. od katerih šteje najstarejši sin 17 Ie». Dnioa zakonska tragedia se je odigrala ori S:*ku. Železničar Tvam B kis se je obesil nad posteljo svojih ^'rok. kc ga ie ž^nn varala in zapu-'i'a Brkiš je šlel 30 let. imel pa je dva otroka. Poročen je bil še-itedo. lepo kmetico. Da M nas'anil v vasi Odri, na por- le n-kaj let z ml ceneje iz! aj-al, se je ne d "i er od Sisko Ko p i jc on vršn jw^ no službo, se je njegova poln'krvna žena /abava a s kmečkimi fanti. Vsa vas je kmalu z.-čc'a govoriti o pieni razposajenosti. Brk š je dolgo prenašal sramoto, naposled pi začel s sva i o ž;no obračunavati, j N-.-tl.vn> noč se je nenrdno vrnil iz «'-jžbe ;n našel ž.m v družb' veseljakov. Nekaj-k—»* jo je v p-tek zvp^-r vrnil d^mov. ie ves obupan =p--.vil svojega 4 in C-Ietncga ot-oka spat. Nato ie izpil nekaj ocetne kisline. p roti jutru ra se je nad posteljo obesil. Pokopnli so ga ob veliki udeležbi tovarišev in prij.;i'e'iev. Beli rojaki so pokazali šSeviMm LpMpfi-canotti svojo pristno narodno mr&imsi Zeli so za svoj nastop živahno odobravanje Nedelja v Ljubljani je potekla v znamenju gostovanje Belokrajincev, ki so na letnem telovadišču popoldne nastopili s svojimi narodnimi plesi. Številnemu občinstvu so nudili priliko redkega, res drago-črnega umetniškega užitka. Dopoldn^ so se gostje lz öraomlja in Metlike — 62 lepo raslih zdravih kmečkih fantov in de klet v belih alikovtih narodnih nošah — uredili na telovadišču v sprevod, ki je s štiričlanskim àramlcm na čelu kr nil po mestu. Po vseh ulicah, po katerih se je pomikal sprevod, so Ljubljančani prisrčno pozdravljali bele rcja'te. Popoldne se je vsa kulturna Ljubljana zbrala na velik m, okusno urjfnan tok< fr kem prostoru ob sejm šču številno je bila zastopana zlasti naša belokrajioska ko'onija. a med odi C-nejšimi Belokrajinc: so prireditvi prisostvovali: župan dr Adlešič. narodni po la-nec dr. F*ux, prvi p-dstarosta SKJ Gangl in popularni organizator ravnatelj B'žo Račič navzočni pa o bili kajpak tudi v i člani društva B 1P K-ajjne s predsednikom dr. Banom na čelu. Publjki. ki je vsebins o p'membne z izredno občutenostjo in dcvrš'n? hannon-'o izvajane plese =pr j".la z iskren m navdu- šenjem, je njih zgodovinski pomen pred vsako točko tcilmačii] ravnatelj Glasbene Matice g. Karel Mah kota. Gostje so izvajali najprej črnomaljsko ko'o in most. Dekleta so v teh plesih nastopi,la v živo. pisanih svečanih oblačilih medtfm ko so bili ostali izvajalci v bejem. Nato fo Me-tličanj in Metličanke podale še svojo kolo, mest, rešetca, rebčiče, petelinji boj in turn. Ves nastop, ki ga je spremlia!o ubrane prtje fantov in deklet ie napravil na gledalce veličasten vtis in ljubljansko občinstvo se je lahko prepričalo, koliko intimn-ga kuturnega bogastva ž vi v dušah ljudi s poslednja periferije naše zemlje. Folklornemu institutu G'asbene Matice. ki ga z veliko vnemo in spo'obncjstjo vod; skladatelj in dirigent France Ma-ro't in nam je za koroškim gostovanjem oskrbel ta b lokrajin.-kj nastep,, kakor tudi vodstvu Glasbene Matice, ka z velikim razume-anjem žrtvuje znatne vsete za ohranitev naše p'-ere in glasbene f.