LETO IV. LJUBLJANA, 25. VlAtiOČNlttA ZA'7VCOSLA-VIIO ČETRTLETNO DIN 15-CELOLETNO DIN-60/ZA-INOZEMSTVO 1E DODATI ^©{TNJNO/OCiLASl PO CENIKV/ DO$AMEZNA ŠTEVILKA PO DIN I SO, POŠT, (EK. RA*. 13.188 VREDNliTVOINVPRAVA VVtlTEL)$KI*TI$KARNl/ ROKOPISI SE NE VRA-C/v}0 / ANONlMNlDO-Pljl • JE • NE * PRIOBCV -lElO/PO JTNIN A- PLAČAN A V-GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 90«. Božič neodrešenih. Božič nrihaia! Deveti Božič v robstvu, ki mu ni nam na trolieniu orebop-ati ztrodovini rodu Munihov, Gradnikov in trentarskih študentov. Vsak Božič smo imrli oči tja nroti iztoku in se tolažili: Poslednii Božič v kletem suženjstvu. Drusro leto se bo pretipala noč in naša molitev bo krnela polna hvaležnosti do višin ”eba v slavospevu: »Gloria in excel?is Deo. Et in terra pax hcminibus bonae Voluntatis!« In vendar ni konca in čim _dalie omahujemo k tem našim Črnim mašam, tern boli se temni nad nami ti ('bo. tla zastaia v prlu vnraša-nie: Kako dolPo še? A’i tra ne bomo pričakali trenutka ko bomo 00-metali z naših dedov zenUlie znamenit brezpravne sužnosti in razvili bariake svobode in. bratstva? Božič slavimo. Pa smo razte-neui kot nsi no dolini poria. da oče ne ve. 'kip mil prezeba to uro sit', ki ie pobepnil od doma. ker mu ie miev zavre1, rta ie udaril tirana H ie ril no zemlii domači. Vsekalo ie med nas in danes nas ločiio sile. ki so.v^p^amopočne. tako. da se ie morala mati odreči svoie krvi in v mislih Doromati k 11 iim. ki iim le dafa živiienie zato. da tavaio sedai raznršeni v tei sveti noči. ko človeka tako vi er p n od domači krov Božični zvonovi zvone in izli vaio svoie melodije nreko tužnili noHam in ravan. Zvone in vabilo k Črni maši. ker ni ie Velike maše ort dne. ko so sne>i z oltariev naše svetnike. nre^nali besedo našo Snred božiepa prestola -/.a nokooa-liščni zid. Ne bo ie čulo to tepobno uro n e sini : . Kai se Vam zdi pastirčki'Vi al’ ste kai-slišali... ••* Trpinovo .uho • ker posnodnrii ne puste, slovenski. besedi- če/, nrap. da bi dvignila vsai za hit) duše in srca nad zemljo do Onepa ki ie neskončno dober in pravičen da bi zasanjale sapip o lepšem živlieniu. ki nride za adventom Ni ie tolažbe več za nas in 7 nami molče orple ki nimajo človeka- da bi zane' z ntimi: »Slava Bopu na višavah in m»r lindem na zemiii ki tn b^ce volje!« Ah. kai. čemu bi oele veselo nesem s osa'mistom v tei zemlri nanolnieni s krvio in bolečino. I11 vendar ne klonimo. Do ek) bi"p srca nas ie. presunila prenka bolest, ko obhajamo svoi deveti črni Božič. Uk!aniate nas lahko mogočni in s'ilni. ki ste nam zaposoo-darili 7 opniem in mečem, uklomli na nas np. boste nikdar. Naša ie Goriška, naš ie. Trst. naša ie Isti a in naše ie sinie Jadransko rnoric. Zastoni so vsi vaši naoori. Pride dan in poplačano bo vse! Nasilje, zviiače in krivice. Vse, no svoii meri! Nihče še ni ušel o'ačiln za svoie hiševanie. Mopoeniki. ki so svoio moč zlorabili, bodo trpeli mogočne silne bolečine ... Nihče ”P ve ne ure ne dneva Zrušila so se carstva zsrraiena za veke in sesulo se bn v nič tudi na si;ie. ki danes zida imDcriie v oblake. Ne obupujemo! Mi verujemo, 'ker čuiemo v zvoneniu božičnih zvonov tudi nrorokovania naših mrtvih ki kličeio to uro: »Dvignite svoia »»lave ker fflei-te. nrihližule se vaš« odrešenje! Blagoslovil bo Gosnod svoio zem Ho ‘n odvrnil od ni» s<»ženStvo. Se di n-i moio desnico, dokler up Določi™ tvciih sovražnikov v oodnožis' tvolih iio*r!« Naš Božič nride! I11 zapeli bodo tedai naši orirnoiski božični zvonovi in naznanili, da sta mir in reše nie tukai. Jn zabučale bodo or e'e v Postoini, Št. Petru. Ilirski B:strici, Rdki. Pazinu. Kopru. Pulju. Trstu, Nabrežini. Sežani* Sv Križu. Co'u. Ajdovščini. Vipavi. Idriji. Gorici Čepovanu. Sv. Luciji, Tolminu Bovcu. Trenti in SV. ViŠariih ter zapele: »OIckI* ?n exceJsls Deo. Et nax homlnibus...« Mir ljudem in slavo Veliki Ju-sroslaviii od Brd na do Crneea mor-ia v kateri bo resnična Sveta noč blažena noč! Padosfr»o oevalo* angeli Gosnoda slave mir Hudem n« zemiii žele! Človek, zdal s| ©tet! Janez Trpin nobavili in vazkrifii vso emilobo zlatega veka slovenskega klerikalizma. Z našimi konstatacijami smo zadeli v črno. kar nailenše ootriuie stanovitni molk »Slovenca«, ki ie sigurno znamenie da ie zadeva blapos’ovlieni eospodi močno neljuba. Sedai pa so izrekli edinozveli-čavni no škofovi milosti in narodni lahkovernosti večno urcdestinirani voditelii slovenskega iiudstva novo boino lozinko iz ropotarnice nred-vo'niii let, ki se p'asi: »Hočemo iiazai v iunaško dobo slovenskega naroda v rtoho ko smo posrtodarili kot posoodip. v Deželnem dvorcu in n» sTovenski zeinJii. In junaki te junaška slovenske enooeie na so bili - klerikalni poslanci na Dunaju in v deželnem zboru. Slovenoborc? so danec nri nas že tako na slabem ir!asu. da iim nihče ničesar Več ne veruie in da bodo tudi tisti, ki ne miznoio slovenske zgodovine zadnjih desctle-tii smele zinaievali z elavo uri teh baikali o iunaštvu predhodnikov naših Hrabrih tvorov. Novi časi in voine vihre, na so zabrisale marsikateri snom-in na ono dobo ko ie vladal nad vsemi S'ovenci absolut 