C. Corr. con la P6sta IZHAJA VSAK ČETRTEK Naročnina: Letno poiletni četrtletno ITALIJA ... Lir 10-40 5-20 2-60 INOZEMSTVO • • • • * 18-20 9-10 4-60 Uredništvo in upravništvo : Trst, Via Maiolica 10-18, Telefon 1690. Uradne ure za stranke ob pondeljkih in petkih od 10—1*2. Oglasi: Za vsak mm visočine ene kolone v širokoati 63 mm : finančni oglasi 1 L, osmrtnice, zahvale, poslana, vabila 80 cent., trgovski, obrtniški oglasi 60 cent. — Plača se vnaprej. — Posamezni izvod 80 cent. Trst, 3. aprila 1924. - Leto V. - Štev. 201. DELO masami mmmm mrnmmm Glasilo Komunistične stranke Italije Geslo Proletarskega udruženja je: „Prot-reakciji, proti mednarodni politiki ki pripravi lja oborožene spore med narodi; za zvezo s Sovjetsko Rusijo, v Združenih državah Evrope". Politične zahteve Proletarskega udruženja Fašizem bi rad legaliziral svojo diktaturo. Zato je izdelal volilni zakon, ki mu zagotavlja večino v poslanski zbornici in zato je razpisal volitve. S zmago fašizma je delavsko in kmečko ljudstvo prišlo ob vse svoje pridobitve. Prišlo je ob svoje plače in ob svoje pravice. Ne sme se več svobodno organizirati, ne politično, ne strokovno, ne gospodarsko. Nima več svobode niti ne sredstev, da bi se branilo uspešno proti izkoriščevalcem. Buržuazija je potom fašizma naprtila revnemu ljudstvu stroške svoje nadvlade. Proletarsko udruženje ve, da Je boj proti temu delavskemu nasprotniku trd in bo morda tudi dolg. Vendar se zavedni proletarci ta revolucionarni tega ne smejo plašiti- I*e z bojem bodo prišli proletarci do svojih starih in do svojih novih pravic. In z bojem, z vstrajnim in junaškim bojem bodo delavci in kmetje pokazali tudi srednjim stanovom pot, ki morajo po njej ako hočejo še oni zboljšati svoj sedanji suženjski položaj. Proletarsko udruženje ne pričakuje od volitev za delavce zlatih gradov in ve, da zmaga ni odvisna od buržuaz-nega parlamenta, ki ima nalogo upravičiti obstoj fašistovske diktature. Vendar se je Proletarsko udruženje volitev udeležilo ker stoji na stališču, da ne smejo dezertirati revolucionarci nobene bitke. Ono pa hoče tudi naj delavci in kmetje vedo zakaj morajo dne 6 t. m. na volišče. Proletarci torej, ki bodo oddali glas Proletarskemu udruženju, se bodo izrekli za sledeče politične zahteve : 1.) naj se vrne delavskemu in kmetskemu ljudstvu možnost, da bo smelo svobodno in popolnoma braniti svoj kruh, svoj obstanek in svoje pravica potom svojih strokovnih, gospodarskih in političnih organizacij; 2.) proti znižanju mezd in za dostojno plačilo dela v tovarni in na polju; 3.) za osemurni delavnik in proti na kanam s katerimi je bilo delavstvo za ta svoj postulat osleparjeno; 4.) za svobodo življenja, za svobodno delovanje, razvoja tovarniških organizmov in za kontrolo, ki jo morajo vr- šiti organizacije delavcev pri sprejemanju in razdeljevanju delovne sile; 5.) za to, da se da kmetom zemljo, kakor tudi sredstva za nje obdelovanj« in za to, da neha biti zemlja predmet afaristične špekulacije, marveč, da bodi na razpolago tistim ki delajo; 6.) za to, da se ščiti malega posest-nika-kmeta proti špekulaciji bank in oderuhov, za to, da ga država ne bo preganjala s svojo politiko ogromnih davkov, marveč, da mu bo pomagala v to, da se osvobodi od oderuhov in bank; 7.) proti finančni politiki, ki spušča na delavce in konsumente vso težo gospodarske krize meščanskega reda in za tako finančno politiko, ki bi nagla sredstva za premaganje te krize v raz-laščenju velikih bogatstev, v odpravi notranjih in inozemskih vojnih davkov; 8) proti svobodi hišnih gospodarjev in špekulantov, za obrambo stanovalca proti izkoriščanju s strani teh kategorij, za rekvizicijo in razdelitev stanovanj tistim, ki jih potrebujejo; 9) proti podraženju živil, za boj proti posrednikom in špekulantom in to potom ustanovitve delavskih kontrolnih komisij; 10) proti organizaciji pouka kot predpravica vladajočega razreda; za ekonomično obrambo delavske in kmetski mladine; 11) za koreniti pregled fašistovskega zakona o pokojninah vojnih pohabljencev; za odpravo penzij bogatim in za povišanje pokojnine proletarcev kakor tudi v prid delnih invalidov; 12) za osvoboditev tistih proletarcev, ki jih je dalo fašistovsko pravosodstvo zapreti v ječe zato, ker so branili svoje življenje s tem, da so potsavili orožje proti orožju; za administrativno amni-stijo in za pregled odpuščanj železničarjev in državnih uradnikov; 13) proti mednarodni politiki, ki pripravlja oborožene spore med narodi; za zvezo s Sovjetsko Rusijo, v Združe-. nih državah Evrope; 14) za stvoritev vlade delavcev in kmetov, edine vlade, ki bi mogla zago' toviti delovnemu ljudstvu udejstvitev teh temeljnih zahtev. Te družine bi bile iz okolice Rovigo (Italija) in pojasnil, da bi došle meseca oktobra ali novembra, tako da je reflektant razumel, da se imajo šele vkrcat. Vprašal je nadalje Ferreiro, ako bi bilo mogoče imeti še več takih družin in ta je rekel, da bi bilo težko toda ne naravnost nemogoče in zaključil, da če bi bilo to lahko, bi si v kratkem času napravil milijone. Taka poročila prihajajo iz Brazilije, iz dežele nahajajoče se v «Latinski A-merikiu, o kateri se tako radi široko-ustijo vsi dobri italijanski