-.] ki ere, gr? za to prireditev iskrena zahvala. Posebne pohvale pa je vr dno tudi društvo BelokraJi"cev. ki je s svojim delom mnogo p-'romoglo do t;J:o cdlično uspelega aranžmana. Motsciklisfóeiaa fifcka v Ptuju Ptuj 13. septembra. Pod vodstvom Motokluba Pohorje iz Maribora in ob sodelovanju SK Drave :z P.u-ja je bila danes v Ptuju prva motocikli-stična dirka. Ob progi, ki je b la dolga 6 km, se je zbralo mnogo gledalcev. Dirko je vodil predsednik Pohor a g. Rozman in predsednik SK Drave Fašing. Najboljši čas dneva je dosegel član Peruna Alojz SuSnik iz Maribora na motorju Rudge 500, ccm 3:04. Drugi je bil člen Pohorja Ivo žgur na Velocette 350 ccm s časom 3:32,, tretji član Peruna Fran šeler, ki je dosegel čas 3:38. Niirnberški kongres Nürnberg, li. sentunba AA. Vodja raj-ha državnii kancelar Hitler ie imel govor pred čiann nemške delovne fronte. X7 tem govoru je med drugim dejal: Nikoli ni no ničesar podirali, temveč samo ustvarjali. VVraša-n tiste, ki v S~v'etefc; Ruc;:i umi- j rajo od gladu: Ali vam je važnejša lakota a'i j pa noH-'sisfrem J 15 m«- v r m n-^^ledu nismo os'uževal sovjetskih uradnih podatkov. Dr Frank je o razmerah v Sovietski R-,c-i': govoril z zelo ost r'mi beped°mi. Službeni del kongresia se ie d-nes za VI'nóM z veliko r^rado. pri ka'c- «o =o delovaje ra^ne form^cMe 'n organizacije st-anke. Hitlcjevci so v do!g?mi sprevodu korakali mimo državnega kancelarja. V ' defleju je sode!ovro preko 100.000 ljudi. Včeraj so se v okviru kongresa narodno 9co>a/liislične stranke vršile velike ljudske veselice, ki se jih je udeležilo okrog 650 tisoč ljudi. Na sporedu so bile razne športne tekme, ognjemetne prireditve in drugo. Prisostvoval je tudi državni kancelar Hitler. Bslgarska odlikovanja zdravnikov Sofija. 13. septembra. AA. Nj. Vel. kralj Boris je sprejel snoči ob 19. delegacijo nacionalnih odborov zveze zdravnikov Poljske Češkoslovaške. Jugoslavije, katerih zastopniki so se zbrali na kongresu slovanskih zdravnikov. Delegate posameznih nacionalnih odborov je pnf'stavil Nj. Vel. kralju predsednik bolgarske zveze zdravnikov dr. Kirov Nj. Vel. kralj je osebno odlikoval člane posameznih delegacij z visokimi bolgarskimi odlikovanji. Italija m pojde v ženevo ? Ženeva. 12. septembra b. Doznava se, da je genera'ni tain'k DN Avenol takoj po svojem povratku iz Rima izjavil, da njegova in;sija glede italijanskega sodelovanja v Ženevj ni uspe'a. Ita'-ia vztraja na zahtevi po definitvni 'likv daciii abesin-ke afere in po popolnem priznanju dejanskega stanja. Dru*fvo narodov je nasprotno pripravljeno famo na trenuten kompromis v tem smisiu. da bi abesinski delegaciji to pot sicer prepovedjo vstor» na zasedan'e. da bi s tem omogočilo p-ihod itali anske delegacije, ven» dar s tem še nikakor ne mi^i na izključiš tev Abetini je iz DN ter na priznan je itali ;pr.Bk'h o="voi¥<»v. It/»i!ii;> ni pristala na predlagano formulo, radi Cesar je zelo ver* iptnn. da na orihodnifn zasedanju DN ne bo uradno zastopan' OTTBÖ« pbneMJeSa Mtoja 4 Ponedeljek, 