110 klerikalni štab v Jugoslovanski, tedai še Katoliški tiskarni. Zavoljo te?a na bomo mi osvežili neko'iko spomin na ono polpreteklo dobo. ko so bili iunaški slovenski kleri kalni poslanci dolira leta ponižni slu^e Dunaia in vseh ministrov ki so dan /a dnevom 'prizadevali na- šemu rodu naitežie krivice. Nimamo interesa denuncirati. onozariamo Pa le današnje edine zaščitnike slovenstva in proooved-nike napredka, da so se baš iz niii-hovih vrst rekrutirali naičrneiši de-nimciiantie ki so zavirali sleherni napredek slovenske stvari in denun-ci-rali na debelo vse. ki so čutili narodno in iuiroslovcnsko, da so nezaneslrivi in nrotidržavni elementi. Vsako ribaiiiie. ki nai bi okreoilo slovensko misel v naiširših plasteh naroda, so že a limine odklonili iti. očrnili na Dunaiu ali v vladni palači na Bleivveisovi cesti, kot srbo-filsko in nenatriiotično Avstriii nevarno nočetie. Prei>olni ljubezni za slovensko stvar na meji kier se ie obmelno s’ovenstvo borilo na žiivlienie in smrt. so neprestano napadali za slovensko stvar zaslužno Ciril-Metodovo družbo, ki ie storila za ohranitev slovenskega rodu v enem letu več, kakor rlo sedai veroditi iih 7 našo preizkušeno dvatisočletno kulturo. Prva leta po pričetku našega m;si-lonske^a poslanstva so kazale nrav dobro šanse. Iz^leda’0 ie celo. da bodo Juitrosloven\ lojalno priznali svoio kulturno zaostalost na milost in nemilost, vdano zam>aioč v neizmerno dobroto naivečlepa nosnika Ha'iian-ske politične lirike 00 Danteiti. Nenadoma na so se na jasnem nebu nriiateluskih it^lo-iu-posiloven-slkiih odnošaiev pmiavili t^mni oblaki in sredi ni>'h tolikokrat nrokleta formula O J. N ki nam ie nokvarjia v nar tednili vse. kar smo mi zgradili v n^r 'n sa- mczataievania oreboi.utb L tih. Za- stoni so bili vsi moii titanski naoori in tisočere intervenciie Pri nafone-rodaineiših krosrih. Kar sem zeradil pronicati hnbezni do moie matere Italije čez dan. to ie zlobna orinna-ška roka nodrla do tal in še ta tako 7astruoila da ni na niih obstanka ?a r>o božii milosti sem poslane Italijane. In tako so pričeli ti navzlic vsemu niihovemu brez.P'imer-nesmu heroizmu nanram koienm so bili naši ko'on’^atorii Atoesiniie sami zabiišanti obitoovati rn se do-vračati v domovino Poskusil sem vse. da bi iih zadržal. Zbiral sem iih okoli sebe. kakor koklia n-iščeta. ali strah pred oriunašk’mi i^s+rebi yp tolik da se niso počuti'i dovolj varne niti pod mo'o in itirmom. Ustanovili smo treo-vine. v katerih oa smo prodajali zavoHo boikota dol^as in slabo w'io ''■•-■si d"k'«r nam ni črna roka tekam noči uocoe’.1la bo- inž. Marko Kran.iec. br. Josip Jelov* šek. oredsednik »Streliačke družine« Vrhnika, nukovnik Nedebkovič. patih skladišč ali pa z ekirazitom skušala razrušiti tovaren. Ako že zanese nesrečen slučai Jucoslove-na v naše lokale, notem pleda. da nas ovoliufa ali na vsai kolikor mo-poče malo kupi da bi ne prešil nroti ideii iredentistov in subver-zivov. • Naineznošneiše na so stanovanjske prilike, ker pa skoro ni privatnika. ki bi oddal sobo Italiiianu V slučaiu na da se ie temu vendar zasmeiala Fortuna, notem mor^ postaviti poste'io daleč »roč od okna. iker si lahko potov, da ne bo preteklo štirinaist dni. ko boš sredi noči kamenian sredi mesta, kakor ie bil sveti Štefan med aidovskimi Judi. Vi boste sicer odgovorili na to moie nisanie, da ima Italiia dovoli sredstev za izookorienie divjaški h Juposlovenov. ki se branito da'’es našepa poslanstva civi-izaoiie in dvatisočletne kulture ravno tako za pri zen o 7 oPnipm ?n m ^ • em - kakor co se nred iisr«< lpt! TnssjMn 'I. in Modestov!h m^Hon^ri^v laz trdim. da ie vse zaraar, in da si borr a Novi pokrajinski toniki fašistov slanec Zimolo. za Trst Da ske stranke. Ukazni list (Foglio d’ mii izredni komisar noslai ordini) fašistovske stranke ie ob- Barduzzi. Za eoriško ookr; iavil imena novih nokraiinskih tai- nik ni bil še imenovan, ke nikov za posamezne pokrajine. Za nrpi ooložai proučevati, reško nokraiino ie bi! določen znani Še nadaljnje sprememb kapetan Host Ventura. za Pulo nro- činski unravl slovanskih sluli »čistokrvni« Italijan poslanec Italiji Preteklo nedelio se Mracli. za videmsko pokraiino do- sestanek tainikov fašistovsl liobiva se v vaefi dobro asorllranlfi KolonŠfalnlO irgovinaft. POHARC Veruiemn radi verni braniteljici slovenskega liudstva, da «1 želi teh časov nazai. Prepričana oa nai bo. da le zaman sjehernl tden poizkus uteči pravičnim oosledlcam desoe-ratne noiitike katero vodi v tei zemlil fp osem let v škodo slovenskem Hudstva In države Storleul orehi kriče do neba. Zastonl so na- de. da Sp bodo dali tl orehi naortitl drugim. Dolgo ste tako 'azili in Po* taleno predli svoie mreže, v katere ste se kalfail poniglavi sami zapredli da ie prepozno vsako še tako ooeumno postavljanje na elavo in uinikatife n-a liniie. katerih se spomini* vsak oošten S'ovenec « sramom In gnusom. A. V. Enrilo Splošno priljubljen Dopisi. JANEZ univerze. Predpono! za uspešno in res znanstveno' delo univerz, kot nai-višflh naučnih ustanov naroda ie poleg kadra profesorjev znanstvenikov v orvl vrsti tudi 'Primerna