patrijotje, ki kričijo in pisarijp o uduševni spojitvi» rojakov, nahajajočih se onostran Oceana, z «materjo-domovino». Pred par meseci se je čitalo v nacionalističnem časopisju, da se pripravlja ekspedicija v Južno Ameriko, ki naj bi imela namen spojiti duševno ta-mošnje italijane z materjo-domovino. Da bo ta spojitev čimbolj trdna, se je namenilo, da se ponese v dar južnoa-merikanski italijanski koloniji nekoliko umetno izdelanih bronastih posod, ki so napoljnjene z zemljo kraških bojišč, to je z zemljo, napojeno s krvjo junakov, ki so se bili za odrešitev domovine. Ta simbolični dar naj bi najbolje pripomogel k o-krepitvi zveze med vsemi italijani. Ni nam točno znano, ako je dotična ekspedicija srečno prišla na mesto in, ako je bilo darilo oddano. Toda to darilo je gotovo moglo vzbuditi posebne misli v ljudeh, živečih v Južni Ameriki. Pa ne samo v italijanih, ampak tudi v drugorodcih. Pri posedujočih in neposedujočih. Kapitalist, veleposestnik, pa bil on kateresibodi narodnosti, je videl v s krvjo napojeni zemlji »njegov simbolu. Za njega, za njegove profite je tekla kri na bojiščih, ne samo kraških, ampak tudi drugod, povsod tam, kjer je divjala imperialistična vojna. In mogoče, da se je na. to spomnil tudi omenjeni Ferreira, prodajalec čl o veš k ga blaga. V drugem delu jvžnoamerikanske-ga j/rebivaLitva pa je moral ta dogodek vzbuditi tudi gotove misli, ki pa se ne morejo osredotočiti v «duševno spoji-tev» z domovino, v tako, kakoršno hočejo kapitalisti. Italijanski kolon in delavec, ki mora garati brazilijanske-mu in priseljenemu italijanskemu kapitalistu, se je moral spomniti, da je bila tista zemlja ki so jo prinesli v A-meriko, napojena s krvjo proletarcev, ne samo italijanskih ampak tudi drugorodnih, ki so se bojevali za domovino, ne samo italijansko ampak tudi za druge — kapitalistične domovine. Moral se je spomniti, na kak način ga je ta domovina odrešila. Da ga je odrešila tako, da se m,ora izseljevati ker mu ne da kruha, ker ga preganjajo tisti, ki ga hočejo potisniti k tlom, ker ga izročujejo na milost in nemilost izkoriščevalcem. Vsi zasužnjeni bodo videli v okrvavljeni zemlji prokletstvo kapitalistične vojne, prokletstvo sedanjega režima, v katerem se baranta z ljudmi, ti katerem se jih naravnost prodaja. Vsa prelita kri, vse solze, vse kaplje znoja morajo navdahniti moderne sužnje z vero v osvoboditev — potom neizprosnega razrednega boja. E. VARGA 1923,. se ni uresničil. Tako da se je prisiljeni staviti vprašanje : kakšno srečo more predstavljati za kapitalistične dežele Evrope vpostavitev zlate valute, če pa Združene države Amerike nadaljujejo grabiti zlato iz drugih dežel ? Ce se bo nadaljeval proces kopičenja zlata v Združenih državah, bo prišlo do tega, da bodo ostale druge države v dvajsetih letih, brez njega. Kopičenje zlata v Ameriki označuje efekt, da se nevarna točka v svetovnem kapitalističnem gospodarstvu nahaja onostran oceana. (Konec prihodnjič.) liaia diktatura in volit«! * Potek sedanje volilne kampanije v Italiji je nadvse zanimiv. Namreč s tega stališča, ker je meščanska diktatura pokazala vso svojo nagoto. Pokazala pa jo je tistim, ki so imeli še kako upanje v demokracijo, ker razredno-zavednemu delavcu ni treba šele dokazovati v' čem obstaja pravzaprav bistvo kapitalistične nadoblasti. In še posebe je cela stvar zanimiva radi načina, kako hoče fašizem pridobiti «soglašanje» najširših ljudskih mas. Mussolini je rekel svoj eas, da hoee imeti jasen dokaz o «neprisilnem sogla-šanju» s politiko fašizma. Dostavil je celo, da je pripravljen pustiti, da pridejo v Italijo labouristični politiki, ki bodo prisostvovali volitvam in se prepričali, da se iste vršijo res v popolnem r,edu. Kronika nasilstev, ge pred dnevom volitev — pa dokazuje, kako neprisiljeno se vrši soglaganje. Revolucionarji se gotovo ne' bodo jokali nad tako volilno svobodo, ker dobro vedo, da je demokracija v meščanski družbi zelo elastičen pojm, Tudi ne morejo imeti nikakega zaupanja v kako kontrolo Mac Donaldovih tovarišev, ker angleška buržuazija rabi ravno takšna zatiralna sredstva proti svojim razrednim nasprotnikom kakor vsaka druga kapitalistična vlada. Revolucionarni delavci si so v svesti, da bodo zmagali s svojo silo a sedanja jfašistovska nasil^tva bodo,v njih utrdila vero, da se mora proti meščanski diktaturi postaviti železno proletarsko diktaturo. Volitve so razpisane. Po pojmih demokracije bi moral vsak svobodno iz« mi svoje mnenje. Fašisti mislijo pa drugače. Zahtevajo, da morajo vsi gia. eovati za njihovo listo. Čemu potonita-tttem volitve ? Jasno je, da htfte fašizem nekako legalizirati svojo diktaturo, videč, da bi bilo malo prenevarno imenovati stvari s pravim imenom; reči, da se sedanji vladni sistem imenuje diktatura. Buržuazija ne napravi niti (enega samega koraka, niti enega sa-hiega dejanja, ki bi ne rodilo, prej ali slej, odpora. Ravnotako je postopanja fašizma tako, da rodi v masah dan na dan večji odpor, večje spoznanje. Zaman so obljube, zaman grožnje. Masa je videla, kaj ji je dala in kaj ji daja fašistovska politika. Črnosrajčniki čtitijo razpoloženje delovnega ljudstva in radi tega grozijo ha desno in na levo. ^ Vredno je citirati