14. IX. 1936. Stvarjenje sveta in raj po predstavah ameriških črncev V starih časih so bile popolnoma drugačne prilike. Na svetu ni bilo prav ničesar, saj sveta samega ni bilo nikjer. In nikjer ni bilo ničesar in vsak dan je bila nedelja. V ozadju pa je stal Gospod Bog in imel vsak dan pridigo od jutra do večera. Razen ob sobotah, ko so vsi hodili jest pečene ribe. Tako so nekega dne spet vsi šli na pečene ribe. Jedli so pečene ribe in kašo, zakuhano na mleku z jajci in tako dalje. Naenkrat pa je tudi Gospod pojedel nekoliko te kaše in nič kaj mu ni šla v slast. »Tale kaša,« pravi, »ni, kakor bi morala biti. Pregosta in pretrda je.« »Pa je v nji mnogo sladkorja in jajčk in mleka in takih stvari, Gospod,« odvrne arhangei Gabrijel. »To že vem,« reče Gospod, »ali vse se mi idi, da bi bilo treba dati vanjo nekoliko več nebesnega svoda.« »Nebesni svod nam je pošel. Gospod,« odvrne arhangel Gabrijel. »V čebru ga nimamo niti kapljice več.« (Nebesni svod je bilo takrat iepše ime za vodo, ki je tedaj padala iz oblakov na nebesnem svodu, kajti zemlje še ni bilo.) »Nekako mi ta nebesni svod zapravljate,« pravi Gospod Bog. »Tako se mi zdi, da vam moram vsako pot, kadar pridem na pečene ribe, ustvariti prav čeden kos svoda. To pot ga vam bom moral ustvariti pač toliko, da vam ga bo dovolj za mcsec dni ali pa vsaj za vse nedelje v letu. Prav naveličal sem se že delati vedno čudeže, kadar potrebujem kosmič tega svoda.« In tako jc stopil Gospod Bog malo na •tran in napravil čudež in dejal: »Bodi nebesni svod! In če pravim: bodi nebesni svod, hočem reči, naj bo to že velik kos svoda. Res sem že sit tega, da nastane samo majhen kos svoda, kadar začnem delati čudeže.« Ali da ste mi videli ta svod in one oblake na njem! Začelo je deževati kakor b. vedra na vse in povsod in sploh, tako da angelj in manjši kerubini skoro niso mogli letati: vsak je stal do kolen v vodi, mraz jih je tresel in z zobmi so šklepetali, zvijali so se in skrivali, kamor se je kdo mogel. »O jej.« pravi neka angelska mamica, »zdi se mi, da bo najboljše, ako zberem svoje kerubinčke in jih odnesem domov, da sirotke posušim. Že zdaj se tresejo, kakor da so se prchladili.« »iMenda vendar ne boste kazili družbe zato, če so se kerubini malo zmočili,« reče Gospod. »Jaz jih bom posušil«. In tako je Gospod Bog napravil še en čudež in dejal: »Bodi sonce, da posuši tele kerubine tukaj!« In takoj je bilo sonce in kerubini so se posušili. Toda ne za dolgo. Kmalu so bili spet mokri, kajti tega «voda je bilo vendarle preveč. »Tako nc pridemo nikamor,« pravi Gospod. »Gabrijel, najbolje bo, ako gremo mi moški in začnemo kopati prekope in dre-naže, da ta svod nekoliko odpeljemo.« »To je krasna misel,« reče Gabrijel, »samo da to ne pojde, saj nimamo kam napeljati te vode.« »Res,« pravi Gospod Bog, »mislim, da bom moral pokazati še en čudež in ustvariti kraj, kamor bi to vodo lahko odpeljali. Ze vidim, da vselej, kadar začnem delati čudeže, nastane nekaj drugega in novega.« Pa je spet stopil na stran in začel delati čudež rekoč: »Bodi zemlja, da bo zadržala vodo!