finančna dotacija. Pri nns imamo tri nooolne univerze, ki «n si že pridobile izvesten renomč tudi v inb-stranstvu od katerih ljubljanska univerza gotovo ni na zadnjem mestu in vendar ie že skoro od ustanovitve sem nekaka pastorka, ki .ic-dva dobi »drobtinico« za vzdrževanje. dasi deluieio na niei kot profesorji znanstveniki, k? so že m;eie imeli svetoven glas. Kar se pa hoče storiti > ,nio v novem prornčumt. na nomenia skrajno zapostavljanje Liubiianc in kul-turneva središča Slovenile in človeku siliio trpke besede hod nero. V dobi »narodnega sporazuma« do-živliumo. da Se za notrebe že itak’ bogate Bederaiske univerze votira celili 15.COO.OOO dinarjev, a za našo »alma mater« pa iedva borih 100.0000 Din. Da le to naPeltavanie vode »a mMn separatistom in k demagogih Izvestnim poklicnim hujskačem ter malkontentom. je Več kot jasno. Zato dvigamo jugoslovanski nacionalisti kot nepristranski opazovalci svoi odločen vi as zahtcvaioč. da se da relativno ljubljanski univerzi isto vsoto kot beograjski —: > drugimi besedami rečeno, ako bi dobila (kar le dovoli), zagrebška 7,500.000 beograjska univerza 10.000.000 Din bi morala dobiti Hublianska vsai 5,000.000 dinarjev. Oospodej naj vedo da je naša univerza »Jucoslo-venska«. kar dokumentira uieiio sjušatellstvo tudi javno in da ima Kot taka nrav iste pravice kot ostali dve sestri v Beogradu in Zagrebu. Privoščimo beoeraiski in zagrebški visoke postavke, ki so vneseno zanič. a -energično zahtevamo, da se 1 preneha končno tudi z mačehovskim zapostavlianicm liublianske univerze. Br. dr. Bere Andjelinovič pred sodiščem. Po doleem oklevkniu hi mučnih razpravah se je končala 3. t. m. sodna razprava naperjena no: državnem nrovdništvu proti naihrab-rejšemu Orjunašu br. dr. Bere An-dieinovieu in br. Beloševiču ter proti Hanaovcu Kruhaku. Ozadju obtožnice ie poznano in seva v ono mračno dobo. ko se ie borila v separatističnem Zavhcbu peščica Or-iunašev nroti podivjani Vlaški ulici in ostankom pijane avstriisko-fran-kovske bande, ki je hotela razrušiti pridobitve 1. decembra 1918. Tako ie leta 1921. dovolila oblast obstoi iidruženia bivših avstro-madžarskih oficirjev, ki So priredili poznano plesno prireditev v dvorani Hrvatskeea Sokola na VVilsono-vem treu pod glavnim pokrovitcll-stvonr Salis-Saevisa. poznanega generalnega guvernerki okupirane Srbije.-Nameni tega društva oprod Dunaia in lakaiev črnožolte habsburške. hidre so bili dovoli poznani. Položai naše zemlje ie bil v tistih dueli vse prete nego ugoden. Spričo ncueodneea položaja zunai in znotraj državnih mein ie prireditev bivših avstro-madžarskih Pandurjev vplivala vse preje nego ugodno. Italitani razbili oreje našo genialne glav« ob trdovratnosti teh zakrk nlencev. kakor n<« dosegli kak minimalen uspeh! Balkan ie trd oteli in dvomim če si ne bomo nad niim polomili naših zob. kakor setn si jaz. kot še marsikateri rhoiih nrlia-teliev glavo in vero v uspeh vzhodno od Postumlie. Vdano beležim B. S. D. Priobčujemo ta novi veieinfor mativen članek naklonjenega nam visokocenienega gospoda Bartolo Azzecagarbulia di Barbacana, ven dar mislimo kot Poznavalci razmer da ie položai Italijanov med nam bivajočimi sUkal malo nrečmo Seveda se s tem ne odrekamo nad! da na bo še oriše! čas. ko bodo morda še boli črna nisma imravl čena in ko se bo premislil sleherni zaveznik z one strani Javornika ■samo pomisliti na kolontzaoHo in konkvlstadorstvo no Balkanu ki le in bo ostai samo last Balkancev. Avstriiakaiili so ob pogledu mi bivše oberste in generali- cesaria Kar-n pričeli upati', da ni več'daleč ura resiavraciie razpale monarhije črnega orla. riugosli>venske nacionaliste up ie objelo sveto ogorčenje, ko sto videli leta 1921, v osvobojenem Zagrebu maieŠtetično nastopati bivše tirane nesrečne okupirane Srbite. Temu ogorčenju so iueoslovcu-ski nacionalisti dali i primernega duška in nemilo raziurili črnožolto kazinsko druhah ki si ie dala poklanjati torte z napisi: »Bivšim hi bodočim avstrijskim oficirjeml« Ker so avstriiski oficirii ob tel priliki pogumneje nastopali, kakor v svetovni vojni, ko ie vodil avstrijske čete V liniio »fraitar«. so odnesli nekateri izmed njih par razbitih glav. Zavobo teh razbitih glav ie sedal postavil državni nravdnik br. dr. Andjelinoviča in Beloševiea pred sodišče, ki ga ie spoznalo krivim in obsodilo na leto leče. ker ie poškodoval bivšega avstrijskega oficirja Antona Matašiča. in bojda udrl v redakcijo hanaovskega borbenega lista »Hrvaški borac« in na plačilo sodnih stroškov. Proti tej razsodbi ie vložil zagovornik br. dr. Bere Andjelinoviča ničnostno pritožbo. Poleg teh dveh slučaiev ie bil junaški Bere obtožen še radi pre koračenega si'obrana namam Hanaovcu Mairku Zofku. ki ga ie napadel iz zasede in ga skoro na no ubil in radi težke telesne poškodbe redaria Butolena. slučaiu napada Marka Zofke na br. dr. Andjelinoviča ie sodišče konstatiralo upravičenost niegove odbrane in ga oprostilo obtožbe prekršenia silo brana. Enako ga ie oprostilo tudi v zadevi težke telesne poškodbe stražnika Butolena. ki orve dni n nrav nič govoril, da ga ie ranil br dr. Andielinovič