kak slučaj. * V nekem kraju v Bolonjski provinci-ji je fagistovska sekcija razposlala de-latcem vabila, pozivajoca jih na sestanek, Povabljencem se je reklo, da mo- rajo agitirati za narodno listo, sicer da bodo odgovorni za opozicijske glasove. V Castelfranco se je pozvalo kolone, da se morajo sniti v fašistovskem sindikatu, zato da se podajo skupno na njihov volilni shod. Pod posebnim pritiskom pa se nahaja južna Italija, kjer je mnogo opozi-cionalnih sil. Župani se naravnost pozivajo, da mora vladna lista dobiti toliko glasov, sicer da bo občinski svet razpuščen ter da se bo postavilo vladnega komisarja. Neštevilni so slučaji zverinskega pretepanja delavcev, odpuščanj iz službe in podobnega, tako da je volilno ozračje naravnost nasičeno s... soglaša-njem s fašističnem režimom. Proletariat pa ne klone, ker ve, da bo njegova zmaga neizogibna. Pa ne zmaga z volitvami ampak preko teh in preko demokratične komedije. Suienistvo Da je suženjstvo odpravljeno tako-rekoč na papirju, da pa ono obstaja, če le pod drugo obliko, pod drugim imenom, v režimu kapitalizma, je že znana stvar. Neki novi sistem pa obstaja v Južni Ameriki, kakor se je čitalo v drugih časopisih. Brazilijanski kapitalisti-veleposestni-ki so, kakor se zdi, odkriti ljudje, mnogo bolj odkriti, kot oni v zapadni Evropi. Oni naravnost povejo, da prodajajo ljudi! In to povejo brez nikakega obzira, v časopisu. Evo slučaj: Časopis «0 Estado de San Paulo« je priobčil sledeči oglas: Italijanski koloni. Resna oseba je v stanu oddati 26 prvovrstnih kmetskih družin, ki bodo v kratkem došle v S. Paulo. Kupčija se sklene potom pogodbe. Sprejema se od 3 do 5 ure v via Da Quintada 2-A III. nadstropje, soba št 12». Tako oglas. Nekemu Italijanu se je zdela cela stvar malo čudna. Ker je poznal dobro jezik in bfl v stanu dati razumeti, da je braziljanec ter da reflektira na to «kupčijo», se je podal na sestanek. Tam je izvedel, da je, uvrstil omenjeni oglas neki Ferreira da Rosa, veleposestnik. Ta je omenil,,da je naročil le družine zase, toda, ker jih več ne potrebuje, jih lahko odda za svoto 30 kontos-reis (približno sedemdeset tisoč Ur). Dostavil je, da ga stanejo še njega 14 koritos, Glede plačilnih pogojev je Ferreira rekel,^ da zahteva kupno pogodbo, sklenjeno pri notarju in plačilo 5 kontos-reis takoj{ ostalo pa pri prejemu 11 blaga* > Gospodarno leto 1923, to je peto po končani svetovni vojni ni prineslo, ako se sodi po mednarodnem merilu, nika-ke utrditve kapitalizma. Ni bilo torej mogoče, premagati kapitalistične krize. V tem letu je bilo mogoče ugotoviti $e natančneje, da je kapitalistično gospodarstvo le .veriga, členi katare obstojajo iz vrstečih se periodičnih kriz in obnovitev, kar označuje kapitalistični sistem. Medtem ko je bila v Ameriki prva polovica pretečenega leta ka-rakterizirana po periodi največje intenzivnosti, se evropsko gospodarstvo nahaja v stalni krizi, ki je pretrgana le po trenutnih, brezpomembnih pre-membah, ki so v vsaki deželi različne. Najznačilnejše dejstvo je naraščanje števila brezposelnih, ki je doseglo koncem leta 1923, v vseh deželah Evrope, število, ki je mnogo večje kakor 1922. leta. Ta razdelitev svetovnega gospodarstva v različne dele, ki se razvijajo neodvisno eden od drugega, ne dovoljuje očrtati splošne slike vsega svetovnega gospodarstva. Treba je torej proučiti posebe posamične, najvažnejše dele. Perioda Intenzivnosti v gospodarskem življenja Združenih držav Amerike Razvoj gospodarskega življenja v Ameriki, ki se razlikuje od razvoja v Evropi, zagotovi prvi deželi posebno mesto v kapitalističnem svetu. Premo-trili bomo predvsem Združene države in Kanado, ker nam nudi Južna Amerika, v gotovih ozirih, kolikortoliko drugačno sliko. Kakor smo že omenili, so imele Združene države, v prvi polovici 1923. leta, periodo živahnega ekonomičnega vzmaha. Ta živahnost je dosegla svojo najvišjo točko meseca aprila in maja. Proizvodnja je dosegla, v tej dobi, številke ki presegajo za 25 odstotkov najboljša prejšnja leta. Približno v polovici leta pa je postala delavnost šibkejša, vendar pa se ni nikakor pojavila kriza. Produkcija v splošnem, kakor tudi gospodarsko življenje Združenih držav in Kanade, ohranjujejo karakter visoke delavnosti, ne da bi se moglo konstatirati jasnih znakov kake kriM. S tem pa ne mislimo reči, da se nima pričakovati krizo, v prihodnje. Po izkušnjah kapitalističnega gospodarstva, se zna pojaviti kriza v najbližji bodočnosti. Objektivnih znakov, j takih, ki bi omogočevali kaka predvidevanja, pa jih ni ge zapaziti, v kolikor se da soditi o položaju. To kar ima posebno važnost je dejstvo, da se živahna gospodarska delavnoet v Ameriki naslanja docela na potrebe notranjega trga. Statistike inozemske trgovine, v periodi najmočnejše delavnosti, to je marc, april maj in junij, nam predstavljajo tozadevno zelo značilno dejstvo. To je pfevigek Uvozov ki nima primerov v Zgodovini Združenih držav. Na drUgi strani pa v času ko se gospodarska delavnost nagiba navzdol, postaja bilanca Združenih držav, od meseca julija proži ega leta, aktivna. Vzrok temu je veliko zmanjšanje uvozov in znatno Zviganej izvozov. OslftbJjenje amerikanska produkcije je pobudilo Združene