itsrn CELOVEC SREDA 11.SEPT. 1991 Letnik XLV. Štev.39(2621) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena: 8 šil. din.20 P. b.b. To nedeljo: 9. spominski pohod po poteh Johana?** Gašpeqa m Lenarta V nedeljo, 15.septembra, vabijo slovenski prosvetni društvi ..Zarja" v Železni Kapli in ..Valentin Polanšek" na Obirskem ter področni odbor Zveze koroških partizanov v Železni Kapli na že tradicionalni ..Spominski pohod po poteh Johana, Gašperja in Lenarta". Zbirališče je ob 7.uri pri Wolfelnu v Lobniku. Cilj in popoldanski zaključek pohoda je spominski dom pri Peršmanu v Lepeni. Vsi prisrčno vabljeni! n ;; r' ' tVradno; d^o/ez/čnosf v Ce/ovca. L šolski dan v nov/javni dvojezični šo/i v Ce/ovcu; otroci z učiiei/icama Sabino Nacdbar in Brigitte Bambruscb, mestnim svetnikom Mete/kom, predstavnikom šo/skega odde/ka ce/ovškega magistrata Scd/appegem in šo/skim nadzornikom IViege/ejem. Cetovec: javna dvojezična Mudska šota je odprta vrata „Willkommen tn der dffcn-tlichen zweisprachigen Volksschule 24 - Dobrodošli v javni dvojezični ljudski šoli 24". V ponedeljek je ta napis na tabli prve javne dvojezične ljudske šole koroškega glavnega mesta pozdravil 18 otrok in njihove starše. Šola ima svoje prostore v šoli Karla Rcnncrja v celovškem Šcntpetru. Formalno je samostojna ustanova, ima svoje vodstvo in je uvrščena med šole celovškega magistrata š svojo številko (ljudska šola 24). Vodja šole je postala gospa Brigitte Hambrusch, ki je do zdaj bila provizorični vodja ljudske šole na Žihpo-ljah. Ona bo prevzela prvi, njena kolegica Sabina Nach-bar (do zdaj je poučevala v privatni dvojezični šoli Mohorjeve) pa združeni drugi in tretji razred. Devet otrok je vpisanih v prvi, šest v drugi, trije pa so vpisani v tretji razred. Če se število in razmerje otrok, ki so bili prijavljeni ob prvem šolskem dnevu, v teku naslednjih dni ne spremenita, bosta druga in tretja šolska stopnja združeni v enem razredu. Prijave k dvojezičnemu pouku na javni dvojezični šoli v Celovcu pa so možne še do 20. septembra. Do poskusov tako imenovanega ugotavljanja narodnosti, kakršnega sta zahtevala svojčas Haider in FPO (dvojezičnost izključno za Slovence), ni prišlo; vpisovanje je potekalo brez posebnih pripetljajev. Ob otvoritvi so bili prisotni predstavnik deželnega in mestnega šolskega sveta ter mestne občine. Nadzornik za dvojezično šolstvo Wiegele je formalno ugotovil 'zadostno potrebo' po ustanovi in jo predal novi šolski vodji. Predstavnik mestnega šolskega sveta dr. Schlapper ter mestni svetnik Sicghcrt Metelko sta izpostavila pozitiven odnos mestnih organov do nove ustanove ter govorila o velikem dogodku za mesto. Metelko je staršem čestital k odločitvi za prijavo k dvojezičnemu pouku in izpostavil izkušnjo, da človek z znanjem več jezikov daleč napreduje. (Dai/e na 2. .sf/vmi) Kučan spreje! predstavnike zamejskih Siovencev Predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan je pretekli teden sprejel predstavnike osrednjih organizacij zamejskih Slovencev iz Avstrije, Italije in Madžarske. Srečanja sta se udeležila tudi zunanji minister dr. Dimitrij Rupel in minister za Slovence po svetu, dr. Janez Dular. ZSO sta zastopala tajnik dr. Marjan Sturm in podpredsednik Franc Kukoviča. Kučan je zamejce seznanil