Knjižnica sevnica Trg Svobode 10 8290 SEVNICA i-tH- 'bo* Abh Skupni podvig Izgradnja HE na spodnji Savi Številka 132 Leto 5 Cena 240 SIT 12. maj 2005 Naslednja številka bo izšla 26. maja 2005. Za trakom samo še devet šivilj Radna - 75 šivilj družbe Jutranjka seje z majem znašlo na seznamu Zavoda za zaposlovanje. Zaposlitev je obdržalo še 83 ljudi, a je med njimi le 9 šivilj. Direktorica Tatjana Baloh zatrjuje, da proizvodnja v Jutranjki še ni ustavljena. Odpuščene delavke so imele pogodbo z družbo Jutranjka le do konca aprila. Rešitev naj bi prinesel Korotaj, ki naj bi po začetnih dogovorih šivilje z mesecem majem prezaposlil. A ker država Korotaju brez garancij ne bo izplačala subvencij za nova delovna mesta, se obljuba za prezaposlitev v tem mesecu ni uresničila. Direktorica Jutranjke Tatjana Baloh kljub temu še ni vrgla puške v koruzo in išče delo za šivilje. Uspela je skleniti nekaj poslov za čez poletje, pogaja pa se še za naročilo iz Anglije. Pravi, da bodo šivilje klicali nazaj na delo, ko bo narejen plan po potrebah. Pred prvomajskimi prazniki so zaposleni dobili izplačano razliko februarske plače, sedaj pa si uprava prizadeva, da bi čimprej nakazali še marčevsko in aprilsko plačo. Samo tako lahko računajo, da se bodo šivilje pripravljene vrniti na delo, ko jih bodo potrebovali. Vsem odpuščenim ta možnost ne bo ponujena in najbrž bodo nekatere med njimi celo zadovoljne. Dokler bodo imele pravico do prejemanja nadomestila, bodo socialno manj ogrožene, kot bi bile za stroji v Jutranjki. Odpuščene delavke so po zakonu upravičene do odpravnine. Uprava je sicer obljubila, da bo skušala obročno v enem letu to obveznost poravnati. Vprašanje je, če bo Jutranjka brez “operacije Korotaj’1 sploh preživela. V primeru stečaja delavke ne dobijo ničesar, saj stečajne mase ni. B.D. Dan zmage in jubilej šole Brežice - 60-letnico zmage proti fašizmu in nacizmu so v" ponedeljek obeležili tudi brežiški gimnazijci, ki so pred spomenikom izgnancem na istoimenskem trgu v Brežicah opozorili na nesmisel vojaških spopadov in razčlovečenja. Zaigrali in zapeli so venček partizanskih pesmi ter deklamirali pesmi posavskih izgnank Ančke Salmič in Marice Založnik. V torek zvečer pa so se s slavnostno akademijo spomnili tudi na 60-letnico gimnazije, ki je najstarejša srednja šola v Posavju. Svoje vzgojno-izobraževalno in kulturno poslanstvo namreč izpolnjuje že od leta 1945. Prostore ima v preurejenem frančiškanskem samostanu, ki so mu leta 1966 dozidali novi del, leta 1975 pa tudi telovadnico. Trenutno se v njej izobražuje 748 dijakov. Za prireditev z naslovom “Gimnazijci nekoč in danes” so pripravili bogat in pester kulturni program, tudi z gosti, prav tako so dijaki kar sami poskrbeli Za sceno. Z glasbo in recitacijami so obarvali šest desetletij delovanja šole, pred tem pa izvedeli marsikaj iz pogovorov z nekdanjimi dijaki, brskali so po kroniki, starih časopisih in revijah. Zbrane prostovoljne prispevke od vstopnine bodo namenili nakupu knjig za šolsko knjižnico. M.K. s*Dw*RSKfl 1(10*°** SKUPINA POSAVJE in SADJARSKA ZADRUGA POSAVJA organizirata odkup jagod in zelenjave (solato, kumare, paradižnik, papriko, cvetačo, jajčevce (melancane), stročji fižol, jedilne buče, zelje in mlad krompir). Nudijo embalažo in zagotavljajo tedensko plačilo ali po dogovoru po dnevni ceni. Informacije in najava količin v hladilnici Brežice v Šentlenartu ali po telefonu 07/49-90-540 od 7. do 14. ure. Kdo plete (in kdo trga) mrežo šol? Sevnica - Občinski svetniki so se pred časom lotili analize šolstva in predšolske vzgoje ter ugotovili, da