države, da uvažajo v deželo manj tujih proizvodov in da izvažajo bolj amerikanskih. Združene države in Evropa - Zagotovitev delavskega zlata s strani amerlkanskega kapitalizma Gospodarska intenzivnost v Združenih državah je imela zelo važen učinek na evropsko gospodarstvo Za to staro središče svetovnega kapitalističnega gospodarstva, ki je ravno Evropa je bilo važno znati, ako bodo valovi vi sokega gospodarskega blagostanja, ki so se razlili po Ameriki, dosegli tudi Evropo, razširjajoč v vse kapitalistične dežele polnost amerikanske produkcije Ta problem, ki se je pred enim letom in pol nahajal v temi, postaja jasnejši, mogoče je dati sedaj na to vprašanje povoljni odgovor, ki je negativen. Evropska kriza je, kakor so navse-navsezadnje vse krize v kapitalističnem režimu, ona kriza v prodaji. Ni bilo mogoče pričakovati blagodejnega upliva od visokekga amerikanskega blagostanja, na zapadno Evropo, iz-vzemgi slučaj, da bi trgovska bilanca Združenih držav ostala stalno pasivna, to je, ako bi nakupi Združenih držav na svetovnem trgu ostali za daljšo periodo mnogo višji od prodaj v inozemstvu. Res je, da previgek uvozov Združenih držav je obstojal le v zelo malem delu iz industrijskih proizvodov evropskega izvoza (železo, stavbinski material i. t. d.), ker je največji del uvoženega blaga obstajal iz sirovin iz prekomorskih dežel v Združene države in zmanjšanje amerikanskih izvozov v le dežele, ki naj bi tu omogočilo evropski industriji, bolehajoči na prodajni krizi, odložiti svoje produkte. Sprememba, ki je nastala v inozemski trgovini Združenih držav pa je povzročila, da je evropska industrija zgubila to možnost. Evropsko gospodarstvo se torej nahaja v istem pložaju kakor pred pričetkom periode amerikanskega gospodarskega blagostanja. Kakor se vidi, bo pota amerikanskega in evropskega kapitalizma ločena ge za dolgo časa. Poleg tega nadaljujejo Združene države v zagotovljanju prebitka svojih izvozov in obresti, prihajajočih iz investicij kapitalov v drugih delih sveta. Ta zagotovitev pa se ne vrši v blagu, marveč v zlatu. Od februarja do konca decembra 1923., je prebitek dohodkov znašal 261 miijlonov dolarjev. In-kaso v zlatu, v državni zakladnici in v emisijski banki, ki je kontrolirana po državi in ki je znašal 1, decembra 1922 3.473 milijonov dolarjev je znašal 1. decembra 1923 3.771 milijonov. Rezerve v zlatu, nahajajoče se v Združenih državah, se valutira sedaj na 4.168 milijonov dolarjev, kar odgovarja povišku 120 odstotkov po pričetku vojne. Združene države posedujejo že polovico, zalog v Zlatu celega Sveta, sktlphi Znesek katerih se valutira 8,500 milijonov dolarjev, Izvoz amerikanskega zlata v Evropo, o katerem j« govoril Hoover, za leto J Vesti iz Rusije NOVA TRAMVAJSKA PROGA je bila dovršena 2. marca v Bogorodiču. Zgradili so jo ruski tehniki, » domačim materialom, v podržavljenih tovarnah. Pred revolucijo so bila komunikacijska sredstva v rokah inozemskih družb, posebno francoskih in belgijskih, tehnlearji katerih so vlekli mastne dobičke in jih razsipavali na nesramen način. Toda časi so se spremenili. Lokalni sovjeti bodo uporabili dohodke za zboljšanje šolskega pouka in za druge stvari, koristne delavcem. INOZEMSKA TRGOVINA RUSKIH ZADRUG. — «Centrosojuz» (Osrednja zvteza zadrug) je izvozila meseca decembra 1923. za 4.664.996 zlatih rubljev, to je 34.4 odstotkov vseh prodaj Centrosojuza. V tej svoti so zapopadene manufakture, s 339.331 zlatih rubljev; poljedelski pridelki s 1.858.434 zlatih rubljev. Oddelek sirovin je izvozil za 2.134.964 zlatih rubljie-v. ZRAKOPLOVSTVO. — Rusko zra-koplovstvo se je obnovilo ter se znatno razvija, posebno v obliki zračnih transportov. Zrakoplovstvo ima, radi stanja prometnih sredstev in radi razsežnosti teritorijev, za Rusijo veliko važnost in sovjetska vlada ga podpira in vspodbuja. Mnogo zračnih črt funkcionira že in pripravljajo se tudi novte. Najstarejša črta je počela funkcionirati 1. 1921., med Moskvo, O-relom in Harkoviem. Obstojajo nadalje sledeče črte: Moskva-Kovno-Koenigs-berg (1300 km) s tremi odhodi na teden; Moskva-Nižnij Novgorod (1400 km) z tinevnimi odhodi; Moskva-Har-kov-Hostov na Donu. Pričele bodo funkcionirati v najkrajšem času sledeče proge: Harkov-Jekaterinoslav-Odessa; Harkov-Kijev; Jekaterinoslav-Sinferopol; Odessa-Ca-rigrad; Petrograd-Moskva; Petrograd-Revel; Petrograd-Helsingfors; Petro-grad-Riga; Petrograd-Vologda; Mos-kva-Harkov-Novorossijsk - Batum - Ti-flis-Teheran; Taškent-Vernij-Kiva-Bu-hara-Karki (1400 km). Vse te črte se nanašajo na razvoj trgovske zrakoplovbe, ne glede na vojaško, ki je tudi 'mnogo razvita. \ Kongres Danske komunistične stranke Kakor poročajo iz Berlina, sq je vršil v Kopenhagenu prvi kongres Združene danskei komunistične stranke. Na kongresu se je sklenilo, da vstopi stranka v volilno borbo pri prihodnjih volitvah, ki se bodo vršile dne 9. aprila. . Mimogrede Trdnega sem prepričanja, da so volitve lepa in špasna reč. Kakšen bi bil brez njih dolgčas! še posebe dandanes, ko ni denarja niti za kino. Koliko se človek nauči pametnega in koristnega v dobi volitev. Nauči se kako mora domov po izkaznico ako je pozabil jo vzeti seboj, ko se je odpravil na volišče; kako