in ie šele pozneje obtožil istega, ki da ga ie oreoo znal po kozavem licu. Zaradi napada na plesno prire dltev Udrttženia avstrijskih oficir lev oa ie bil čisto oproščen br Be loševič. k čemur mu Iskreno čestl tamo. Kranjska gora. V našem kraiu. od kjer ga skoro nf glasu v »Oriu-ni«. imamo pri občinskem tainištvu 7n tainika avstrijskega državliana Alojzija Plantaua. Kranjska gora leži na eni naiobčutlilveiših točk Jugoslavije med dvema vse. preje, kakor nam prijaznima državama. Kot taka sprejema tudi gotove zaupne reservate. katerih nr? vsei dobri volii ni moči mirnega srca izročati tniim državljanom na unogled. Mislimo torei. da ie v narodnem in državnem interesu, da se gospoda tajnika kranjskogorske občine zamenja z zanesljivim našim državljanom, ki ga ori sedanii bcznoscl-nosti nač ne bo težko narti. Bled. Znano ie že. da ne moreio zlobni ieziki zagrizenih partizanov pustiti političnega sovražnika v miru. akoravno sni večni sen pod črno rušo. Tako vlačilo te hijene do svoiih umazanih žrelih tudi ime pokojnega br. Kristla Robiča, bivšega glavaria Orlune Bled in ha naiordl-narneiši način blate nievov spomin. Delo in spomin pokbinega brata Kristla stoji sicer neprimerno visoko nad iiivftjem, po katerem bro-diio ti obrekovalci, vendar onozar-iaino prizadete da bomn vsakogar, ki bo obrekoval našega nokoinega druva tirali bre-/ oardona pred sodišče kjer bo za svole lažmive klevete oreicl primerno nagrado Ako že morate laiati. lajajte nad •živimi, ki Vas bodo znali ukrotiti. Brezmočne mrtvece na pustite spati v miriti Dolnin Lendava. Tukai se j c vršila proslava roistnega dne našega K raba z običajno cerkveno slovesnostjo. Na večer so Priredili rezervni oficirii ulcs. V ta namen ie do-š!a tudi vojaška godba. Glede povabila na pjes so se na postavili gotovi budir' m* čudno stališče. Tako so nekateri gospodič tuhtali, kako šolanim nai bi se P o,sla'a vabila. Na vrsto med povabljenci so prišli v poštev naši kramarji in mladeniči madžarske narodnosti, tned temi udi lindte- ki bi se. iili moralo včasih zapirati radi nrotidržavnega rovarenja. Torej' do mitejiiu nekaterih velkiib' včč’ fbki titidic kakor naš človek, če ie podoradnik. ki vzorno služi svoii državi Tudi edinega hišnega pocestnika Slovenca v Dol. Lendavi se ie nrezflo. Ne bi om.e-ni.al pri tein tudi rnoie osebe da sc niso številni prijatčlib med niimi tudi oficirii. zgražali ttad tem. da se mehe kot dobro voljen s srbske fronte, kier sem se boril pod poveljstvom našega Kralia in sprejel za to več naših in nriiateUskih držav odlikovani, ne more. me žaliti s takim postopanjem. Ja? sem bil v jugoslovanski veiski takrat, ko sc ie oelo in bojevalo za Avstrijo in ko so marsikateri še naduto nosili Karlov križec. — Toslo Grčar, glavar Orjune Lendava. Lesce. V naši- okoMci vlad n med narodom silno razburienie in strah pred neznanimi požigalci. kLoocr iaio noč zn nočin rdečega petelina do gospodarskih poslopjih cele Gorenjske. Orjunaši 7. narodom v polni meri sočustvujemo in s svoie strani poizkušamo z vsemi razpoložljivimi sredstvi priti v okoin podlim zločincem. Mislimo oa. da fe sedaj ueodnn prilika za naše orožnike, da z deianii dokažejo svoio spretnost, ki so io doslej uporabljali posebno nri Iskanin oriu-naških prestopkov v obliki nošenja oriunaških znakov in kalna ko v Iz Št Juria oh južni že1, in okolice. Mesec december se uagiblie k koncu. Je to mesec, ki nai bi v polni meri podal narodno zavest -kakega kra.ia. In tud naš trg ie žive! v tem mesecu malo živalmeie kot sicer. — Presenetljivo ie bilo razpoloženje L decembra. In še nai reče kdo da na deželi nima ljudstvo do narodnih prireditev smisla! To so le fraze onih. ki sami ne ču-tiio istlnito narodno, neeo le na zunai in sla iim silno odveč dva narodna praznika v enem mesecu, češ. sai se človek naveliča, če ie na vsako leto enako. V Avstriji sp 'tega ni slišalo! Dobršen del slavia se ie letos prenesel v ocrkev. ki ie bila 1. kakor tudi 17. decembra popolnoma polna. Domači učiteljski orkester ie namreč to not pomagal dvigniti cerkveno narodno slavic <; tem. da se ie vršila orkestralna . maša. Le Škoda da ob zaklinčku ni dvignil narodnega razpoloženja z državno himno ki ie vendarle nravi izraz duševnega razDo'ožcnia. * Tudi za šolsko slavie ima ljudstvo smisel. Šolska telovadnica ie bila napolnhma do zadniega kotička Program sbivia pa ni bil nai-srečneje izbran. Snovi narodne vsebino ic sedci že mnogo na razpolago. In kcdai nai se ta narodu podu ako ne v takih prilikah' Zvečer so vzbudili mnogo pozornosti drameliski fantič ki so no trnu prepevali narodne in nacionalne pesmi. »Pesma jadranskega četnika« na ie pokazala, da znaio naši kmetski fantin ceniti noinon praznovanja narodnih praznikov in da bile v ifiih prsih narodno srce neustrašeno. Zato na bi bilo nad vse hva'o vredno akn bi se fantič iz Št. Jur in in okolice večkrat sestajali in ob prenevarno lene. trjšc pasmi roko v roki širili narodno zavest in s tem poživeli družabnost med nami. ki nai nam nomada v današniih težkih časih, da bodemo prenašali nezasluženo gorie sedanjosti z lahkoto. Preserje. Na