s potekom slovenskih priprav na haaško mirovno konferenco. Pričakuje, da na konferenci ne bo prišlo do oporekanja slovenski odločitvi o osamosvojitvi. Korošci so poudarili nujnost uresničitve namena slovenske vlade, da bi prevzela odgovornosti in naloge sopodpisnice avstrijske državne pogodbe. Predstavniki Slovencev v ftaliji so opozorili na dejstvo, da želi ftalija s to konferenco vključiti tudi bilateralna vprašanja, kot je revizija Osimskega sporazuma, zlasti v zvezi z zaščito italijanske manjšine. V Rimu se tudi vlada bliža stališču, da z razpadom Jugoslavije postanejo vprašljive tudi medsebojne pogodbe. Zernatto spet za koalicijo s svobodnjaki Po naslednjih volitvah je možna zopet koalicija s FPO, a brez Haiderja, je dejal koroški deželni glavar Christof Zernatto (OVP). Tako imenovana „prosta igra sil" njegovo stranko ne zadovoljuje. Hkrati pa je poudaril, da tudi tesnejše sodelovanje s SPQ ni izključeno, če je to v skladu z uresničevanjem političnega programa koroške DVP. Predsednik SPO Amhrozy je te izjave označil kot izraz nesigur-nosti. Opozoril je na dejstvo, da se je Zernatto po izvolitvi sam izrekel proti koalicijskim zvezam. V Ženevi so medtem na zasedanju Liberalne internacionale (H) ponovno zahtevali izključitev Haiderjeve svobodnjaške stranke. Cii/ /efošn/ega bita S/ovenskega cestnika. B/afno jezero. Od 11. -13. oktobra za samo 1400 sik Vestnikov hit 91 na Biatno jezero in v Budimpešto! Uredništvo Stovenskega vestnika svoje naročnike, bralce in vse prijatelje lista tudi letos vabi na že tradicionalni „Vcstnikov hit". Cilj letošnjega potovanja je Blatno jezero (Balaton/Plat-tensee) ter glavno mesto Madžarske Budimpešta, čas potovanja pa od 11. do 13. oktobra 1991. Obeta se nam torej čudovit vikend! Naš priljubljen hit organiziramo - kot že lansko leto - v sodelovanju s turistično agencijo Sommcregger iz Celovca, posebno ugodna pa je cena: tridnevno potovanje (avtobusni prevoz, 2 polpenziona, dodatna večerja v tipični madžarski čardi s cigansko glasbo, dve nočitvi v hotelu srednje katergorije ob Blatnem jezeru ter enodnevni izlet v Budimpešto) stane samo 1400 šilingov po osebi! Cena velja za dvoposteljno sobo, za enoposteljno sobo pa je treba doplačati 240 šilingov. Prijavite se čimprej na uredništvu Slovenskega vestnika na telefonsko številko (0463) 51-43-00 (Milka Kokot, Urška Brumnik). 2 H.icptcmber)99t ... javna dvojezična šota BEOGRAD' Letargija v Den Haagu, kri in (Audttl/evuttje s 7. sirarn) Dejat pa je tudi, da obnova šoie še ni zakijučena in da se bodo adaptacijska de!a nada-tjevaia nastednje ieto poieti. Brigitte Hambrusch je opozorita na nekotiko težaven začetek, saj nova šota trenutno še nima na razpotago tastnih knjig in učnih pripomočkov (na začetku si jih bodo sposojati pri direkciji tjudske šote 26). Toni Schet-tander pa je v imenu staršev zagotovit vso podporo učiteljskemu kadru. Otroci so biti sproščeni in razigrani, saj se nekateri poznajo že iz otroškega vrtca. Po vpisu in seznanjenju z očartjivima učitetjicima (eden izmed očetov je na skrivaj zašepetat, da bi ga kar spet mikalo hoditi v šoto) so si otroci in starši tahko ogtedati prostore za popotdansko varstvo šolarjev v Mladinskem domu SŠD, kjer bo imeta strokovno nadzorstvo Katja Weiss. Tudi