« In ta mah je bila tu zemlja. No, in svod se je začel stekati na zemljo, po nji pa so začeli teči potoki, reke in vele-toki; svod namreč ni bil nič drugega, ka- i kor zelo gosposka beseda za vodo, saj to sem že povedal. Tako je bila zemlja in svod je bil odpeljan, da je ostal še velik kos suhega prostora. »Zdaj pa poglej, Gospod, kaj si napravil,« pravi Gabrijel. »Vem, da to ni moja stvar in da se ne smem vtikati v to, kajti moja dolžnost je, da se vedno samo vež-bam na angelski trobenti, da zatrobim sod-nji dan. Toda nekdo bo moral vendar obdelovat zemljo, pa je videl, da imajo vsi bro kakor jaz, da se zemlja sama ne bo obdelovala.« Tu se je Gospod ozrl, koga bi poslal ob-delovt zemljo, pa je videl, da imajo vsi Angeli polna krila dela. »Aha,« reče Gospod, »že vidim, da bom moral predvesti še en čudež, če hočem imeti koga, ki bo obdeloval zemljo. In pri moji veri, da prihodnjič, ko bi zopet moral delati čudež, da bi bil nebesni svod, se tega ne bom lotil tako zlahka.« In Gospod je vzel pest blata napravil iz njega kroglico in začel delati čudež: »Iz tega blata naj bo človeštvo!« In blato se je spremenilo v človeka. Gospod ga pogleda m vpraša: »Kako ti je ime, človek?« »Adam,« mu pravi ta moški. »Adam — kakšen Adam?« vprašuje Gospod dalje. »Samo Adam in nič več,« odgovarja ta. »Kako ime pa ima tvoja rodbina?« »Jaz nimam nikake rodbine, prosim,« pravi Adam. »O jej,« pravi Gospod, »to moramo takoj popraviti. Nočem, da bi mi na farmi delali samci. Ti vedno tekajo za ženskami in prihajajo zjutraj prepozno na delo, pri delu pa so zaspani.« »Jaz ne tekam za ženskami,« pravi Adam, »še mar mi niso.« »Tako?« pravi Gospod. »Kdo ti naj pa to verjame? Ti imaš morda še čisto nedolžno srce, ali kaj to, prva lepa ženska, ki ti primoramo takoj urediti, da boš zaspal.« de na pot, te bo popolnoma izpremenila. To In tako je Gospod Bog uspaval Adama in mu izrezal rebro in iz tega rebra napravil žensko po imenu Eva." Ko se je Adam «pet osvestil, je videl, da leži poleg njega Eva in ima glavo na njegovi blazini. »Odkod si se pa vzela, dekle?« pravi Adam. »To ni važno, odkod sem se vzela« odvrne Eva. »Tu sem in to je dovolj, mar ne?« In tako sta se Adam in Eva vzela in si ustanovila domače ognjišče ter za Gospoda pridelovala žito in take reči. Vse je šlo kakor po maslu, dokler ni prišlo poletje. Eva je šla nekoč po črne jagode in po naključju je tudi Gospoda Boga vodila pot v oni kraj. »Dobro jutro, gospa Eva,« je rekel Gospod Bog, »ali jagode nabiraš?« »Tako, malo, Gospod,« pravi Eva. »Adam misli, da bi jih bilo treba vkuhati za zimo, rad jih je.« »Kar poslužita se,« pravi Gospod Bog, kajti Gospod Bog je dober. »Naberi si jagod, kolikor hočeš. Pa breskve tudi. In cim-bare in slive, če jih imata z Adamom rada. Samo ene stvari bom prosil, da se ne dotikata. To je moj sadovnjak ,z jabolki. Imam namreč poročila, da je jabolk letos malo in jih bodo na jesen dobro plačevali. Zato si le trgajta jagode, breskve in podobno. samo po jabolkih ne segajta.