število otrok močno upada. Nekatere šole bodo zato postale prevelike in Ministrstvo za šolstvo in šport zato ne odobrava vseh planiranih investicij. S spremembo šolskih okolišev je potrebno najprej popolnih obstoječe šole, nato pa razmišljati o investicijah. Najprej bo na vrsti gradnja vrtca, saj se vrtec Pika Nogavička podira, nato pa gradnja telovadnice in dveh učilnic v Tržišču, pri čemer bo sodeloval tudi kraj s samoprispevkom. S sklepom o ohranjanju mreže šol v občini, a prepotrebnih spremembah, ki so bodo kazale tudi v spremembi šolskih okolišev, so svetniki dregnili v osje gnezdo. Solniki, za katere občina trdi, da so sodelovali pri analizi, se jezijo, da so za spremembe zvedeli iz medijev. OS Boštanj trdi, da so podatki o desetih praznih učilnicah na šoli iz trte zviti, podružnična šola Studenec protestira, ker naj bi ta šola po novem sodila pod Boštanj in ne več pod Sevnico, v Loki želijo dozidati šolo, kar jim je župan celo obljubil, čeprav niso v nobenem planu, OS Blanca čaka na most preko Save, po katerem bodo k njim Če ne bo prišlo kaj vmes (nikoli se ne ve), bo stara (šola) končno dočakala podmladek (prizidek). drli učenci z desnega brega, OŠ Sevnica piše OŠ Boštanj in poizveduje, kako in kaj planirajo... Le Mimsko dolino so tokrat svetniki pustili vnemar, saj se zavedajo, da bi bilo potem preveč problemov na kupu. Zaenkrat so se je elegantno izognili s sklepom, da mreža šol ostaja nespremenjena. A že z nasled- njo potezo - s sklepom, da se pri OŠ Tržišče gradi le telovadnica, ne pa tudi dve učilnici, so si prislužili ukor. “Nesporazum” so ob prisotnosti predstavnikov šole in sveta staršev zgladili z dopolnitvijo sklepa o investiciji v Tržišču. Dosti bolj mimo (in neopazno) pa se je zgodila izguba samostojnosti Srednje šole Sevnica. Minister za šolstvo jo je namreč pripojil k Srednji šoli Krško, tako da skupaj tvorita Šolski center Krško — Sevnica. Gre za t.i. sporazumno dejanje, pojasnjujejo. Tudi če ne bi šlo, ima minister (za vsak slučaj) škarje in platno v svojih rokah... ...na strani 3 Najvišji v državi Boštanj - Društvo Mladi Boštanj je postavilo najvišji prvomajski kres v državi. Za orjaka, ki mu je do polnih 26 m manjkalo le 11 cm, so porabili 900 m3 lesa, v konstrukcijo pa zabili 177 kg žebljev. Ob kresovanju so s stavami o veličini kresa zaslužili 240 tisoč SIT, ki so jih namenili otrokom, obolelim za rakom. Pokrovitelj podviga je bila Občina Sevnica, Krajevna skupnost Boštanj in posamezniki, ki so pomagali z delom. Med njimi Zidarstvo Jazbec, saj brez njihovega dvigala vrh kresa ne bi krasila tako lično postavljena kupola. B.D. Kupola najvišjega kresa v državi je kar malce konkurirala zvoniku boštanjske cerkve. Usklajevanje se začenja Brežice - Osnutek letošnjega brežiškega proračuna je ovrednoten na 4 milijarde 52 milijonov SIT. Večino sredstev bo šlo za zagotovljene pravice proračunskih porabnikov. S skromnim investicijskim delom pa župan Ivan Molan daje prednost projektom, za katere je možno pridobiti državna in evropska sredstva. Gre za čistilne naprave in spremljajočo kanalizacijo ter projekte za razvoj turizma. Zaradi časovne stiske postopek priprave proračuna za prvo branje ni potekal v skladu s poslovnikom, je opozoril Jože Av-šič. Občinski svet ni razpravljal o izhodiščih in ni določil prioritetnih programov, zato je pripravljeno gradivo za novi proračun doživelo številne kritike. V krajevnih skupnostih so v glavnem nezadovoljni, ker niso upoštevane njihove programske prioritete, pa tudi premalo denarja se jim namenja. Stane Radanovič pravi, da bi se morala