mora junaško prečrtati znak stranke za katero voli; kako mora glasovnico zalepiti in kako sme ponosno domov, ko je napravil svojo narodno dolžnost. To niso mačje solze. Nadalje izve za požrtvovalnost posameznih narodnih kandidatov. Skoro vsi narodni kandidatje so se žrtvovali za narod že s tem, d* so prišli na svet kot sinovi revnih starišev. Lahko bi se bili rodili princi, grofje ali pa vsaj baroni. Ampak to ne bi bila nikaka žrtev. Kandidat, pošten kandidat, ki drži nase in na svoj narod, se mora roditi revež. To je pogoj. Tudi Mussolini se je rodil v revni hiši. Zato tudi skrbi sedaj tako lepo za reveže. Revščina, gospodarska in duševna, je postalm ponos in program naših narodnih kandidatov. To je pa le začetek požrtvovalnosti, ki ji ni konca Ji ni. Človek sreča kandidata, ki prisega da je revolucionar od nog do glave, p/rolelarski revolucionar, pa ga je doletela nesreča, da se je moral iz same ljubezni do naroda zapisati kot kandidat protidr-lavske stranke. Sreča ljudi, ki iz same požrtvovalnosti, so šli v Rim. se klanjat tistim, ki šo Slovencem požgali in uničili vse kulturne ustanove. Pokazali so, da so zares narodni ker po zgledu starifi narodnih voditeljev so šli poljubovati šibo, ki jih tepe. Vse take in enake žrtve morajo bili, seveda, pošteno poplačane. Narod ne sme pozabili na tiste, ki se zanj žrtvujejo. Volimo zanje...! Še Bog je usmiljen, pa naj ne bo narod. In usmiljenje naj bo naš narodpi program. In še se človek v volitvah kaj nauči. Zato ker v tej dobi postanejo vsi govorniki. Tudi Čoki. In Čoki, ali bolje rečeno, eden sam izmed velike družine, je prišel do resnice: »Komunisti, je dejal gospod Čok, so stranka d o čim smo mi narodu. Mož dela konkurenca Jožu Mandiču, ki je pred vojno ustanavljal s Klofačem slovansko internacionalo in je, po globokem premišljevanju iztaknil, da vzrok mizerije je pomanjkanje bogatstva. Komunisti to~ rej so stranka; oni pa, Čoki, Besednjaki, Wilfani in Stangerji in kar je trgovcev, verižnikov in izkoriščevalcev, oni so narod. Pred njimi je bil Ludvik XIV., ki je ponosno trdil: narod sem jaz. Fašisti pravijo: država smo mi. Čok je torej plagiral Ludvika XIV. in fašiste. 1 Kako so volitve lepa reč! Za dobo volitev pridejo na dan sami duševni velikani in za narod se žrtvujejo možje. 'Svoje globokoumnosti in svojo požrtvovalnost pa prodajajo na volilnih shodih narodu za cen denar. Svoje rane kažejo in svojo revščino, gospodarsko in duševno, škoda, da ima cerkev preveč svetnikov. zna Leninova osebnost Napram delu) ni bil Lenin nikdar zadovoljiv. Kontroliral je z neverjetno vstrajnostjo izvršitev najmanjšega dela. Ko je bilo dano eno povelje, je hotel imeti osebno dokazilo, da je bila stvar, izvršiena. Na primer, on je telefoniral, da se pnetpriea, ako je došlo pravočasno od njega poslano pismo. Grajal je ostro najmanjšo zanamarje-nost in je držal veliko na to, da- je razjasnil najmanjši dvom ali nepriliko, kojih je bilo na tisoče iri tisoče in ki so izvirale iz nam lastne, ruske zane-marnosti, iz pomanjkanja reda in kulture. Vladimir Iljič je znal biti, v svojem karanju, tako poln takta, da se ni nikdar noben sodrug čutil užaljenega, oelo tedaj, kadar se je na glavo prizadetega zvrnila najtežja kazen, da celo zapor, Niti sredi najveejih političnih dogodkov ni Vladimir Iljič nikdar zgubil ie vidika razvoja najmanjših stvari. V stotinah in tisočih vprašanj je bil vedno v stanu intervenirati, s polnim poznavanjem,1 stvari, takoj in v podrobnostih, tudi tedaj kadar, se je za stvari malega pomena. Ta njegova zmožnost mu je omogočala, da je bil vedno orientiran in seznanjen z vsemi vprašanji. Mnogokrat je Vladimir Iljič pripisa^ val bolj važnosti izvršitvi malih stvari, negoli številnimi sklepom Sveta ljudskih komisarjev. Evo tukaj nekoliko primerov o podrobnih nalogah, ki nam jih je dajal dnevno in v obilni meri. Datirajo iz mesiecev januarja in februarja 1918. leta. Prinašam jih skoro doslovno. "Treba ie ■ukreniti potrebno, »ato da bo takoj ugodeno zahtevi kmetov iz sel Gorki in Sjanov, tičoče se vpeljav« električne razsvetljave. Važno». tiTreba je posvečati pažnjo v to, da bodo skupine delavcev ki se vračajo iz Amerike (Zvetijon, Gladun) dobile takoj delo v tovarni «01mo» in da se jih uporabi za organizacijo vzornega oddelka za izdelavo avtomobilnih deluvn. «Treba je postaviti na jasno, zakaj je vodstvo petrolejskih rudnikov, nakazalo vsakemu delavcu 8 aršinov drv namesto trideset«. Gorbunov Bolgarski delavci proti reakciji Pravosodno ministrstvo je zahtevalo, da se vse delavske strank in organizacije postavijo izven zakona. Pirati tej nameri je Delavska stranka Bolgarije započela veliko akcijo, ki jo podpirajo strokovne organizacije in veliko udruženje delavskih zadrug aOsvo-boždjenj£». Po vsej Bolgariji se vršijo veliki shodi in demonstracije, na katerih se udeležujejo velike imaae delavcev in kmetov, pripadajočih tudi k nekomunističnim opozidonalnim strankam, Staro geslo «Proti razpustitvi delavskih organizacij je bfco nadomeščeno z novim: »Odpravitev zakona za zaščito države«. Te manifestacije, iz katerih se odraža velika energija in volja do boja, so napravile na vlado velik utis. Peti kongres Kom. Internacionale Sklican je ptjti sVietovni konguea Komunistične internacionale, ki se bo vršil v Mo#kvi cin« 5« junija, ,. DELO Oborožen v duhu tega znaka, se je podal v boj proti kapitalistični reakciji ruski proletariat. In premagal jo je-Proletariat Italije naj si vzame za vzgled ruske brate, naj se obo roži s trdno voljo v zmago. Za cilj, ki ga predstavlja ta znak naj se poda v boj, Za sovjetsko republiko delavcev |Q kmetov! 