v Mohorjevi dvojezični tjudski šoti se je v ponedeljek z mašo začeto šolsko teto. Ustanova se je v dveh tetih svojega delovanja dobro zasidrata in ustvarita dober gtas. To potrjuje vetiko šte-vito novih prijav ktjub zdaj odprti javni dvojezični tjudski šoti. Za prvo šotsko stopnjo je bito 23 prijav (dva razreda). V drugi šolski stopnji je 26 (2 razreda), v tretji 25 in v četrti t2 otrok. V Mohorjevi tjudski šoti je Tetos torej 86 otrok, šest učitetjic, dva uči-tetja in dve vzgojiteljici, v samem Celovcu pa je v obeh šotah nad 100 otrok, ki koristijo ponudbo dvojezičnega pouka. V zvezi z otvoritvijo javne dvojezične tjudske šote v Celovcu je tajnik ZSO dr. Marjan Šturm podat nasted-njo izjavo: Večtetna prizadevanja skupine staršev iz glavnega mesta so obrodita sadove. Javna dvojezična ljudska šota v Cetovcu je v ponedetjek odprta svoja vrata. Cetovec je s tem za korak btižji Evropi. Čestitamo staršem, ki so se tako vztrajno boriti za pravico do dvojezičnega pouka, za človekove pravice. S tem so nemško in slovensko govoreči starši dokazali, da etnična dehtev, ki jo zagovarjajo nacionahsti, ne ustreza ne razmeram ne hotenju prebivalstva. Dejstvo, da so si starši pri ustavnem sodišču izboriti pravico do javne dvojezične tjudske šote. bo imcto datjnosežne postedice za uveljavitev stovcnščine v javnosti. Toda to ni samo vprašanje stovenske manjšine, temveč vseh tistih, ki v smistu Evropskega sveta zagovarjajo med-kutturno in večjezično učenje. Medtem ko je vse več znakov, da bo tudi mirovna konferenca o Jugoslaviji v Den Haagu zabredta v stepo utico (ob zaključku redakcije nismo dobiti nobenih konkretnih in vzpodbujočih vesti), so se na bojiščih v Slavoniji brez ozira na mirovna pogajanja stopnjevati kruti boji. Na karti se vidi, da se srbski napadalci s svojih v preteklih tednih zasedenih področij (B) premikajo proti imaginarni meji Vetike Srbije (A). Z zvezdico (C) so označeni kraji, kjer so trenutno najsrditejši spopadi. Kot „povsem neupravičeno in diskriminacijsko" je te dni manjšinska zastopnica Zetene atternative v avstrijskem partamcntu mag. Terezija Stoisič ostro kritizirata dejstvo, da Avstrija hrvaški in madžarski narodnostni skupnosti na Gradiščanskem še vedno odreka pravico do dvojezične gimnazije. Parlamentarna postanka je s tem v zvezi četo govorita o škandatu in to utemeljita z argumentom, da znaša proračun repubtike Avstrije samo za učitelje oz. profesorje na gimnazijah v tujini Za oborožene spopade pretekhh dni je značilno, da se je vojska začeta vktjučevati povsem neprikrito. Tudi medijska vojna je na višku. Nemška televizijska hiša ZDF je pretekli teden prika-zata amaterski videoposnetek iz hrvaške vasi Kraljevčani na Baniji, ki je bit posnet po čet-niškem napadu. Prikazana so bita razdejana naselja in barbarsko razkosana in mattreti-rana tetesa ubitih prebivalcev. Nekaj dni navrh so v demantiju sporočiti, da prikazuje posnetek poktano srbsko prebivalstvo po hrva- tetno 94 mitijonov šitingov, za dvojezično gimnazijo oz. tastne državljane pa da ni denarja. Pri tem je Stoisi-čeva poudarita, da nima ničesar proti avstrijskim srednjim šotam v tujini, saj so brez dvoma prispevek k boljšemu razumevanju, hkrati pa je povsem upravičena ostra kritika, da Avstrija svojim državtjanom