polovica od 176 milijonov SIT, zbranih iz prispevka občanov za mestno zemljišče, po teritorialnem principu vrniti v blagajne krajevnih skupnosti. Milko Veršec opozarja na prostorske probleme brežiškega vrtca, ki so pereči, a v proračunu niti omenjeni. Milena Jesenko pogreša denar za reševanje stanovanjskih problemov socialno ogroženih. Jože Baškovič meni, da bi moral letošnji proračun zajemati ureditev parki- rišč v Brežicah. Davor Račič pa bi debato o proračunu zastavil drugače; kaj lahko in mora storiti občina za povečanje proračunskih prihodkov, sploh tistih iz gospodarstva. Sele potem bodo zahteve o realizaciji neštetih pričakovanj smiselne, meni Račič. Našteto še zdaleč ne zajema vseh pripomb, ki so jih svetniki nanizali za drugo branje. Ne strinjajo se, da bi v “županovi blagajni” ostalo 25 milijonov SIT za medletno razporejanje. Prav tako županu jemljejo pravico, da lahko na predlog strokovnih služb prerazporeja do 5 milijonov SIT med postavkami. Predlog je, da se ta pravica ohrani samo za prerazporejanje med konti proračunske postavke. Ocenjujejo, da bi se tako izognili lanski situaciji, ko zaradi prerazporejanja med postavkami ni prišlo do rebalansa proračuna. Z rebalansom se namreč sprejemajo tudi usmeritve za novi proračun. B.D. ...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250 AKTUALNO POSAVSKE nVŠiCE Seniorji v nuklearki takšne, s kakršnimi bi zaznamovali nove razvojne dosežke. Pa ne tiste, papirnate, prevečkrat rezultat dela brezštevilnih institucij, ki nosijo ime razvojni, podjetniški, tehno- valni organ, če se vsaka občina zase poteguje za končno odlagališče radioaktivnega materiala in na javno razpravo o tem iz celotne občine Krško pridejo le predsedniki petih krajev- Janez Dular in Stane Rožman ki Palanki, Gama in Terme v Bosni ali Lisca v Ttirčiji (brežiška šola se spet ogreva za sodelovanje z nekdanjimi šolami bratov Ribar!) - pa se na pomembnih položajih, hote ali nehote, menjavajo tudi vodilni kadri. Na državni ravni je na področju energetike odneslo Draga Fabijana, doma pa je moral oditi Vojko Sotošek in Hermana Kuneja je zamenjal Marjan Simončič. Zaradi nesoglasij je bil razrešen direktor Pohištva Brežice Miro Župevc bi bolj za vzorec tudi pivci dajali vince na zob, da ne bo potrebno posredovati policistom. Ti ob lepem vremenu zdaj pridno operirajo na Drnovem, tako da je treba k nepotrebni cestnini dodati še kazen. Lepo je biti v naši domovini... Na bolšjem sejmu, ki so ga mladi za soboto napovedali v Brežicah, pa ni bilo nikogar -niti policajev niti sejma niti bolh. Vlado Podgoršek Regija brez vsakršnih idej Bili so prazniki in vihrale so zastave; ob dnevu upora proti okupatorju jih je bilo mnogo manj kot ob mednarodnem prazniku dela. In bili so govori, ponekod preveč prazni in brez vsebine, drugod spet predolgovezni in politično naravnani. In ljudje so postavljali mlaje, ponekod nižje, drugod takšne za prestiž in z vseh so vihrale slovenske trobojnice, ki so se jim ponekod pridružile tudi zastave nove Evrope. Delavski praznik živi dalje, četudi so mnogi ostali brez dela in delavskih knjižic, tako kot je brez ene same sve-. če ali drugega spomina ostal spomenik sredi Dobrave! Minister Vizjak z bobnom Zato pa je bilo veselo vse od Lisce do Planine (tja se je spet odpravila večina prebivalcev Poštene vasi) in na Šentvidu, kjer je za presenečenje znova poskrbel Andrej Vizjak. Potem ko se je kot poslanski kandidat še lani domislil skoka s padalom, je tokrat kot minister navdušil z udarjanjem na boben. Postavil se je med ločke godbenike ter jim dajal takt za valčke, polke