novo leto ob 15. uri bo v tukaišniem Sokolskem domu občni zbor »Zveze slovenskih vmakov iz svetovne voine«. takoi po občnem zboru bo ustanovitev fcStreliačke družine« za občino Preserje. Vabiio se posebno mladeniči Od 18. leta naprej, ker imaio člani »Strelskih družin« skrajšan kadetski rok. —- Tukaišmi Sokol nam obeta za Silvestrovo zelo pestro prireditev. Tuinl glasi. iavil im d’ ob- tai- slanec Zimolo. za Trst Da doseda-nii izredni komisar poslanec Karl Barduzzi. Za goriško ookraiino tajnik ni bil še imenovan, ker morajo v ob-občin v ie vršil KARO-Čevlji priznano najboljši! MARIBOR, Koroška cesta 19. ke v Trstu. Ob tej priliki ie pokrajinski tajnik Barduzzi izjavil, da je število občin v tržaški pokrajini, še vedno preveliko in da se v kratkem skrči v samo dvajset občin. Ob tei priliki ie tudi menil, da bo na to sledil čas. ko bodo pode-štati nravi uradniki in v to nalogo se moralo izvežbati naiboliši faši-stovski elementi. Nadaljevalna šola v Idriji. Uradni list »Gazetta Uifieialc« od 17. t. m. ie objavil odlok s katerim se ustanovi v Idriii kr. nadaljevalna šola. la šola ie nekako mani vredna nižia srednja šola. ki ne daie pravice do nadalievania studii na kaki višii srednji šoli- temveč daje kvečienm pravico do vstona iln trgovske ali obrtne šole. Po bistvu je le nekaka meščanska šola. Komplementarna šola kakor znano- do-sluie že več nego mesec dni in ie seveda izkliučno italijanska. Pouk slovenščine kot medmeta ie oover-ien neki slovanski izdailci. Preišnia realka v Idriii io imela sedež v poslopju. ki ie last mesta, in sicer pod Dogoiem. da ostane šola slovenska. Nova komplementarna Šola ima v istem Dosioniu svoie sedež. Seveda ne moreio sedai. Idrijčani izraziti svoie mnenie glede oddaje mestnega noslonia ker vodi občino imenovani komisar in ne izvoljeni župan in izvoljeni občinski svet. Iz Primorja. Razmere so od dneva do dneva boli neznosne. Nobenemu Slovencu ne dajo več potnega lista v inozemstvo. Odbili so prošnjo celo poslancu dr. Wilfanu. Povsod se vršiio preiskavo hi izpraševanja. V Istri in tudi v Trstu' oretiio s konfinaciiami. Karabi-nierii hodiin na stanovanja Slovencev in zahtevalo fctogrnfiie. Druge na vabiio na karabinjerske no-staie in iili tam izprašujejo. Karabinicrii sami. ki hodilo okoli. nraviio. da že vidiio uro. ko bodo razpustili vsa slovenska društva. s katerimi imaio že itak ogromno dela. Slovenščina se povsod nregania. Na Goriškem ie P'e-novednna slovenska neseni v "o-stiluah in na cesti V črnem kalit in Loki pri Dekanih v Istri io. kara-binierski maršal prepovedal slovensko cerkveno notic, to celo proti dovolicnitt tampšnicea. fašistov-skega tainika. Rekel ic. da ic pač tak zakon. Ko so na pieea Pritiskali- nai nove kateri zakon ic izjavil da on ne bo trperslovenskc-ga petin v svoiem de'oki:ogu.. ket* jezika ne razume. Tržaški škof Fogar seveda k vsemu temu leno molči 1 Značilen ie odlok, s katerim, ie bila razpuščena nosovilnica iu hranilnica v Žmftvlu. Odlok sc sk'icuic na Poročilo podorefekta i z Pazina, ki ie po krivem obdolžil nosoiilni-co. da se v n lenih prostorih vrše politični sestanki in iredentska predavanja. in da vodi posoiilnicu boj proti vsemu, kar ie itahiansko iu proti. sedanjemu režimu. Odborniki da so s nretniami prepričali druge člane, da niso prestopili v italijanske gospodarske zadruge (Tu se predobro kaže pravi vzrok), in da so prisilili, vse druge Slovane, da so se zonct izbrisali. Posoiihuca. da se sploh ha vi pred vsem in muf vsem s nolitiko. ki ie seveda moti nacionalnim interesom IM £i rostroiena »»treiacna oriigmn« LlubHana. kliče Pozdrav ookrovlte Hu vseh »StreMačkih« družin kralhi Aleksandru. RAZPIS fe Boe svete Pravde ugledal in mu •naklonil Vidov dan častitljivosti in vstaienia. In danes, ko ie vstal tani preko Soče sovražnik ki si lasti od Bogn edino termi pripadajočo Pravico. ko vrši dan na dati svetoskrunstva / našo grudo in deco in ko nevredni hlapci sami zanravliaio dragoceno zapuščino naših iugoslo-.venskih svctccv — mučenikov, ie naša vera trdneiša, kot kdai ure.t Kaiti doDolnilo.se ho. kakor .ie pisano od vekomai: In ti narod iutroslo venski nisi zndnii med .narodi: kaiti skoro bo prišel čas ko bo i/ tvoic uosvečene zemlje izšel oni. ki bo tvoj Odrešenik. Nobene zle misli in nevolie ni v nas ob mehkih, nnauoinih oremiš-Ifevannli božičnega večera. Vemo sicer, da-ie oadlo in da pada seme rnašega evaitgeliin marsikje im ne-| Ščena tla. Vemo na tudi in smo prepričani. da bo končno slednie to se- me uoauolno vzklilo ir zemlje. oo-gnoiene s krvio nacionalnih anoslo-lov. In takrat bo to seme rodilo stoteren sad iti se bo dopolnilo ono. kar ie v naših srcih na današnii božični večer: ko ne bo med nami več mržnie sebičnosti in brezvredne posvetnosti in ko bomo vsi notom našega nacionalnega evangelija strnjeni v nerazdružltivo četo oožrtv^-. yalni.li in vdanih služabnikov tega tako preizkušenega našega iuvoslo-veuskeva naroda. Ju gosk) venski nacionalisti se kla-■niaino med misterijem božičnega večera, klanjamo na se obenem med Svetotaistvom svete nacionalne misli, ki doživita ono