odreka ctemcntarno pravico do pouka v materinščini. S tem v zvezi je postanka ZAL še povedata, da se bo vsota za avstrijske šote in učitelje v tujini v prihodnjih tetih še povečata, saj je Avs- škem napadu. Nevarnost, da bodo oboroženi boji izbruhniti tudi v Bosni in Hercegovini, je čedatje večja. Hkrati pa v hrvaškem vodstvu v Zagrebu narašča napetost. Srbskim teroristom je uspeto prenesti boje v bližino Zagreba. Tudi v Ptitvicah so se zopet spopadli. Njihove akcije v Sinju in v neposredni bližini turističnih centrov na obali naj bi še bolj preplašite turiste in s tem oškodovale turistične centre. Hkrati se ob pomoči vojske pribtižujejo tudi enemu izmed svojih strate- trija tako v Pragi kot tudi v Budimpešti ustanovita svoje gimnazije, ki jih namerava razviti do 8. šotske stopnje. Kot čisti cinizem pa je Stoisičeva označita odgovor ministrstva za pouk na par-tamentarno vprašanje, zakaj Hrvati in Madžari na Gradiščanskem še vedno nimajo dvojezične gimanzije. Ministrstvo je namreč odgovorilo, da je vsakemu avstrijskemu dijaku in dijakinji omogočen pouk v njegovi materinščini, ter da zakon omogoča vsakemu avstrijskemu otroku z nenemško materinščino pouk v okviru določb. Ministrstvo ve, da na Gradiščanskem do danes ni dvojezične gimnazije, in naj se ne spreneveda, je poudarita manjšinska govornica Zcte-nih. Br/g/ffe Hambrush vod/ ce/ovško javno dvojezično šolo /n 1. razred, Noleg/ca Sabina NacdbarZ razred. Škandatozno - ne bo nič z dvojezično gimnazijo za Hrvate in Madžare? V takšnik časi// je Freudova ugotovitev ..D/e Stimmc der Eernnaft /.s; /e/.se" več ko/ upravičena. /Va eni strani neznosna p/jauosf, os*akr/os/ /n rado.sf zaradi domnevnega popo/nega in dokončnega poloma komunizma, znanstvenega socializma in upanje nešteti!/ milijonov na dostojno življenje, ki povezujejo ta polom s svoiim če KOMEN dr. FRANCkM Zt/E/FTfM m/. večnim prepričanjem o 1'lagodar-nosti, eaini zveličavni in odrešujoči logiki in edi/rstvene/^; zmagoslavju tržnega gospodarstva 1 kdo ki st še upal nporak/jnti gnusno kesedo kapitalizem, ko socializa ni več?). Na drugi strani popolna zkega-nost tistik. ki so še do nedavnega verovali v ideale demokracije, človečnosti, socialne enakopravnosti in v sile, ki le-te izkojujejo in varujejo. kegioaa/ni interesi in stremi/en/e po okranifvi oklasti so jim večinoma nadomestili kivša prizadevanja, njik utopije - realnosti jutrišnjega dneva - so prodali za počen groš. Ne gre jim zameriti. „JW, ta Drne/iova //strašljiva groteska je postala realnost v ameriško-iraški vojni tega leta, CNN in ves svetovni monopol teknične in možganske informacije in deformacije tudi njim ni prizanese/. Pojna v Iraku /c kda generalka, končala se je t/speš/to, direktni pre- nos vojnik dogodkov - v nasprotju z Pietnamom - gledalcev ni več šokira/, okratno, fascinira! jik je s teknično lepoto uspešne vojne. Ok volitvak za predsedniško mesto v ZD/1 ki imet najkoljše/zglede general Scktcurrkopf. Po. da je kuvajški kraljevski klan docela skorumpirana druščina jev-da/nik lumpov in falotov, za to jim ne gre. /udi po osvokoditvi Navada ostaja ta država fevd in last ene same družine. -Svetovna javnost pa si je enotna v tem. CNN jim je posredoval, da se je kori! mednarodni svet pod poveljstvom ameriškega