« Ampak videli boste, kaj sc je zgodilo. Eva ni rada jedla jabolk. Adam tudi ne. Komaj pa je Gospod Bog odšel, je Eva za gledala veliko kačo, kako leze naravnost proti njej. To je bil boa konstruktor. »Glejte si no, kaka pošast.« jc zavpila Eva in pobrala kamen. »Zalučim ga vate. le počakaj. razbijem ti tvojo butico. »Tedaj pa sc je kača obrnila in se splazila skozi plot na vrt z jabolkami. Eva pa jc zlezla za njo čez plot. Tako sta se Eva in kača lovili precej časa. Eva se je jezila, kača pa se je plazila sem in tja, dokler ni Eva naposled pomerila in ji vrgla kamen. Eva je bila spodobna ženka, ali na vse zadnje je bila le samo ženska. Tn kdo je še kdaj videl, da bi kaka ženska kaj zadela. Tako tudi Eva ni zadela kače. zato pa je zadela jiblano. In z jablane jc padlo veliko rdeče jabolko naravnost pred Evo. »Glej. glej,« je zaklicala Eva, »jabolko.« »Obstala je in ga dolgo gledala. »Nisem ga hotela sklatiti,« si jc dejala.« ali ko je že padlo, ga nc morem obesiti nazaj na jablano. Če ga pustim na tleh, pridejo prašiči in ga bodo požrli, pa je tako lepo. da ga je res škoda za prašičke.« In si ga jc odgriznila košček. »No, ni bogve kaj,« si jc rekla. »Radovedna sem. ali ga bo Adam jedel.« Prinesla je jabolko Adamu, ki je ravno oral in mu ga je dala. »Jabolk nimam rad, dekle.« pravi Adam. »Zakaj mi ne ponudiš česa, kar imam rad?« »To se ve, ti jabolk nimaš rad,« reče Eva. »Ti sploh nikoli nimaš rad tistega, kar ti dam jaz. Ti moraš vselej dolgo razmišljati, preden imaš kako stvar rad,« in Eva je zajokala in zatulila na vse grlo »Toda pojdi no, menda vendar ne boš jokala, dragica,« jo tolaži Adam »Jaz sem se samo malo pošalil. Daj, da zagriznem.« »Zdaj pa nalašč ne,« kriči Eva. »Ti si surov in prostaški. če hočeš vedeti, zatiraš me. ker sem samo uboga, mala, slaba ženska. ti pa si velik in močan mož. Ničesar ne dobiš.« »Toda. srček, tako ne smeš govoriti.« jo miri Adam. »Kaj takega se vendar ne dela. noričica. Saj nisem mislil zares. Daj mi odgrizniti košček jabolka, pa ti bom kupil novo obleko.« Naravno, kadar mož začne praviti ženi o novi obleki, mora biti pripravljen na najhujše. Eva je nehala jokati. Adam pa je pojedel jabolko in ji kupil novo obleko Toda s tem ni bilo še vse končano. Gospod Bog jc videl Evo v novi obleki in je brž vedel, koliko jc ura. Strašno sc ie razjezil, saj vendar ni vzel v službo človeka. da bi mu kradel jabolka Raztrgal ie kontrakt. ki ga jc sklenil z Adamom a ori nese domov denarja, pa naj ga dobi kakor hoče — Tako pripoveduje samo dekle. Vobie je dekle, očividno duševno in telesno zaosta'o, precej zgcvorno. Ob nje. nem pripovedovanju se razgrne pred teboj strašna S;lika družine »z dna«. To dekle ima dom, ima ob-lasti zadevo na pretok o'« Pa hitro, je še toHko ftrank! Petem pa zaslišijo mater, ki 'zjavi. da se je dekle >zad-ije čas"« poboljša'o. In zadeva je rešena v eboje-stransko zadovoj jnost Saj nazadnje je vendarle najboljše, da o-:tane otrok v dru-ž>:ni. tej csnovni celei človeški? družb?, pri svejih starših, lei so naposled ie najbolj naravni in zato najboljši vzgojite'ji svojih ctrok. Da je tudi pri nas že mnogo