147
Poslušajte!
kaj vam bomo od zagovarjevcov kačjiga strupa
povedali.
Koliko od strupeniga gada pičenih ljudi je že po-merlo po neumni vraži, de so, namest prave zdravilne pomoči iskati, kakiga goljufa poklicali, ki si moč pripisujete zamore, naj si bode pri človeku ali pri živini, kačji strup zagovoriti! Ni davnej kar se je taka nesreča — kakor ste brali — zopet na Gorenskim pripetila. Danes vam pa oznanimo,ravnanje Matajata, ki je imenovani deklici strup tako zagovorjal, de je drugi dan umerla. Takole se glasi:
„Tani stoji ena sveta gora; navti gori stoji en zlat stol, na tem stolu sedi en svet mož, sveti Senpas; k njemu je peršla mati božja, je pernesla usmiljenima Jezusa, je pa rekla trikrat eden za drugim: zakaj ti ne fertigješ tega človeka od strupa pičeniga?"
Zdej trikrat v kruh dihni, na kruh stori sveti križ, potlej pa sam sebi, in imaš ven zginiti skoz in v imenu svetiga Šen-pasa, in svetiga Urha, in skoz te tri svete božje peršone: Boga Očeta, Sina in svetiga Duha. Potlej pa reci: jez verjem v Boga Očeta, jez verjem v Boga Sina,jez verjem v Boga svetiga Duha. Potlej pa moli tri Ocenase in Cešene Marije in Vero. —
Ti zagovorici, ki so jo nam častit gospod iz Go-renskiga na znanje dali, pristavimo še eno, ki smo jo sami od nekiga človeka za 40 krajcarjev zvedli, ki bič-nike (gajzelnike) prodaja in zraven tega tudi kačje strupe zagovarja; takole se glasi:
,,Ena gora sv. Senpolaja; tam je enav stezica, hodi po nji Marija Devica; jez prosim v imenu sv. Šenpolaja, prosim v imenu Marije Device, vsih svetnikov in svetnic božjih, v imenu sv. treh kraljev, v imenu Boga očeta, sina in sv. duha. Amen. Prosim, de bi šel strup te pozemeljske reci proe,od tega človeka (ali te živine)." — Po tem se moli Ocenaš , Cesena iMarija in pa Vera. —
Kaj je od tacih vražnih ljudi misliti, nam še ni nihče lepši razložil, kakor so popisali milostljivi knez in škof Anton Slomšek, rekoč: Skrivnost božje moči je velika, pa te skrivnosti Bog ni starim babam, ne rokomavzarjam, ne ciganam razodel, kterih veliko se še prav prekrižati ne zna. Kaj ima tedej pravičen kristjan od vsih teh in takih vraž deržati? Ne verjeti vsaki ba-beli, ki mu v bolezni, ali v kaki drugi sili take reči priporoča; ne poslušajte ptujih beračov in krivih prerokov, ki po božjih potih in po skrivnih kotih take pomote trosijo. Ljulika so take zmote na njivi svete vere, ki pšenico dobriga nauka dušijo , de se verje, kar nič ni; kar je potreba znati, pa pozabi. Prazno vračtvo ali zdravilo so take zmote, ki bolnika motijo, de se mu bolezin zaide, in pomagati zamudi. Goljufen denar so take reči, p kterimi upajo praznoverni ljudje dolge svojih grehov poplačati, in si nebesa kupiti; ali idi si kupvat z go-Jjufnim denarjem; še zaperli te bojo, ako taciga denarja ne pokončaš.
Kaj je storiti pravovernima kristjanu s takimi vraž-nimi in praznovernimi rečmi ?
Pod smertnim greham ne drugim priporočati ne pripisovati ali posojvati, in ljuliko po njivi katoljške cerkve sejati; ampak, kakor so sveti škofje v Rimu pod papežem Caharijem sklenili, mora vse te in take laž-njive reči v ognji sožgati in pokončati, drugači greh stori; in ako se takih vraž. terdovratno derži, je od svete cerkve v pano djan, in večni božji sodbi izročen, česar nas večni Bog obvari! Od vsiga tega Kristus govori per sv. Matevžu 15, 13-14. rekoč: ;?Vsak sa-
dež, kteriga ni zasadil moj nebeški Oče, bo s korenino izruvan. — Pustite jih, slepci so, in slepce vodijo; če pa slepec slepca vodi, oba-dva v jamo padeta."