generala in s priznanjem OZN za svokodo. Generalki je sledila uvertura, kar smo počel/ daleč nekje //a Rliž-njem vzkodu, pripravljamo v Evropi. Jugoslavija je taka država, ki je za to primerna. .Se/e ok paralizirani Sovjetski zvezi pa komo spoznali. v koliko komo /akko zavrteli kolo zgodovine nazaj. Ponudimo eni repukkki kredite, katerik drugim ne damo. poslužujmo se politike ..divide et impero", diferencirajmo svojo politiko,' sprva naj spregovori Evropa, zavezniške si/e OZN pod ameriškim generalom .SciacnrzkopJom samo še čakajo na povnki/o iz Den Haaga, če jik pova-kita /udi Ljuk/jana in Zagrek, tem kolje. Najti monopol mednarodne informacije je srksko-ko/jševistične generale že zdavnaj postavi/ na stopnjo z araksko-mulatskimi imami. Cver/nri končno sledi predstava. Pregovor pravi, da sledi ponesrečeni gerera/ki uspešna premiera. P/t se je treka kati, da ko v Sovjetski zvezi sledila uspešni generalki /in uverturi) katastrofalna predstava, ki jo razgleda/// opazovalci že predvidevajo. na Rkžnjem vzkodu se je da/o predvidevati izid ..puščavskega vikarja", v Jugoslaviji se da nekoliko predvidevati izid kojev, regije, narodnosti in narod/ so tam že znani, četudi so zgolj šakovske figure na deski, ki se - ok spretni igri velesile - zlakka spreminjajo iz /tavadnega kmeta v zmagovite kraljice - jugoslovanski kraj/, kakor je to pr/ šakovsk/ igri okičajno, ne ko igra/ nokene vloge. Pred razvojem v Sovjetski zvezi, po katerem so tako krepeneli, pa se tud/ sam/ koj/jo.' ta lepa k/polarnost sveta /Peagan. kraljevsfvo kudega) naenkrat ne okstaja več. Nomunistična partija v Sovjetski zvezi, prepovedana. Slika sovražnika, k/ ogroža svet, je izginila. Namesto tega. konglomerat držav, državic in regij, narodov in narodnost/, ki so vsem sovjeto/o-gom, vajenim, da razkerejo iz vrstnega reda pred Leninskim mavzolejem v Moskvi kodočnost Sovjetske zveze, doslej kile večinoma neznane in postajajo velika neznanka v političnem razvoju. Morda kodo zavezniške si/e še kos jugoslovanski uvertur/, premieri razkola in pokola nekdanjik narodov in ljudstev Sovjetske zveze ne kodo več kos. E antični tragediji sled/ uvertur/ in igr/ še tretji de/ in ta se - po toča/k pravilik antične tragedije - pripravlja, ne da k/ ga pnk/ika pravočasno opazila. Po so v tem okviru narodi tretjega sveta, iz /tfrike, daljne /tzije. Latinske /Smerike. lakota, revščina, deklasiranost in zapostavljenost niso samo vir nepoznan/k socia/nik konfliktov, temveč tudi izkodišče nov/k gikonj za socialno enakopravnost. ških ciljev: z vojaško silo odcepiti Slavonijo od Hrvaške. Ker so srbski napadalci prevzeli strateško važne točke na avtocesti med Beogradom in Zagrebom, so vzhodni predeli Hrvaške bolj ali manj odtrgani od centra. Isto velja tudi za jugovzhod: samo- zvana SAO Krajina zapira najvažnejšo cestno in železniško povezavo do Splita in v Dalmacijo. Po zadnjih podatkih je zbežalo s hrvaških bojišč nad 60.000 Hrvatov, a hrvaške sile v zadostni meri sformirane in oborožene, da bi lahko šle v kakršnokoli odkrito konfrontacijo. Enotne obrambe ni, ker je (nasprotno od Slovenije) razdeljena na štiri ločeno poveljujoče krizne štabe. Dostikrat pa se je s strani vladnih krogov v Zagrebu slišalo, da ima njih dosedanja potrpežljivost enostaven