anoteozo. kakor io ie doživel naš Izveličar. Za adventom ic nastonilo Rojstvo Gospodovo, luč ie pregnala temo. Naš Odrešenik, težko pričakovani, kie si? O bratje ali se ne svetlika že zaria na vzhodu? Dr. I. D. iačai mišice za dan. ko boš raztrgala lonce na katere te ima priklenjene mati I talila. t Pan Kasper. Pretekli teden je umrl v Ljubliani goso. Kasner. trgovec z mobilir.tmi. Kdo ni poznal veselega, dobrovolineea starčka, ki ie vkliub svoii sedemdesetletnici ohranil še vso mladostno živahnost in ljubeznivost. Niegova vzgoin k bila nemška, prišel ie k nam ob času. ko se ie Liubliana šele prebujala. Potoval ie mnogo po svetu, no Nemčiii in Italiii Nckai časa ic imet svoio tvrdko v Kočcviu. zadnia desetletja v Liubliani. Kot družaben človek ic bil povsod orilitiblien in kot trgovec ie iskal zvez 7, vsemi krovi tako da se ie pred leti mnogo sukal v nemški družbi, ne da bi nri tem zatajil svoie prepričanje. Bil je izobražen in duhovit mož. Nekoč ie nastopil v vlogi »Fausta« in še zdai se ie rad soomiuia! svoiih mladih let in sipal citate iz »Fausta« in raznih pesnikov. Zanimivo ie bilo poslušati nieeove soomine iz oreiš-niih časov. Liubil ie družbo in ie hranil vsem svoiim priiateliem zvest spomin. Bil ic zlata duša. dober človek. vnet za vse dobro in pravo zato ie podpirat tudi naš ookret 'm priznaval našo volio do živlienia Kakor se ie boril sam v težkih razmerah časa, tako ie priznaval opravičenost odločne narodne borbe za bolišn bodočnost naroda in države »Oriuua« se ga u» spnrnidla ob njegovi 70-leti»ic| in ga soreuiha tudi na nieeovi zaditii noti. Člani naše organizacije so nesli njegovo krsto iz cerkve 'do‘groba in naša četa mu 'e izkazala ob grobu zadnio čast Bodi blagemu pokojniku, dobremu Konzorcij lista „OrjunaM oddaja polno zastopstvo za inseratni del. Pogoj je garancija za letno najmanj 52 strani inseratov. Pod tem pogojem je zagotovljen zastopniku čisti dobiček najmanj 40.000 Din. Ponudbe naj se pošljejo do dne 25. decembra 1925 na konzorcij „Orjime“, Frančiškanska ulica 6. Konzorcij „Oijune“. Naš Božič vavc! nri tolikeri smrti, nri našemi narodu kateremu le Bog namenil svoie posebno Poslanstvo, na se le dopolnilo ono. kar ie bilo pisano: kri mučenikov bo seme novih vernikov. Zn stoterimi so ostali tisočeri. ki so nam s svoio krvio pribo- I rili bogato zapuščino in s svoiimi | deli pripravljali pot. .Gospodu., Bože. kako smo upravljali to sveto zapuščino. 00 kateri so hrepeneli naši očetie in pradedje stoletja, kako bomo polagali račune našim padlim bratom kadar se z niimi snidemo na Onem Svetu! Nevredni dedščino smo se. začeli za nio prepirati in drug drugem) zasramovati in sovražiti, bi ko ie videč to neslogo in ouečažčnnie svetih spominov oridrl sovražnik in oropal temu narodu za Karavankami in Sočo niegovo uaibolišo deco. z-.i katero ie. tekla dragocena kri naših mučenikov preko pol sveta, ostali so nevredni služabniki 'm iz te nesreče služili milijone, da nasitijo svoio posvetnost, katero so zaničevali apostoli iueoslovcnškc misli. Ko ie ta iienriiutelj« moril to deco in razboiniški požigal niene domove. d;dali so mu potuho / lenimi besedami: 'in ko ie ta deea plakata in orosila zn bratsko uteho, šli so ti nevredneži in so iih zapustili v njih nesreči in iih zataii i. da ne bi trpeli škode v svoii posvetnosti in v svo-lem samoliubiu. ki ic mati vseh pregreh. Ni na ion bilo to dovoli kaiti zasramovali hi karneniali so i one, ki sp sledili glasu svojega srca-in povzdignili glas za svoje brate. Vstali na so tudi brbliavei in krivi preroki-ki so začeli deliti ono. kar so narodovi uirtve.ci s svoio krvio rešili in Prelep, globok in nedoumljiv ie misterii Svete noči tako. da postane mehka vsaka beseda in blažena ter otroško vdana vsaka misel, ki se pomudi nri niem. Je kakor kažipot na razpotiu in ie kakor svetilnik ob pečinah moria .. , Sama od sebe in skoro nehote, oridc ona lena, misel in oni svetal soomin in srce sc vdano odzove: Grešniku in za- krknjencu vrže en sam žarki blisk na niegovo mladost in sveta misel na to mladost mu vrne uotranii mir: potnik, tavajoč v temini, usmeri s trdnim in svežim korakom svojo pot uroti žarki luči: izgubljenemu sinu kaže Dot k njegovemu očetu: človeku pa. brezdomovincu potikajočemu sc po raznotiih. od or e ena sama taka svetovdana misjil mamah veličastno skrivno razodetje domovinske blaženosti in hotenja katerega morda id nikdar mogel doumeti. Veličastna in obenem grenka ie bila čmveškn anoteovi Onega, katerega roistvo častimo te dni. Toliko trdne vere in močne bube zn i ic podelil svoiemu narodu in človeštvu, kolikor ie ie premoglo njegovo srce: toliko , časa so niccove roke daiale in delile, da So obnemogle in toliko časa so mehova usta pridigala ljubezen. oTavičnost in Prizanašamo judovskemu narodu da ie bilo doooliiieno. lu takrat.nred '2000 leti se ie moralo zgoditi to. kar se. ie doeaialo nreie, in oozneie. odkar stoji človeški rbd: vstali so farizeii iu naščuvali sodrgo, ■ da ie kruh in ribe poplačala s kamenjem, liubezcn z zasramovaniem. odkritosrčnost / natolcevanjem in žlvlienic s smrlio: vse