in še bolj radožive skladbe. Vizjak se je spet izkazal, ljudje pa so njegovo muziciranje komentirali na različne načine: češ, saj je boljši glasbenik, kot je bil nekoč župan in je zdaj minister! Vizjak se je pridružil politikom-glasbe-nikom; eni po Evropi igrajo na orglice, drugi spet doma nabijajo na boben. Nezadovoljneži pa so pripominjali, češ, skupaj z njim bomo vsi prišli na boben. Bolj prizanesljivi so ugotavljali, da tako dobrega prvomajskega slavja na Šentvidu še ni bilo! Posavje pa bi potrebovalo tudi drugačne praznike in praznovanja. Takšne, ki bi na obraze ljudi privabili vedrino, loški, podeželski in vsakršni drugi centri ter agencije. Ti mnogokrat le pro forma razka-zujeje različne projekte, ki tudi ostajajo le množica neporabnih ali neuporabljenih papirjev! Sploh pa bi lahko rekli, da je Posavje ta čas brez pravih idej, regija, v kateri prevladuje zaspanost in nedejavnost. Posledica česar je, tudi med ljudmi, nekakšna otopelost in prevelika ravnodušnost. Morebiti je takšna brezstrastnost celo bolj škodljiva, kakor nesodelovanje med vsemi tremi občinami! Morda je bilo sodelovanja včasih celo več, vsakakor pa je nekoč bilo več ljudi, ki so sprožali ustvarjalne ideje. Spomnimo na Bonača, ki je v Krškem osnoval tovarno celuloze, ali Božiča in Vehovarja, ki sta v Sevnici postavila na noge Lisco in Jutranjko. Resda se proizvodnji celuloze in tekstilcem danes slabo piše, so pa tovarne več desetletij mnogim generacijam dajale dober kruh. In se lahko danes še pojavi človek, kot je bil Jože Račič, po poklicu čevljar, zato pa duhovni oče brestaniške kartonaže, ki je gledal v prihodnost. V vsega osmih mesecih zgrajena in pred natanko 25 leti ustanovljena najsodobnejša tovarna Tes-pack, današnji Duropack-Tes-pack (Jože Habinc, eden njenih uspešnih direktorjev se je ob jubileju spomnil svojih sodelavcev) že celo četrtletje posluje brez izgube. Zanjo zato še kako, zdaj, kot na začetku, velja izrek, da je tovarna denarja. Kdo v Posavju se danes zazira dlje v prihodnost in razmišlja o tem, kaj bo po ukinitvi proizvodnje celuloze! Ali s čim nadomestiti tekstilno proizvodnjo in druge usihajoče dejavnosti! Kje je danes generacija ljudi, strokovnjakov in politikov, ki bi odkrivali ideje in presegli sedanjo apatijo ter vdanost v usodo? Je kaj čudnega, če ne deluje noben medobčinski povezo- nih skupnosti. Kaj ni to apatija? Bo kdo dosegel, da bi denimo v Krškem ustanovili zavod, ki bi izpeljal projekt, kako ekološke obremenitve nevtralizirati z novimi razvojnimi programi? O prihodnjem posav- Milena Jesenko in Rajko Veber skem razvoju bi lahko razmišljale politične stranke, tudi socialni demokrati s predsedujočimi Jesenkovo, Vebrom in Sotoškom? Se bodo takšnega projekta morali lotili posavski seniorji - na njihovi letni kon- ferenci in ob ogledu nuklearke sta se srečala tudi njen prvi direktor Janez Dular in sedanji prvi mož Stane Rožman -ker imajo projektno dejavnost zapisano v svojih dokumentih? Na prepihu tudi posavski kadri Medtem ko mnoga domača podjetja iščejo tržne niše ali vlagajo na jugu - Kovis v Bač- in do konca leta bo moral nekdo, ali spet politik ali prostovoljec, naslediti Damjana Laha, predsednika krške Zveze prijateljev mladine. Vojka Bibiča je na čelu nadzornega sveta podjetja KOP Brežice hitro nasledila, kdo drug kot njegova najožja sodelavka in menda tudi sorodnica Vesna Smrekar. Lahko občani zdaj pričakujejo nove podražitve vode in smeti? Upokojeni Mariji Krušič, ki se bo zdaj razdajala v turizmu, bo v pen-zijo jeseni sledil priljubljeni častnik Slovenske vojske Stane Zlobko. V