razlog: premalo orožja. Ravno pretekli teden je armadi zopet uspelo zapleniti transportno letalo, ki je priletelo iz Ugande in je ogenj na bejisem! tudi v Srbiji naj bi bilo registriranih nad 90.000 beguncev iz Hrvaške. V tej situaciji hrvaško vodstvo prvič grozi z odkrito ofenzivo proti napadalcu, očitno po motu 'napad je najboljša obramba'. Zlasti general Martin Špegelj, pred nekaj meseci še hrvaški obrambni minister in zdaj poveljnik hrvaških oboroženih sil, se je močno izpostavil s svojo radikalno linijo: on bi najraje še v tem hipu napadel kasarne jugoslovanske armade. Vprašljivo pa je, ali so imelo natovorjeno orožje. Orožje, ki je pred dobrim mesecem bilo zaseženo v črnogorski luki Bar in o katerem se do zdaj ne ve, komu je bilo namenjeno, pa se je zdaj menda znašlo v armadnih skladiščih v Nikši-ču. Zmerni krogi v zdajšnji hrvaški vladi demokratične enotnosti se slej ko prej izogibajo globalni vojni. Hkrati govorice napovedujejo odstavitev Tudžmana, priprave za to naj bi vodila vodja ekstremnega krila predsednikove HDZ, Bobetko in Glavaš. Cinizem brez meja: hrvaški begunci za Avstrijo turisti? Oportunističnemu tavanju med proglašanjem načelne pripravljenosti in obžalovanjem zaradi faktične nemo-gočnosti uradnega priznanja Hrvaške in Slovenije so slediti v avstrijski uradni politiki novi nesramni viški: # Gradiščanski deželni glavar Stix (SPO) je v zvezi s čedalje večjim številom hrvaških beguncev izjavil, „da je treba jemati begunce iz Hrvaške kot turiste in da jim ni mogoče pomagati, dokler ne zaprosijo za politični azil"; # Predstavniki koroške občine St.Urban nočejo sprejeti (po večini iz Hrvaške in iz Kosova pobeglih) azilantov, ki so ji bili uradno dodeljeni v gostišče družine Schi-negger v vasi Agsdorf; šovinizem prikrivajo z argumentom. da tujci škodujejo tamkajšnjemu turizmu in atraktivnosti kraja. Kajpada je jasno, da v zvezi z večjimi in nepredvidenimi vali beguncev ne more teči vse kar tako gladko. Vendar so prav avstrijski politiki in avstrijske oblasti, odkar so v Jugoslaviji napetosti rasle in naposled prerasle v vojno, Sloveniji kakor tudi Hrvaški ves čas zatrjevali, da so (skupaj z vojsko) pripravljeni na vse mogoče incidente, tudi na najhujše, in da so v stanju ukrotiti vat do 70.000 beguncev. Toliko jih še zdaleč ni, a za to, da sc začnejo pojavljati težave, jih zadostuje očitno že nekaj sto. Značilno je pred- vsem to, da se pristojni organi delajo nepristojne in da se s problemom tako dolgo ne ukvarjajo, dokler vse skupaj postane nepregledno in se razumevanje avstrijskega prebivalstva za begunce zniža na minimum. Tudi Italija se -zlasti po svojih 'albanskih izkušnjah' - otepa hrvaških beguncev. Ista Italija je bila, mimogrede povedano, glavni profitar porazne turistične sezone zaradi vojne polomije na Hrvaškem... Avstrijski notranji minister je medtem iz neobvladanih razmer napravil najboljše in meni, da hrvaškim beguncem lahko bolje pomagajo karitativne organizacije kot pa zveza, zato bo notranje ministrstvo podprlo vse iniciative te vrste. Taka uvidevnost začudi, saj v primeru Slovenije in Koroške niti za hip niso nameravali pomagati sloven-1 skim organizacijam in zasebnikom. ki so nudili pomoč slovenskim beguncem. Zeleni parlamentarni poslanki in gradiščanski