1. Bresaz Vito, 2. Gennari Egidio, 3. JuragaAntonio, 4. Lonzar Antonio, 5. Scoccimarro Mauro, 6. Srebrnic Giuseppe, 7. Tonetti Giovanni. Strankino vodstvo priporoča, da se da sledečim sodrugom preferenčni glas: Gennari Egidio, Srebrnic Giuseppe in Tonetti Giovanni. Opomba: Za preferenco zadostuje označiti priimek ali pa samo tekočo številko kandidata, v našem slučaju se zapiše na gla sovnici v prvo vrsto st. 2, v drugo 6 in v tretjo 7. Morajo pa biti zapisani ali sami priimki ali pa same številke. Glasovi x dežele Idrija troosrajtniki..tipajo" teren... hudi pn nas v Iuriji ae; čuti prav dobro, da stojimo tik pred volilno komedijo. Najbolj pa se zanimajo tukajšnji fašisti za komunistično-agitacijo. Kdo so pri nas fašisti? Vsi takozvani priseljenci in kakih 20 smo jih dobili pn rudniku, kot invalide, ki tvorijo milico in temelj fašistovskega sindikata. Dalje imamo nekaj renegatov in tudi nekaj domačih izgubljenih ovc, je pri njih. Ves ta aparat je sedaj mobiliziran se.vieda največ proti komunističnim delavcem. Na vse mogoče načine kažejo svojo »»uzorno disciplino«, hodijo po mestnih ulicah in gostilnah s palicami, vpijejo v tonih zverine in napadajo tukajšnje mirno prebivalstvo. Potrebno je navesti par slučajev: Dne 15. t. m.'zvečer so izzivali pri Za-godu in napadli rudarja Ferd. Jurmana, doma iz Podroteje tako, da je moral več dni ležati v postelji. Napadalci, med njimi pohabljeni Novak, se mirno sprehajajo po miestiu1. Seveda se Mila za zastopnike naše liste 1. Zastopniki liste morajo biti prisotni pri vseh volilnih operacijah do-tične sekcije, za katero so določeni. 0-peraeije pričenjajo ob 16 (4) uri na predvečer dneva volitev. 2. Zastopniki liste lahko volijo v tisti sekciji kjer so določeni, tudi tedaj ako pripadajo drugi sekciji ali drugiemu kraju tozadevnega volilnega okrožja. 3. Zastopnik liste mora: a) paziti, da so glasovnice podpisane od glasoštevcev; b) kontrolirati pečat in tekočo številko iste; c) pregledati sezname izseljenih volil-cev, tistih, ki ste nahajajo v, dobrodelnih zavodih; tudi sezname onih ki se nahajajo pri Narodni milici. Ti, kakor tudi častniki in vojaki, ne smejo glasovati; d} izključiti volilca, o katerem obstoji kak dvom; zuje fašistovska sekcija, za dosego svojih ciljev. Ali,tovariši, ta njih dejanja nam jasno kažejo, da smo na pravi poti. Njim pa povemo, da smrt komunista ni smrt komunizma in dokler nas boste napadali in izkoriščali po vaših kapitalističnih metodah, bomo vaši razredni sovražniki. Tovariši, na dan 6. aprila vsi na volišče in prečrtajte grb Sovjetske Rusijie, to je znak komunistične stranke Italije, edine revolucionarne zastopnica delavcev in kmetov. S tem, da volite za komuniste pokažete, da ste proti sedanjemu izkoriščevalnemu kapitalističnemu in fašističnemu sistemu, proti davkom in vsemu kar smrdi po kapitalu. V boj proti suženjstvu, za svobodo in enakost, za pravice vseh izkoriščanih na način, kakor vam veleva vaša proletarska organ i zaci ja. Idrijski ptoletariat pokaži 6. aprila, da nisi nazadnjaški. To ti priporoča v tvojem interesu tvoj tovariš rudar. Prihodnjič nekaj besed o sindikatu. Rudar Iz Sežane Slovenci, narodnjaki, ali so vam še v spominu muke in trpljenje, ki ste jih prestali po mestih in vaseh? Ali se Režka dolina Dopisnik s Postonjščine je povedal golo resnico. Tako nekam je tudi v naši nesrečni dolini; ne: imi kmetje, ne dolavči ne vtjdb kaj naj bi začeli in tare nas skrb kako bomo skromno preživljali svoje družine. Vse bogastvo naše doline je šlo v nič: Prej smo sadne pridelke vedno spravljali v denar in brez posebnih stroškov, sedaj pa v gnilobo. Sadno drevje bomo počasi . posekali za kurjavo. Žganje kuhamo bolj iz navade in bolje da bi ga ne, ker ga hi mogoče spraviti v denar in nam preveč požre vlada. Pravijo, da je to za gospode in fabrikantey ki imajo drage priprave za napravo žganja. Vemo to in znamo tudi zakaj. Kdor ima in zamore, ta si pomagaj, mi pa naj poginemo. To je svoboda v gospodarstvu, ki ustvarja današnje gorje. A tega nočejo slišati tisti, ki jim je sedaj dobro in niti tisti ne, ki so poklicani izganjati farizeje. Gospodu iz Prema n. p. je tako dol«o in ker ima Čakaj osel, da trava zrase Narodno Časopisje je prav tako kramarsko kakor je kramarska njegova politika. Ne za žive ne za mrtve ne omeni našega lista. Pred štirinajstimi dnevi smo pfijeli za jezik »»Novice«, ker so bile začele pljuvati na nas kot izdajalce. Kaj pa «Novice» ? Ne vidijo in ne slišijo, ampak se obrnejo na drugo si ran ter oštejejo «Lavoratore». Pri »Novicah« so namreč fini taktiki, ki nič ne zaostajajo za onimi pri «Edinosti». Trdno zaverovani v svojo važnost, sklepajo nekako tako le; Solnce sije, o tem ni dvoma; ampak če tega «Novice» ljudem še posebe ne povedo, ne bo