igri pa je še kar cela dinastija Preskarjev, ki res niso v sorodu, a so znane posavske osebnosti. Zdaj že 80-letno Marinko Preskar iz Krškega poznajo najstarejši člani borčevske organizacije in kot prostovoljko najmlajši, tako da predstavlja najbolj plemenito osebo “sožitja generacij”. Zato pa bosta poslej bolj na očeh Brežičana Stanka Preskar in Anton Preskar. Prva naj bi postala podžupanja, zadolžena za družbene dejavnosti. Anton Preskar, ki je nekoč je že vodil kmetijski oddelek na brežiški občini, pa je menda sedaj v igri za direktorja občinske uprave. Slišati je, da za svojega vojščaka tako želi sam premier Janša. Tako se vrtijo posavski dogodki ter ljudje z njimi in mnogi bodo spet praznovali. Predvsem bo znova veselo ob vinskih prireditvah, ko se bo mogoče odločati med najboljšimi cvički, bizeljčani in sremičani, izbranimi med kar 1200 vzorci. Prav bi bilo, da Poštenovaščani se vračajo s Planine Simončič na čelu Rudnika Senovo - Hermana Kuneja bo 18. maja na čelu državne družbe Rudnik Senovo v zapiranju zamenjal Marjan Simončič, direktor Metalne Senovo. Poleg izvajanja programa zapiranja jame in sanacije rudarjenja bo moral še budno spremljati zadevo Bonpet, ki lahko Rudnik (državo) stane več kot milijardo SIT, če sodišče v celoti ugodi tožbenemu zahtevku. Trboveljska družba Bonpet odškodninsko toži Rudnik za 788 milijonov SIT in pripadajoče obresti. Rudnik je leta 1997 na podlagi Bonpetovega programa z njimi podpisal pogodbo za subvencioniranje petih novih delovnih mest, a rudarji niso hoteli k novemu delodajalcu. V ponovni prijavi za subvencioniranje še nadaljnjih 38 delovnih mest je Rudnik Bonpet zavrnil. Družba meni, da nezakonito. Takšen je bil namreč zaključek revizijske komisije, ki je sklep Rudnika o zavrnitvi Bonpetovega programa razveljavila, družbo pa napotila na tožbo. Revizijska komisija je brez preverjanja verjela finančnemu delu Bonpetovega investicijskega programa za proizvodnjo avtomatskih gasilnih ampul in gasilnih aparatov po japonski licenci. Herman Kunej priznava, da “prvi” delavci resnično niso hoteli v Bonpet, Rudnik pa jih k temu ni mogel prisiliti. Po pogodbi bi moral Bonpet dobiti soglasje delavcev za prezaposlitev. Vprašanje je, kako bi jih lahko zaposlil, ko takrat družba Bonpet Trbovlje sploh ni bila vpisana v sodni register, torej ni imela statusa pravne osebe. To je Rudnik ugotovil naknadno, gospodarsko ministrstvo pa kot sopodpisnik pogodbe takrat tega tudi ni vedelo. Kasnejša zavrnitev družbe Bonpet Senovo za subvencijo novih 38 delovnih mest je temeljila izključno na podatkih o njeni boniteti. Njena bilanca je namreč izkazovala negativno vrednost kapitala. V Rudniku so ocenili, da družba, ki je zrela za prisilno poravnavo ali stečaj, ne more zagotoviti novih delovnih mest in s tem izpolniti javnega naročila. Z lastnimi sredstvi za investicijo je Bonpet izkazoval zaloge in vrednost licenčne pogodbe. S tem je bila revizijska komisija zadovoljna, čeprav so z lastnimi sredstvi v smislu javnega razpisa mišljeni lastni viri sredstev za investicije vlagatelja. Teh pa po bilanci stanja na dan 31.12.1998 Bonpet ni imel. Zaloge so bile avtomatske gasilne ampule Bonpet, ki jih je družba kupila od pooblaščenega distributerja Tad Corporation. Edina proizvajalka teh izredno učinkovitih ampul je bila po trditvi Marka Boduljka v tistem času japonska družba Kabo Ko-gyo, ki je bila tudi edina lastnica recepture za proizvodnjo. Pri skrbnem preverjanju podatkov so se v Rudniku “srečali” kar s tremi licenčnimi pogodbami, kar jih je napeljalo v dvom o njihovi veljavnosti. Razlika