to. ker so se bali za Naš pokret remit ie delegat oblastnega odbora v daljšem poročilu očrtal položaj Dekreta v. zemlji in niegovo ciHe ter namere v bližini bodočnosti. Članstvo ie poročilu brata delegata sledilo 7 velikim zanima ulem in do končanem referatu -/ živahno debato dokazalo, da se škofjeloški nacionalisti niso dali .preplašiti in da v niih živi še vedno puntarsko nacionalistični duh niihove.fpi prvega vzor predsednika Rudolfa. Ziherla. Dogodki in tovrstni sestanki dokazujejo. d;i ?c bila vera vodstva Orione v disciplino in ljubezen članstva do veliko ideie upravičena in da so bile oriunaške kule zidane na trde temelie, s katerih iih niso mogle zrušiti vihre diviaioče v predzadnjem času nad slovenskimi Or-itutaši. Ravnateljem pisarne DlrektorHa Orjuue ie bil na seji Direktoriia dne 30. novembra imenovan brat oblastni čelnik Orutne Sulit Valentin Žic. To imcnovanic slovenski Oriunaši z veseljem pozdravljamo, ker nam ie oseba br. Valentina porok. da bo pričelo rodno uoslova-nie Oriune i v administrativnem pogledu in da hodu odslei skiuieuc z' dnevnega reda tozadevne pritožbe. Oriuua Celic obvešča članstvo, da ie črtala i/ svoieva imenika članov odvetnika g. dr. Al. Goričana in g. Albina Marčiča arhivarja upravnega sodišča v Ce'iu. Or'uma ŠkoFa Loka ie imela Pred nedavnim časom čkiliski sestanek. razpuščenega članstva kate- ki so si"TTržnili 'v svoii mrsnostt in I svojem napuhu motiti pokojno spa-nie tisočerih naših pravičnikov tam j izpod Krvavega kamna in kršnate-ga Cera. f 11 niih zloba in farizejstvo nista noznala meh- in nista ustavila koraka niti preji Naisvetei-šim. Ono., kar ie bik) zgrajeno s potoki dragocene krvi. so uičemerno podirali podrli so sveti hram naci- ] omlneen čustva niegovo varuhe I ncbiinli in nokoneavali. svoiemu ljudstvu na ukazali plesati- ,okrog niihovcea /'ateva teleta Grenka ie ta misel, ki ie danes v nas ipeoslovenskih nacionalistih. Ponižani in razžaljeni moramo gledati danes ta naš narod v niego-vem naivečiem nonižauiu potem ko ie. doživel časti tl ti vi drugi Vidov dan. Kai res še ni popolnoma onrai onega greha ki mu te bil nanrteji pred 050 leti. kai res še ni očiščen? Ali bodo še dolgo letale no tei zemlji šareue utice ali še ne bo prišel skoro čas krajin Matjaža? Trdna vera ie v nas in v naših srcih ul malodušnosti. Kaiti dobro vemo: Kristus ie moral na Golgoto, da ie ''-'mogel vstati k veličastnemu Vnebohodu in za žalostnim 'deVmi ie prišel častitljivi del. Vse ie dal fiaš narod, kar ie žarnove! dati naj-dragoceneišega in naiplemcniteiše-gn v dosego onega riba,, 'ki mu ea ie. bil namenil Bog od vseh Vekov kot niegovo pravico. Skozi mrka h-, težka stoletja ie hodil mukanolno, not .bčiščevania. kakor noben drug narod. Takrat, ko ie šla niegova pot iz poteptane in ponižane domovine na albansko Golgoto, takrat, ko so niegovi sinovi iir hčere pri obrambi od Boga v varstvo iim izročene domače grude, s svoio srčno krvio. škropili to zemljo. takrat ga s voiif Posvetno' oMasl . . . Ali ie. že res od takrat poteklo 2000 let iu se ni to vse dogodilo šele nedavno? Ali /omiki še ni lie-lialn roditi farizeiov in lažmivili PiSmariev da se.ie.in sovraštvo mesto liubezui in da vedno znova polnih) kelih trp'iema temu Narodu? Ali še dolgo ne bo težko pričakovanega adventa po katerem mora nastopiti doba ko bo tudi ta narod rodil svoicva odrešenika? Opetovano ie bil naš jugoslovcn-Ski narod obscJen n-t smrt in ODC-tdvano so vadliali ■/■* niegovo ob'e-ko. In v tistih groznih iu črniti dneh i ie ime! ta narod zveste iu ue/.veslc hlapce Vse ie prišlo tako kakor ie bilo Pisano od vekomai: nezvesti hlapci so zasramovali narod in pljuvali uani ter kazali na zveste-češ. nismo takšni kakor oni. Samo da bi našli dopadatenie v očeh krutega gosnodaria. ki si ic zadal namen iztrebiti iu pokončati to zemljo. Ko ie prišla nameniema ura. niso teva naroda zataiiti samo trikrat ampak devetkrat. I11 ko iih gospodar pozval, iiai izpričalo, so izpričali samo da bi sc no višali v njegovih . očeh. Le •• -'hištevilni s<> bili oni ki niso hoteli izpričati in pliuniti na vero in zemljo svoiih očetov: nezvesti pa so naščuvali gosnodaria da ie pokončal telesa zvestih hlanceV in niihove 'kosti razmetal no Suhem bnierju .. Veličastne in brezštevilne so katakombe mučenikov našega iuco-slovcnskega evangeliia: nri katerih se danes mudi naša molitev. Od Suhega baieria preko,Judenburga iu Radgone leže posejane tia doli do solunskih bojišč in od aradskih zidov nreko vseh zemlja v dalino Si-birio. Vsak drug narod bi bil izkr- Cetniška sekcija Orjune Dubrovnik VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE želi vsem cenj. naročnikom in inserentom uredništvo in uprava. človeku in zvestemu priiatelin ohrar nieu med nami drag spomin. O podporah Slavenske bajikc Oriuiii. ki na? bi znašale kar težke stotisoče. smo ob priliki ogabnih napadov pred nar leti na Oriuno culi več kakor dovolikrat. .Mi smo tedaj odločno zanikali upravičenost teh očitkov in pozivali prizadete, maj se informirajo pri Slavensiki banki o podporah, katere nam nai bi po ugotovitvah te gospode tako