Hrvatici Marijana Grandia in Terezija Stoisič sta ostro zavrnili Stixovo izjavo ter kritizirali uradno neiniciativnost. Kot prvi ukrep sta zahtevali takojšnjo pomoč Gradiščanske v višini milijona šilingov; s finančnimi sredstvi naj bi dežela podprla privatne družine, gradiščansko-hrvaška društva, Rdeči križ in Caritas pri akcijah v pomoč hrvaškim beguncem. preživetje kot manjšina. Kot smo poročali že v pretekli izdaji SV, pripravljajo nacionalistični krogi okoli južnotirolske deželne poslanke Eve Klotz ter Schut-zenbund manifestacijo (15. septembra na avstrijski strani Brennerja) za združitev Tiro-la. Tudi posamezni poslanci Južni Tirnici za tiaiiio BOŽEN. - Večina prebi- želi 41,2 odstotka nemških Južnotirolske ljudske strai prebivalstva Južnega Tirola si želi tudi v bodoče ostati v Italiji. To ugotavlja italijanski dnevnik Corriere de la Serra, ki je pretekli teden objavil rezultate tozadevnega popraševa-nja. Potemtakem se je 53,1 odstotka vprašanih izreklo za ostanek pri Italiji/ 23,7 odstotka pa za neodvisnost Južnega Tirola in le 2,8 odstotka za priključitev k Avstriji. Tudi pri nemško govorečem prebivalstvu, to je približno 280.000 od skupno 430.000 prebivalcev Južnega Tirola, prevladujejo simpatije do Italije. Če podatke povpraševanja posplošimo, si 41,2 Južnih Tirolcev, da bi dežela ostala v okviru Italije, 30 odstotkov bi hotelo neodvisnost dežele in 4 odstotki si želijo priključitev k Avstriji. Avstrijski zunanji minister Mock je medtem demantiral časopisna poročila o novih nesoglasjih med italijansko vlado v Rimu in avstrijsko na Dunaju. Poudaril je tudi, da ni nobenih povezav ali pogojev med izpolnitvijo južnoti-rolskega paketa in načrtovanim pristopom Avstrije k Evropski skupnosti. Izpostavil je, da se bo Avstrija z vso silo zavzela za izpolnitev vseh pravic Južnih Tirolcev in za najboljše pogoje za njihovo Južnotirolske ljudske stranke so se močno zavzeli za odcepitev od Italije, kar je izzvalo takojšnje negativne reakcije v Rimu. Od maja naprej tudi del avstrijskih svobodnjakov, zlasti tirolska in predarlska FP ter strankin generalni sekretar Meischberger, na ves glas zahtevajo - z opozori-tvijo na val političnih sprememb in samoodločitvenih aktov v Evropi - pravico do odcepitve Južnega Tirola. Zunanji minister Mock se je v pogovoru s SV že v juniju ogradil od takih poskusov aktualizacije južnotirolskega vprašanja, ki jih je označil kot skrajno škodljive. Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR) je razpuščena! MOSKVA. - Kongres sovjetskih ljudskih poslancev je pretekli teden, po prvotnih poskusih zavlačevanja s strani tako imenovane stare garde, končno le privolil v sprejem nove zvezne pogodbe. S tem so storili zadnji korak v procesu preloma s starimi strukturami oblasti v Sovjetski zvezi. Istočasno pomeni odločitev ukinitev gremija samega. Ta zadnja in v pravem pomenu besede zgodovinska odločitev kongresa sovjetskih ljudskih poslancev ima te-lc neposredne posledice: # ZSSR se bo spremenila v zvezo suverenih držav; # vsem republikam je prepuščena odločitev o pristopu ali asociaciji; # trenutne meje med republikami ostanejo; # armada in obrambna politika ostaneta pod skupno streho; # v prehodni dobi vodijo posle naslednji organi: državni svet na čelu z