ker barvo razkroji. Sicer pa je pri vseh teh občutljivih znamkah v katalogu dano opozorilo, da jih ne smemo čistiti i bencinom. Drug način, ki je priporočljiv, zlasti pri močnejših, mastnih madežih in oljnatih žigih, je v tem, da zmešamo ogljeno-kislo magnezijo z bencinom v gosto kašo in za nekaj trenutkov nanesemo na hrbtno stran znamke. Ko bcncin izhlapi, sc da magnezija brez težav odstraniti Za odstranjevanje madežev s črnilom je mnogo sredstev, ki pa žal skoraj vsa škodujejo znamkam. Ker obstoji vsako črnilo iz drugačnih sestavin, ni mogoče dati splošnega sredstva. Časih zadošča močan kis, citronova kislina ali kemično čist vinski cvct (pri anilinskih barvah). Nekateri uporabljajo tako imenovani »Tintentod«. Nikakor ni potrebno, da bi odstranjevali višnjeve ali črne črte s črnilom, ki jih pogosto dobimo na starih nemških znamkah. Teh črt nc bomo nikoli odstranili, ampak bomo samo pokvarili znamko. Črte in madeže črnila odstranjujemo samo tam kjer so nastali slučajno, samo recimo na robu znamke, ne pa tam. kjer so črte nadomestilo za žig Tudi če pri tej ali oni «.namki odstranimo sledove črnila, vendar ta znamka ne bo ohranila popolne vrednosti, ker je delna ponaredba. Da odstranimo sledove črtanja na znamkah, ki imajo žc poštni žig, nimamo nobenega zadovoljivega sredstva. To razvado črtanja rabljenih znamk opazimo pogosto na spremnicah. čeprav je protipravilna in nedopustna. Zelo rahle črte izginejo z mehko radirko, debelih črt pa navadno ne moremo odstraniti, ne da bi hkratu pokvarili to znamko. Plesnobni madeži, ki pridejo na znamke, če so zložene na kupu v plesnjivem zraku (prav pogosto v našem škartu!) malokdaj lahko odstranimo. Edino sredstvo je vroča voda in še to sc navadno ne obnese. Porumcnele znamke lahko navadno iz-premenimo v lepo bele, čc ph kopljemo v manganovem kaliju, toda samo minuto, potem pa še prav toliko časa v oksalni kislini. Naposled jih še speremo v mlačni vodi. Navadno tc kopeli nc škodujejo, dosti bolj prizanesljiva pa jc kopel v vodikovem dvo-kisu. Pri znamkah, ki so zaradi učinkovanja tropske vročine ob robu črnorjavc, je pomlajevanje navadno brezuspešno. Zlasti pogosto se to /godi pri nekaterih nemških kolonijah Med posameznimi polarni znamk je bil zaradi preprečenja /.lepljenja položen parafinski papir. Ta papir je povzročil v zvezi z lepilom znamke nekakšno razkrajanje, ki jc izremenilo barve. Na ta način izpremenjene bane kupujejo specialisti zelo radi in zato so jih začeli ponarejati. Ti načini čiščenja znamk so v glavnem za rabljene znamke. Nerabljene znamke, pri katerih moramo odstraniti papir, ki se je nanje prilepil, toda tako, da po možnosti ohranimo lepilo, položimo s prstom na zmočen pivnik, dokler se papir ne premoči tako zelo, da znamke lahko potegnemo stran. V teh primerih pa ne sn»emo nikoli vleči znamke s papirja, ampak vselej papir z znamke! Pri majhnih koščkih papirja, lepila in vseh ostankih kleja je že dovolj, čc ovlažimo prizadeto mesto s čopičem. Ko odstranimo papir ali lepilo, položimo znamke tako. da leže na pravi strani, jih posušimo