Žičkar in celjska okoliška dekliška šola. Državni poslanec in nekdanji celjski vikar Žičkar, ki je bil v zasebnem in tudi javnem življenju koncilijanten mož, vendar tudi ni bil brez napak, kakor sploh ni noben človek, ki je pod kožo krvav, čeprav je blagoslovljen. Uprav smešno se nam toraj zdi, ako klerikalna lista »Slovenski gospodar« v Mariboru in »Slovenec« v Ljubljani kujeta iz Zičkarjevih političnih napak slavo v — deveta nebesa. Ne govorimo radi o rajnih politikih, ki so si na tem ali onem polju pridobili nekaj zaslug za slovenski narod. Nikakor nam pa ne bo nikdar ugajalo, ako se napačnemu političnemu delovanju pojo tirade. In tako je s celjsko okoliško dekliško šolo. O tej šoli je že marsikateri klerikalec porabil zadnji čas precej črnila v gori imenovanih listih, sodeč iz svojega omejenega vidika, ter s tem pokazal, da ne pozna niti osnovnih pojmov o ljudskem šolstra. Črevlje naj sodi kopitar I Ko se je sedanji ljudsko-šolski zakon, pozneje neliko izpremenjen, uveljavil 1. 1869, so bili v Celju še lepi časi. Ker so bili že takrat na okoliški šoli premajhni prostori, je dalo takrat celjsko mesto — sedaj ultra nemško — prostor za en razred na razpolago v sedanjih sobah celjskega muzeja. Tako je bilo takrat. Danes je ljut boj, ali se sme poslopje za deško in dekliško šolo staviti v celjskem mestu, katerega šolsko okrožje leži zunaj mesta, a v Gaberjih n. pr. ne vedo, kje se začne in neha mesto in kje okoliška občina s šolskim okrožjem. Po tem občnem razloženju pridemo do rajnega Žičkarja, ki je bil mnogo let vikar v Celju ter posegel s svojim vplivom v šolske razmere okoliške šole. Prepričani smo, da je mož morebiti imel najboljšo voljo, da koristi slovenskemu narodu, samo da je svoje delovanje utemeljil na napačnih premisab. Zičkar je hotel imeti posebno dekliško šolo za okolico, na kateri naj poučujejo nune. Ker takrat niso gledali na to, da se dekliška šola ustanovi postavnim potom, si je zabil  v glavo, da je treba ustanoviti zasebno dekliško šolo, na  kateri naj poučujejo nune. Ker pa nadalje za zasebne šole  nič ne prispeva deželni odbor, je ustanovil Žičkar kot celjski  vikar »Katoliško podporno društvo,« ki je beračilo po  vsem slovenskem Štajerju, da je zmoglo stroške za vzdrža-  vanje zasebne nunske dekliške šole za okolico Celje. In  tako se je Slovencem v mestu Celju in širši okolici naložil nepotreben narodni davek. Ako velja šolski zakon, da se mora povsod, kjer se  prekorači število šoloobiskujočih otrok, pomnožiti število  razredov, bi se moralo to tudi zgoditi na okoliški šoli v Celju. Iz mešane ljudske šole, kakor je bila izprva, bi se morala ta razširjati po številu otrok v osemrazrednico do desetrazrednice. Takrat bi bil pa čas, da se ta mešana Ijudska šola loči v samostojno dekliško in samostojno deško ljudsko šolo. In kaj bi pomenilo to ? Zdaj bi že imeli sistemizovane službe za dekliške razrede, ki jih danes nimamo in jih v kratkem še ne bomo imeli. Kak vrišč je nastal lansko leto ko so začele nune v Celju pobirati šolnino in so zaradi prenapolnjenja razredov mnogim deklicam odklonile sprejem. Ali je bilo tega treba ? Zakaj pa niso izprva hodili po pravem potu ?  Jako umevno je, da se deželni odbor štajerski, ki podpira  le celjsko lažinemštvo, protivi ustanovitvi dekliške šole, ker rajši vrže nunam nekaj kron v podporo njihove zasebne šole, da si prihrani večje vsote za javne šole. Kakor čujemo, so svojčas namignili krajnemu šolskemu svetu okolice Celje, naj v provizoričnem stanovanju ustanove nekaj razredov dekliške šole ter s tem za to sistemizujejo potrebne plače, ali to so odločilni gospodje iz gotovih posebnih vzrokov odklonili. S tem pa se je sistemizovanje služb za dekliško šolo okolice Celje zavleklo za — poznejše čase. Bog ve, do kdaj ? Očividno je, da pri teh političnih špekulacijah trpe le za šolo godni otroci, ki n. pr. obiskujejo deško šolo, nastanjeno v nesposobnem poslopju, ali nunsko šolo s šolnino ali pohajajo celjske ponemčevalnice ali so pa brez pouka. Ako bi bili izbrali stavbišče za okoliško ljudsko šolo v okolici Celja, kamor pravzaprav sodi, bi bila vsa zadeva že davno rešena. Pri tem je šepomisliti, da dosedaj nastavIjeno učiteljstvo okoliške šole celjske pri bodočih volitvah raznih poslancev ne bo odločilno merodajno, dočim bi moreblti utegnilo biti pri volitvah v občinski zastop okolice Celje, zakaj občina okolica Celje ima itak vroč volilni boj. Po tem razmotrivanju se vendar moremo začudeno vprašati, ali je bilo umestno, da je rajni Zičkar ustanovil »Katoliško podporno društvo«, ki naj na račun prostovoljnega narodnega davka vzdržuje zavod, ki ga mora v smislu šolskih zakonov vzdrževati deželni odbor. Ali naj štejemo to v zaslugo rajnemu Žičkarju? Nikakor ne! Kdor tega ne izprevidi, je zaslepljen klerikalec ! Da pa ne bo kdo mislil, da smo sovražniki nun na celjski zasebni dekliški šoli, mu lahko povemo, da bi ne imeli nič proti temu, ako bi se vzdrževalo zasebno dekliško meščansko šolo. Potem bi bile opravičene pobirati šolnino, ne pa zdaj za navadno občo dekliško šolo, ki mora zanjo skrbeti dež. odbor. Postopanje postavnim potom je do zdaj skoraj povsod dovedlo do zaželjenega uspeha. Dopisniki »Slovenskega gospodarja« in »Slovenca« pa morajo iz tega spoznati, če so morebiti — resnicoljubni, da se njih najboljši možje lahko motijo, ako niso v šolskih stvareh dovolj poučeni. Ali jim naj potem njihove napake štejemo v zasluge? Pameten človek tega ne bo storil. Zato vam pa damo potreben nauk: Ostanite pri svojem koritu 1