je bila tako v vrednosti kot v prodajalcih licence. Kupnina je enkrat znašala 4.187.000 ameriških dolarjev, drugič pa milijon dolarjev. Zadevo je pojasnil eden od soustanoviteljev takratnega trboveljskega Bonpeta in danes še vedno solastnika družbe Bonpet Senovo Marko Boduljak, ki je idejo o proizvodnji gasilnih ampul tudi pripeljal v Slovenijo. Pravi, da pogodba z imenom Contract on Licence and transfer of Technology iz leta 1996, ki jo je v cenitev dobil stalni sodni izvedenec Danijel Artiček iz Kamnika, ni veljavna oziroma ni bila nikoli sklenjena. Prodajalec licence naj bi bil Tad Corporation, ki pa licence sploh ni posedoval, saj je bil le pooblaščeni trgovec za Bonpet ampule. Boduljak to poudarja kot takratni podpredsednik te japonske družbe. Za drugi dve licenčni pogodbi pravi, da sta bili na različno vrednost sklenjeni v To-kyu leta 1998 med Kabo Ko-gyo Co. in Bonpetom Senovo. V eni je znesek dobre štiri milijone, v drugi milijon dolarjev. Po prvi pogodbi naj bi Boduljak že plačal 3 milijone dolarjev, preostanek kupnine pa bi moral zagotoviti Bonpet. Boduljak pravi, da ni plačal ničesar. Pogodba je bila sklenjena na višjo vrednost, da bi se pri bankah izkazali kot kreditno sposobna družba. Ker pa niti dogovorjene vsote dolarjev Japoncem niso v celoti izplačali, niso dobili njihove originalne licence za Bonpet ampule. Tako se podrejo številke investicijskega programa, s katerim se je Bonpet predstavljal. Izvedenec finančne stroke je na podlagi verodostojnih dokumentov izračunal, da je šlo le za 8.433 dolarjev lastnih sredstev in ne za 3.195.433 dolarjev, prikazanih v investicijskem programu. Za revizijsko komisijo se je v “primeru Bonpet” pokazalo, da ne blesti pri razumevanju finančnih in računovodskih izkazov. In po njenem mnenju ima lahko tudi neobstoječa pravna oseba pravnega naslednika! Rudnik je bil prepričan, da bo sodišče previdnejše in bo navedbe revizijske komisije za javna naročila, s katerimi je utemeljila razveljavitev sklepa za zavrnitev Bonpeta preverilo z izvedencem. To je kot tožena stranka predlagal, a se ni zgodilo. Sodišče je izdalo vmesno sodbo, da je Bonpetov zahtevek po podlagi utemeljen. Sodba še ni pravnomočna in država bi se morala takoj vključiti kot stranski intervent. V imenu ljudstva, ki plačuje davke! ' Rudnik jez zadevo Bonpet seznanil tako prejšnjo kot sedanjo vlado. Prejšnja ni odrea-girala. Bo sedanja? B.D. radio/brežice na 88,7 in 95,9 MH* AKTUALNO Popravni izpit iz šolstva Sevnica - Občinski svetniki so na zadnji seji popravljali napake predzadnje seje. Dopolnjevali so namreč nerazumljiv sklep prejšnje seje, ko so sklepali o investicijah pri OŠ Tržišče in iz programa (ne)namenoma spustili računalniško učilnico in telovadnio. “Naj mi nekdo pove, kdo je na prejšnji seji občinskega sveta pri obravnavi investicije v OŠ Tržišče vztrajal le pri telovadnici”, se je jezil svetnik Jože Imperl, ki je prepričan, da pri sklepanju ni šlo za pomoto, temveč za nekaj drugega. Občinski svetniki so namreč na prejšnji seji sprejeli sklepi, da se pri OŠ Tržišče zgradi le telovadnica, ne pa tudi računalniška učilnica in knjižica, kar je bilo jasno zapisano že v programu investicij leta 1999. Za lase privlečeni izgovori, da je šlo za nesporazum ali lapsus, ne vzdržijo, niti se ne bi mogli sklicevati na slab spomin poslancev. V ozadju so pač druge igre in tihe vojne v Mimski dolini, ko bi Krmelj želel postati center, a tega javno nihče ne reče. Vzrok za tak sklep je pripisati tudi odsotnosti občinskega svetnika in predsednika KS Breda Rman in Roman Dobovšek, predsednik