živa duša vedela, da solnce sije. Z drugo besedo : «Novice» mežijo in mislijo, da tudi nihče drugi ničesar ne vidi. Na slabih nogah stoji njih sveta stvar če se boje, da bi nam delale reklamo, ako bi nas omenjale s pravim imenom. Kar se pa tiče vsebine članka o Dveh romarjih, je posneta iz knjige dr. Lom čarja, ki je v resnici naroden mož. Tu Ji Je že precej časa poteklo, odkar j^ one misli vrgel v svet. »»Novice« lahko mežijo dokler oslu trava zraste, pa bo slovenski izobraženec vkljub temu ve del, kaj je pisal dr. Lončar, Razlaga, zakaj so se požigale slovan ske ustanove po Jul. Krajini, je zelo preprosta. Zato, ker je italijanski nacionalizem videl v njih nevarnost pVo pagando za odtrganje teh krajev od države. Sovraštvo med obema državam"! je deloma izviralo tudi iz posesti teh krajev, zato ni nič čudnega, če se je go dilo, kar se je godilo. Zadnja postaja spera radi koristi dveh držav je zmirni ogenj in kri, je vojna. Najlepši' dokaz, da jezik sam ni kriv požigov, jc komunistično gibanje v Italiji sami. Ogrolina večina italij. komunistov govori le italijafisko.' Ali je to kaj branilo, da jim nišo požigali «krvni bratje« hiš, zadrug, delavskih domov itd. ? Da, slo vensko ljudstvo, tudi če bere «Novice», ni tako neumno, da hi tega rte videle Pač pa so gospodje pri «NOvifci0jMiel. omejeni, če res verjamejo, kar pišeju. da bo z volitvami in s parlamentom rešeno vprašanje slov. življa v Italiji. Po slanci, ki v Rimu vpijejo, pomenijo sa mo toliko, kolikor jih slišijo zunaj ro°i državo. Nič več in nič manj, Ce bi ko muniatični poslanci v rimski zbornici kričali radi pritiska slovanskega jf;» Ija v Italiji, bi to na pr. pomenjalo t., liko, kolikor bi se slišalo v Rusijo Prepričani pa smo, da bi naši narodni gospodje takoj slovesno izjavih rim ski vladi, da nočejo imeti ničesar sk" paj z rdečo - sodrgo. To jim seveda ne brani, da bi danes ne metali svo-jim rojakom peska v oči z raznimi la,-• mi. Dobro vedo, da je bilo v zbornici le 13 poslancev kom, stranke, se pa nič na sramujejo pisati, da še od sto eden m oglasil. Ko se je z reformo šolstva za dela pravica slovanskih delavcev in kmetov do gole v materinem jeziku, je konyiQjsUč^a., stffbka dolžnost in 'pripravila bi se Cula daleč, da ni zbornice domov. Ce bi »Novice* ret ljubile nerod, m zapira samo komuniste. Fašisti so [«o e) paziti da vsak volitec glasuje v ka- I sti, ker na ta način rešujejo domovino, bini (v nasprotnem slučaju je glas Drugi dan so šli zbrani v Spodnjo I neveljaven) in da da predsednik, I dri jo izzivati po vasi in gostilnah, pre-1 sponi i jas »Edinost«, na solze, ki .si pre brez nikakega dodatka, volilen po- iskovali naše ljudi in ko so dobili pri takala na ruševinah požganih in opu-trebna pojasnila in sicer popolnoma rudarju Kobalu izkaznico »federaci-1 stošenih domov v mestu in deželi? nepristransko; je« so mu je, vzeli in ga pretepli. Ali se spominjaš »(Narodnega doma« f) kontrolirati, da se nahaja v volil- škoda papirja, da bi popisal vsa njih v Trstu? Tarnala si in kričala kaj, da nem lokalu buletin, vsebujoč liste kulturna dejanja. Hočeim: navesti samo počenjajo z duhovni, z učitelji in z vseh strank. še. slučaj in sicer napad na sodr. Vid- vbogim ljudstvom. Pisala si, da so nas 4. Po končanem glasovanju* mora mar-ja. Njega so vzeli tukajšnji fašisti pri pogodbi v Santa iMaiglierita pro-Zastopnik liste nadzorovati z največjo j in njih dalmatinski tajnik za najne- dali in da smo sužnji, a tla ne bo dol pažnjo seštevanje glasov ter mora dati varnejšo osebo fašizmu in državi. g0 trajalo tako; da bo prišel dan razveljaviti tisti©, ki so na podlagi za- Poslali so v bedniui od 9.—16. m. m. rešitve. kona neveljavne. Urikrat k njemu na dom> deputacijo s Kaj pa delata sedaj gg. Wilfan in 5. Podpisati vse zapisnike. povabilom, da hoče tajnik Vlahovič I Slavik? Hodita po semnjih, da kupču Posebno pa naj dajo na zapisnik ^ njim govoriti, v sedežu njih sindi- jeta in prodajata to vbogo ljudstvo vsako njih pripombo ali protest. Vsak kata. Naravno je bila deputacija vsa- Prišli so mešetairji iz S. H. S.; po- protest naj bo napravljen z resnostjo Riksiat v spremstvu milice. Ali sodrug godili .so se z onimi, ki so včeraj še in dostojnostjo, bnez kričanja, tako da Vidmar je povabilo vzel v naznanje, | požigali naše domove in ki se s temi se'ne da predsedniku povoda k izklju- smatral ga kot privatno in sklenil, dal čini še danes bahajo. Predstavniki čitvi kakega zastopnika. se. iz načelenga stališča ne odzove slovenske narodne manjšine so pohi- Zastopnike liste se smatra za tisti temu povabilu, ne oziraje se na grož« teli V večni Rim in podali tam svojo čas ko vršijo svojo službo, kot javne Uje že druge deputacije. udanostno izjavo. In danes se prav funkcionarje. Zato morajo biti nedo- To zadržanje je fašiste še bolj raz- nič ne sramujejo, ko trdijo in propo-takljivi. kačiio in sklenili so, da nastopijo s silo vedu-jejo, da so komunisti zapeljivci, proti njiemu. In res, ‘že dne 15. m. m. ja v svojem srcu dobro wd6, da laže-, ob 3 in pol uir-i zjutraj, ko je šel v jo. Njih največja skrb je ta, da čim-službo so ga zasledovali po poti, ali bolj črnijo komuniste, ker dobro ve,d6, posrečilo sa mu je uiti. To se je godilo da če bi sel jel »narod« zanimati za tudi popoldan po mestu, v nedeljo in, komunistične ideale bi bilo koniec.njih bi ga varale s pomenom par amenla, ki I do sv. Jožefa. Dnie 17. j'e, Vidmar Llave in »botege«. ga v resnici nima. Ako bi ne bilo pri- vsled tega zasledovanja protestiral pri Delavci in kmetje, nikar se ne bojte šlo do sporazuma med Italijo in Jug..