Gorbačovom in predsedniki republik, vrhovni sovjet kot dvo-zborni parlament in gospodarski odbor; # funkcija podpredsednika je ukinjena; # jamstvo človekovih pravic. Do teh sklepov in priznanja suverenosti republik je prišlo pretekli četrtek šele potem, ko je predsednik Gorbačov zagrozil z uporabo svojih izjemnih pravic (lahko bi razpustil sovjet poslancev zaradi nedelavnosti ter z izrednimi dekreti uveljavil sklepe). Kongres ljudskih poslancev je sicer od ponedeljka naprej zasedal, vendar je del tako imenovane stare garde zadnjikrat skušal blokirati takojšnje sklepe. Izborili so si celo kompromis, da bo kljub dejanski ukinitvi kongresa po potrebi mogoče še sklicati kako sejo. Novi sovjetski obrambni minister Šapošnikov je medtem izjavil, da bo sovjetsko jedrsko orožje tako kot do zdaj ostalo pod centralno kontrolo. S predstavniki republik pa se bo pogajal o umiku rdeče armade. Medtem so se zopet razvneli boji med Georgijci in pripadniki južnoosetske narodnosti, kateri zahtevajo za svoje ozemlje neodvisnost. Bilo je več ranjenih in mrtvih. Georgijski predsednik Gam-sahurdija je podaljšal izredno stanje. Tudi blokada južno-osetskega ozemlja se nadaljuje. ALOJZ ŠEVČIK. Večernji list Friedens!ehrer aus dem A!pen-Adria Raum in Toimin 11— 13.10. Vestnik-Hitzum Piattensee und nach Budapest! Auch SPO hat nun eiaenen Voiksgruppen-SpreMer gin an der Universitat Ljubljana. Sie brachte ein ge-lungenes Beispiel der Zusam-menarbeit von Universitaten und Schule: Im abgetaufenen Studienjahr absolvierten alte Studentlnnen der Fakultat einen friedenspolitischen Einfuhrungskurs. der aus Vortragen und Arbcitskrei-^en bestand. „Erziehung heute heiBt Friedenserziehung" resu-mierte Werner Wintersteiner (Deutschdidaktiker an der Universitat Klagenfurt)! Friedenserziehung bedeute Erziehung zur Konfliktfahig-keit. In seinem Referat pla-dierte er fiir eine Erziehung, die soziales Lernen und poli-tische Bildung verbindet, denn es komme sowohl dar-auf an, Sachkenntnisse wie eine Werthaltung zu vermit-teln und die Fahigkeiten zu trainieren, entsprechend zu handeln. Friedenserziehung und in-terkulturelle Zusammenar-beit im Alpen-Adria Raum stehen erst am Anfang. Die Sprachenvielfalt ist zwar in-teressant, wirft aber auch manche praktische Probleme auf und erfordert viel Ge-duld. Weitere Seminare sol-len folgen, die Themenstel-lung solite enger sein. Durch die schriftliche Vorlage aller Vortrage soli die Diskussion erleichtert werden. Aber das ist nicht alles. Zahlreiche neuc Freundschaften wurden geschlossen und wichtige bc-ruflichc Kontakte wurden vereinbart. Der erste Schritt wurde gemacht. Es werden noch viole folgen. (W.W.) Preis inbegriffen sind der Bustransport, zwei Halbpen-sionen, ein zusatzliches Abendessen bci Zigcuner-musik in einem original unga-rischen Lokal sowie die Budapcst-Exkursion mit Fuhrung. Die Unterbringung erfolgt in einem Hotel am Plattensee. Anmeldungen ab sofort an die Rcdaktion des Slovenski vestnik. Telefon (0463) 51-43-00. SLOVENSKJ HEUTE DieSeite fur unsere deutschsprachigen Leser/innen VESTNIK Kann die ARGE AJpen-Adna den Zerfal! Jugos!awiens uberieben? Fflr ztve/ Dr/ffg/ Jer Aa/rM/Mgr ,s;7/J J/c /w ////J nac/: Jgw ZtveJg// Moc/t c/nr? /^/a.sftrrtg /7/rer Z?č'z/čV;ttMg ztrw Von J