Sveta OŠ Tržišče Tržišče Marjana Jamška, ki ga na prejšnji seji zaradi bolezni ni bilo, kajti on bi pač posegel v to politično mešetarjenje s telovadnico in učilnicami. A ker ga ni bilo, so svetniki podprli zgolj gradnjo telovadnice, poleg tega pa tudi niso opredelili terminskega plana gradnje. Toda svet staršev, svet šole ter ravnateljica OŠ Tržišče Breda Rman so dvignili glas. Dolgoletno čakanje na investicijo jih je pripeljalo v razmere, ki jih je tudi pristojno ministrstvo označilo kot najslabše v državi. Od odbora za otroško varstvo in šolstvo, ki ga vodi Andrej Štri-celj, so zahtevali ponovno pro- učitev prostorske problematike na šoli. Na seji občinskega sveta, ki so se je udeležili tudi predstavniki šole in sveta staršev iz Tržišča, “da slišijo, zakaj člani občinskega sveta ne privoščijo otrokom iz Tržišča boljših pogojev za delo in učenje”, je občinski svet dopolnil sklep o investiciji v OŠ Tržišče. Tako sta pri obsegu investicije poleg telovadnice vnesena še računalniška učilnica in knjižnica, pri čemer se bodo upoštevala merila in strokovne ocene Ministrstva za šolstvo in šport. Nada Černič Cvetanovski Svetniki so se seznanili tudi s protestom sveta staršev podružnice Studenec. Starši se namreč ne strinjajo s predlaganim novim formuliranjem šolskega okoliša, po katerem naj bi otroci, ki obiskujejo podružnico Studenec, sedaj nadaljevali šolanje na OŠ Boštanj in ne v Sevnici. Kot argumente navajajo oteženo obiskovanje knjižnice, zdravstvenega doma, glasbene šole in nakupa šolskih potrebščin. V dopisu občinskemu svetu Studenčani, ki zahtevajo od občine, da šolski okoliš ostane tak, kot je, predlagajo, da se sevniški vrtec preseli v Boštanj, na Studencu pa naj se v tamkajšnji podružnični šoli sanirajo stropi ter predvidi gradnja telovadnice, sanacija kuhinje itd. Srednja šola ni več samostojna Sevnica -19. aprila je Vlada RS sprejela sklep o pripojitvi Srednje šole Sevnica k Srednji šoli Krško. Sevniška srednja šola je tako postala organizacijska enota Srednje šole Krško, ki se poslej imenuje Šolski center Krško-Sevnica. Minister za šolstvo in šport Milan Zver pripojitev sevniške h krški srednji šoli utemeljuje z bolj učinkovitim delovanjem šol. Sola bo pod novim imenom še naprej opravljala vso dosedanjo dejavnost tako v Krškem kot v Sevnici. Zaradi racionalnejšega poslovanja in izvajanja vzgojno-izobraže-valnega dela se v okviru šole organizirajo tri organizacijske enote: Srednja šola Sevnica, Srednja poklicna in strokovna šola Krško in Strokovna gimnazija. Dejavnost proizvodnega obrata Magnetika, ki se je doslej izvajala v okviru Srednje šole Krško, se bo izvajala v okviru notranje poslovne eno- te. Funkcijo poslovodnega organa centra bo opravljal ravnatelj tehnične gimnazije. Funkciji ravnateljev drugih dveh organizacijskih enot pa se vzpostavita kot samostojni funkciji pedagoškega vodje. Do izteka svojega mandata - do 1. avgusta letos bo direktor Šolskega centra Krško-Sevnica dosedanji ravnatelj Ernest Simončič, ki bo tudi ravnatelj strokovne gimnazije. Ravnateljica srednje šole Sevnica Alenka Žuraj Balog bo kot pedagoški vodja svojo funkcijo opravljala do leta 2007, ko ji poteče mandat, pedagoško vodenje Srednje poklicne in strokovne šole pa bo kot vršilec dolžnosti opravljal Robert Rožman. Priprave na tako združitev, ki jo je v duhu mreže srednjih šol predlagal minister, so potekale nekaj let. Pedagoški vodja sevniške šole Alenka Žuraj, ki nam je povedala, da v novem šolskem letu ne bodo imeli oddelka frizer, saj je bilo premalo prijavljenih, pravi, da sta šoli že doslej dobro kadrovsko