- tajniku fašja, tukajšnjemu županu in ne izogibajte as komunistom. Za slavijo, bi se sedanje volitve ne vršile in pri oblastih, ter tudi naznanil, da vaše odrešenje je že dalo nebroj ko-pri nas nie manj divje kot leta 1921 | mu jte. znan sklep fašistov, ki je, da | munistov svojo kri in svoje borno i Pustimo na stran moralno vrednost Iga hočejo na vsak način napasti. Ta I metje. Narodni veljaki p&mimo in-a udanostnih izjav, barantadje z vlado za sklep je izdal fašist Gino Pianini v dobno žive z »»narodnimi« dohodki in miren potek volitev je bilo smešno ?e žgalnici, za kar so priče, na razpolago. | dohodki štacun in »oštarij«, zato, ker je prišlo v času, ka so bile Na sv. Jožefa popoldan je šel Vidmar Trpin, na dan! Pripravi se, da za-mirne volitve v Jul. Krajini že davno s tovariši k pogrebu sodr. Jos. Pahor- podiš to mrhovino, ki ti okužuje zrak zagotovljene vsled — sporazuma z S. H. ja, potem so šli skupaj v gostilno K... in kri. S. Ne moremo si torej misliti, da bi bil v mestu. Takoj po njih prihodu so sle,- Delavci in kmetje, znak vesoljnega kak politik romal v Rim, samo radi - dili fašisti s palicami in začeli peti bratstva in zmaga dela nad izkorišča-mimih volitev. Namen, romanja je bil njih slavne pesmi proti komunistom njem, znak zmage pravico nad krivi-izjaviti vladi, da se začne nova politi- in Leninu. co, vaš znak jejsrp in kladivo z žard- ka nasproti njej, udanostna in usluž- Vsi sodrugi so ostali mirni jn obču- čem solncu in žitnem vencu, na. Cilj te politike je, doseči kar je dbvali sinove 2000 letne kulture. Vi- RreCI največ mogoče za narod ali, če rabimo deč, da na vse izzivanje komunisti ne , Ti mi be edo »»Novic«, dati oslu takoj jesti m napadejo, kar bi oni radi videli, češ, Državnozborske, volitve »tu. .Ml 'ta manjšina italijanov je v nevarnosti |se nočemo šmokoustb m delati rekla- In zopet je narastla potreba po obširnejšem šolstvu, ki je — hoče«, nočeš — zajelo tudi nižje plasti, delavstvo, nakopičeno v industrijalnih centrih ali saj ob njih. Do svršetka 19. stoj. je prevladovalo poljedelstvo in'Je si4je poljedelec preskrboval večino svojih potrebščin sam. A kol, v začetku novega veka, ko so iznajdba in odkritja pdvzrdčila preobrat družabnih razmer, ttitkd se je zgodilo v začetku 19. stoletja. Naraščajoče izražanje parne sile pri ladjah, železnicahjjjn tvornicah je rodilo moderno veliko industrijo. Ker vsaka obrtnost ^remi po osrer dotočenju in povečanju, nastala so velika industrijska središča za razne o* brti — tu ja, ločitev proizvajalnih panog. — Kapitalizem je izpreminjal industrijo in denarne zavode — bančne in kreditne. — Vse to j & moralo poseči dober trgovski nos in ,se je že dobro K razbehtev bralstva; samostojni privadil novim razmeram, je postal obrtlllk f .prejšnji svoj pomen dober državljan in stiska češplje in HK pi'esel v tvormskega, plačanega in kuha žganje. Tako se objemata Kristu- °?fsnefa delavca in postal direktno sov nauk in trgovina e slivovko'. Mi ,. rau Je kapital polagoma u- naj bomo bolj za slepo pritrjevanje, t'sni1 P^mmo duševnost, ki nam: je da ae nam za hrbtom: smejejo kakor v Jcrvi in mesu. * sem se pred' kratkim dobro prepričal i e pjino v sedanji cas. in za točno plačevanje davkov. Ne- Indus rija pa.jo brez surovin mrtvo-rodni smo res in trdi, a vendar vidimo roJeil° cete 111 nemogoča: brez zemlje vsak dan bolj daleč. h njeri‘h Pr?.lzvod°y izgltnete oba Imam navado, da si zapisujem moje lgovskem, (Inskem, poljskem, ukrajin- Tnvariši volilcil sliem, madjarskem, češkem i dr. jezi- V ppedatoječih stavkih sem vam le kih, ki izhajajo dnevno v 155.000 izvn- malo pokadil snedstvo, ki se jih poslu- J dih, stična Vlada požvižga na delavske in terase in da ji je le ležeče ha tem, da I si ohrani simpatije angleških kapiteli-1 •tov ! sodruga L. te sodružice A iz Renč smo nabrali j j, jjg,— za T. S, »»Dela«. S tem malim zneskom manifestlra-jnic,( uo. ne bomo nikdar zatajili in ne izdali našo globo-' ?ol mso jp s- takaiSfliim komuni^, d, jih bo;d. oitoSllv? da smo limeh nekaj posvetov • krutega' Težlma.« bilo sicer že pred meseci, ko Delo ni SmteTnri L. ’1' izhajalo. Ali oni zvedo naVadno Pre; , .i „aveapt’! proletarci v kasno. Podprefektovih ^porov se me Pa^a,irtXiiS ne bojimo. Tudi voditelj Rusije Rikof v Grgarju » jd preživel sedem tet Po zaporih. Zdaj A. M. p0 5.-- L. » pa on ukazuje; kdo gre sedet. Za ko- L B. m # munista je čast če ga zaprejo, za ko- p- f- - munizem pa je, preganjanje- najboljša w g 412>M agitacija. Bo prišel čas, kd bbflo deteV-L^ ci in kmetje ukazovali čez ječe in čez J izdajatelj: marsikaj drhzega. Tgkrat ne bodo j_. q iio0umiepčne stranke Italije. več sužnji in gospodje ne bodo imenIodgovorni uradnik: Po»l. Bellotte Vflft čana gro«iti. Zaupnik J it«k, tw, i, W»«»l - g oj88vn 'n 0WA’' 20.— “ 2.50 10.- 20.--