na zraku in naposled v kakšni knjigi ali pa s stiskalnico zravnamo. Iz akvaristov« torbe O predhodnikih vretenčarjev in črnih molienizijah V času jesenskega euakonočja se kaj radi spominjamo časov, ko nas je osrečila zala devica pomlad, ko so se zat -m olisti]i gozdovi z nežnim zelenjem, se daljšal dan tja do kresa ter se rumeno klasje zibal«» v rahlem vetrkru; ko se je razpaljaio iu razvijalo do polnega razkošja vodno živalstvo in rastlinstvo. Zdaj se spušča tiho čez hrib in plan pestra jesen, izvablja vijoličaste po 1 leske iz naročja zemlje, pobarva žlahtno grozdje, ki osvežuje s svojim sokom dušo in telo častilcem svetega Petra po triKla-polnem, na«l vse zanimivem poslu ob vodicah V vodah je bilo v poletnih mesecih dovolj živeža, ribe so se mastile in bodo mrzle mesece prespale na globljih tihih mestih. mnoge se pa zarile v blato. £e v oktobru, vsekakor pa v novembru se nam bodo zdej£ vode, v katerih je dotlej mrgolelo rib in drugih živalic, prazne in komur se bo zahotelo majhnih ribic, bo moral zajemati globje med rastlinjem ali pa v rahlo blato. Jeseni se drste naše potočne postrvi tja do začetka zime, ki je nam akvaristom manj priljubljena, saj nam povzroča mnogo skrbi gle«le rastlin in toplovodnih rib. ki jim jo treba ogrevati vodo, a vendar je 7A-četek zime tudi začetek vsakoletnega preporoda, Solnee se vrača z juga in že v ja-nuarju opazimo vpliv svetlobe, s koncem februarja pa tudi vpliv toplote na akvarije. Tako se menjavajo toplota in mraz, tema in svetloba, od katerih je odvisen razvoj vsega onega življenja, katerega prvi sledovi na? popeljejo k vodam. Zal nam niso znani vsi členi v verigi ro«lovnika ži- valstva. njih o-itauke je zmlel zob časa. zato je veriga često prekinjena. Pa ludi škr-goustnice in ril>e pljučaric-e so posamezni členi brez neposiedne zveze. Ribe .-o kakor znano najnižji vretenčarji. Zatem slede žo omenjene škrgoustnice. brezočna, ob straneh stisnjena črvasta bitja, ki imajo mes*o koščene ali hrustančaste hrbtenice 'o ela^ stično ln Menično struno. Dolgo si ni^o bili na jasnem o nadaljnjt-m členu k nižjemu živalstvu. ko je ruski prirodoslovec Kov:<-lev.-ki lota 18W pri liómkah plaščarjev, JTake« ne more rabiti prf h!ši. Kaj naj začne tako dekle? A}4 js nI odprta samo eno pot? Nujmo potrebno b; bil primerno urejen zavod, ki bi res ustrezal mnogo obetajočemu ITüSTLU » vzgajališče«. kjer bi tajka dekleta -poznaa življenje tudi od drug« strani, kjer bi se naučile ceniti pošteno delo- kjer bi s? temeljito pripravila na primeren poklic Tisti k imajo opravek * mladino, prihaiajo do spoznanja, da je čedalje več družin. kj odpovedujejo svoje mu namenu na celi črti čijih ozračje je pravi strup za nedoraslo mladino, zlasti za dekr'ce. Ali naj bodo to bodoče matere narodovega naraščaja? Ali se ne bo nihče zganil, da bj sc tudi v tem pogledu kaj storilo »za narodov blagor?« CJreJnJe Davorin Ravljen, - Izdaja es feonzorclj »Jutra. AdolI ftibnikar. - Za Narodno tiskarno d. d kot tiskarnarja Prane Jezerfiek - Za «naeratnJ del le odgovoren A loj» Novak. - Val t MuMlant