no Krezorsko delila. Ker tega ni storila tedaj, jo sedaj, ko že itak orepisuieio in fotbgrafiraio knjige Slavonske banke radičevci, znova pozivamo, dn se informira, koliko je sprejela Oriuua od Slavenske banke in koliko ie bilo lažniivosti pri razširianiu teh očitkov. Kronika Adicijskl stroji. THE REX CO., Ljubljana ZRNA Cleinenceauieva ookoinina zna ša mesečno 250 frankov. Jiahor fe cfaMa že hilo /e pravilno. Kuhala le svojo Kavo samo s Ta ie danes Se vedno tako fin kakor izvrsten pridatek K zrna h' fn žilni kavi Ter bo to tudi zmeraj ostal. Stev. 55. >0' R J U N A« Stran 3. Stran 4. nima živcev, niti časa za snom in e in misli na one stotisoče maik in žena. ki so za ceno osvobo.ten.la .tu-coslovenskecra rodu izsmbile svoie naidražie in le. nrečesto zavolin te-?a zaoadle i v naibedneiše siromaštvo Kosovske devoike Ma9ka lu-covičev Jn Kastelka so nadane« v letu 1926. anahronizem. Na dnevnem redu so sedai žene. ki zdrže liflfdaHe v nenretreanem nlesu in wa rdečila, v katerem čitalora publika in sklenno nesmico in zasluži, da sf ira nabavi vsak. kdor hoče napraviti svoit deci res nravo in travno veselje. Cena 25 Din ie v primeri 7 drugimi sličnimi, toda neprimerno mani vrednimi inozemskimi iz-daiami izredno nizka. Naroča se uri Tiskovni založbi, o r. z. 7 o. z. v Mariboru«. Jurčičeva ulica št. 4: dobi se na tudi v vseh večjih 'knjigarnah. v Priporoča se za nakup božičnih daril KODNA TRGOVINA izdeluje tovarna perila GENICA VOJSKA LJUBLJANA, Gosposka ulica 16. Izdelujfe se tudi po meri. Inserirajte v *ORJUNl“! Naročajte „Pobedo“! Sadni sok! Grand Magazin Confection Mali risar Izda' in založila Tiskovna založba v Mariboru. Tiskala Mariborska tiskarna. — Kniie ki bi bile nam.eniene našemu naimlai-šemu uaaščaiu. S'ovenci nimamo veliko, take kakršna ie »Mali ri-ar«. katero nam ie poklonilo za letošnji Božič novo mariborsko založništvo »Tiskovna založba«, kot svojo prvo nubljkaciio. na sn'oh še nismo imeli. Izdaja tei^a dela ie tako no svoii duhoviti zasnovi, kakor Do izvedbi in opremi 5 naravnost epohalen doirodck v naši mladinski literaturi. Avtorja, ilustrator in pesnik. oba Mariborčana, sta rešila svoio n a1 op" o na na^iii. ki se teine-liito razliknie od šablonske banalnosti sličnega inozemskega blaea. Delo vsebuie na 32 straneh natjfi-nejšeea in izredno močnega naniria formata velike četrtlnke 90 oriari-na'nih risb. 202 verza ter uvodno Vesele Božične praznike Arome za nealkoholne pijače Najlepša konfekcijska dvorana v Sloveniji in na j večja modna manufakturna tvrdka želita vsem cen j. gostom Esence za alkoholne pijače Restavracija Grajska klet MARIBOR. TRGOVSKI DOM MARIBOR edino le pri tvrdki Srečko Potnik Ljubljana, Metelkova ul. 13. MARKO ROSNIH StroJnoaradbena delavnica 1.1.1927 dobile primerna darila ® odraslim in malim v bogati izberi po najnižjih cenah pri staroznani, domači tvrdki F. M. SCHMITT, Ljubljana Pred škofijo štev. 2. Ljubljana, SlomSkeva ulica Stev. 3, Priporoča se za izvršitev vseh v strojno stroko spadajočih del. — Izdelovanje različne vrste Btrojev za obdelovanje lesa in naprave žag z vodnim, parnim in motornim obratom, — Prevzema projektiranje in opremo različnih mehaničnih naprav. Ljubljana . Mestni trg 15 Dežniki I namalOjDaveliko, Jrpjtl greoWckejionrav& U8tanovlj0n^l839. V ZLATOROG TERPENTIN MLU ^ Zastopstvo: A. Lampret, Ljubljana, Dunajska 22 se nahajajo zlatniki po 10 frankov. Zlatorog terpentin milo J« boljSe kot navadno milo, je s terpentinom kemično vezano milo v najbolj učinkoviti topljivi obliki. Dve mogočni čistilni moči sodelujeta in se izpopolnjujeta: terpentin razkroji, milo jo izpere. Uiinek Zlatorog *er-pentinovega mila ie sato neprenosljivi V najkrajšem času se je Zlatorog terpentin ovo milo prikupilo vsem gospodinjam in vsaka, ki je enkrat prala z njim, ne uporablja več drugega mila Da a« seznanijo s Zlato* rog terpantlnovim milom tudi najllril k ogl, s« od 1. avgusta 1925 v vsak H-soCI komad Zlntoroo ter-pantlnovoga mila vpreCa 10 frankov zlatnik, ki med uporabo bliskaje pozdravlja presenečeno gospodinjo. Veliko zlatnikov se je ^0 sedaj že naSlo. Kupite ie da-■ei lUt« vred-milo ln Učite zlatniki M Tvrdka ČREVA teli vsem starim in novim odjemalcem vesele. Božične praznike in se cenj. občinstvu najiskreneje priporoča. vsake vrste po najugodnejši ceni kakor vsako leto vedno v zalogi Kupujem tudi surovi m stopljeni loj in »a plačujem po najvliji dnevni ceni. JOS. BERGMANN Llubliana, Poljanska cesta 85. MANUFAKTURNA VELETRGOVINA NA DROBNO NA VELIKO Šolski zvezki za osnovne fr srednje šole je Mjaoderoefte nrejena ter livrfnje vsa tlskarni&k* dela «d najprlpre-stejiega najmodernejšega. • Tiski lelske, mladinske, ltpus orae is znanstvene knjige. Ilustrirane knjige v eno* ali jetftarvnen tlaku. — Broiure v rntib in tndl največjih nakladali. Casepise, revije, mlad. liste. Risanke, dnevniki in beležnice, LJUBLJANA Bohorlieva ulica it. 24 GRADBENO PODJETJ*. ING. DUKIČ IN DRUG Za konzorci! lista »Oriuna« odaovaria Dreiče Verbifi. Tisk Učiteljske tiskarne; zanfo France Str uk e 1 J. Odgovorni urednik: Jože Špan DRŽAVNA V Uubuam /