sodelovali. S 1. septembrom bo šola dejansko zaživela kot Šolski center in ni pričakovati zmanjšanja zaposlenih, vsaj kratkoročno ne, zagotavlja minister Zver. Bo pa pripojitev sevniške šole h krški dolgoročneje vplivala na racio- nalnejšo prerazporeditev tako administrativno tehničnega kot tudi strokovnega kadra. V novi šolski center je sedaj vključenih okrog tisoč dijakov, kar je še vedno manj kot v ostalih centrih, kot so Celje, Novo mesto in podobni. Nov sistem šolskih centrov zagotavlja obstoj manjših šol, pravi direktor Ernest Simončič in dodaja, da se ta pripojitev na zunaj ne bo opazila, znotraj pa prav gotovo, poleg tega pa bo nov način financiranja, ki se bo uveljavil do leta 2007, šolam omogočil tudi sredstva za razvoj. Nada Černič Cvetanovski mnenja, odgovori, popravki ... “Rudnik Senovo (pravi naslove sledi)” in “Zgodba za 800 milijonov” SavaGlas, št. 129, str. 1 in 3 V vašem časopisu SavaGlas, časopis za širšo posavsko deželo, je bil 31.3.2005 na straneh 1 in 3 objavljen članek z naslovom “Zgodba za 800 milijonov” in "Rudnik Senovo (pravi naslov sledi)” avtorice Branke Demovšek. V članku se v zvezi z neuspešnim Poslovanjem Rudnika Senovo v zapiranju d.o.o. večkrat omenja ime družbe Bonpet d.o.o.. Ker posamezne navedbe avto-dce omenjenega članka ne ustrezajo resničnemu dejanskemu stanju, ker ie zapisala celo vrsto netočnih in Zavajajočih navedb v zvezi Z družbo bonpetd.o.o., dovolite, davnadalje-vanju bralcem pojasnimo tista dej-stva, ki so za izoblikovanje pravilne 1,1 celovite predstave o zadevi odločnega pomena. Rudnik Senovo v zapiranju d. o. o. jp- (r6.1997objavil javni razpis za s°financiranje prezaposlovanja Sv°jih presežnih delavcev. Na javni razpis se je prijavila tudi družba °npet (takrat še kot d.d. v ustanav-anju), in sicer z investicijskim pro- gramom proizvodnje istoimenskih avtomatskih gasilnih ampul in gasilnih aparatov po licenci japonske družbe. Bralcem naj pojasnimo, da so BONPET gasilne ampule izvirna protipožarna zaščita, saj se njihova vsebina avtomatično aktivira ob dovolj visoki temperaturi in je pri gašenju občutno bolj učinkovito od vode. V primerjavi s klasičnim protipožarnim varstvom imajo BONPET gasilne ampule tako dve bistveni prednosti - učinkovitost ter avtomatično aktiviranje. Ker za reakcijo na požar ni potrebno človekovo delovanje, bo z ampulami BONPET v večini primerov požar pogašen, še preden bi sicer bil odkrit. Vrednost licence za proizvodnjo gasilnega sredstva in ampul BONPET je stalni sodni izvedenec Daniel Artiček, specializiran za vrednotenje intelektualne lastnine, leta 1997 ocenil na več kot 4 milijone USD. Že na podlagi navedenega bo bralcem razumljivo, da je šlo za veliko poslovno priložnost. Sprva je bil investicijski program s strani komisije Rudnika Senovo v zapiranju d.o.o. sprejet (8.10.1997), nakar je bila dne 12.11.1997 tudi podpisana pogodba med družbo Bonpet, Ministrstvom za gospodarstvo ter Rudnikom Senovo v zapiranju, in sicer glede prezaposlitve prvih 5 presežnih delavcev, katerim bi moralo slediti še nadaljnjih 38. Po podpisu pogodbe, ko bi morala steči proizvodnja, pa Rudnik družbi Bonpet d.o.o. ni zagotovil niti enega samega delavca, čeprav je bil po pogodbi to zavezan storiti. Družba Bonpet d.o.o. se je pozneje v dobri veri prijavila še na drugi razpis Rudnika za sofinanciranje zaposlovanja presežnih delavcev, ki je bil objavljen 26.3.1999. Trikrat je komisija Rudnika obravnavala ponudbo družbe Bonpet d.o.o., trikrat jo je neutemeljeno izločila ali zavrnila in trikrat je Državna revizijska komisija tako odločitev komisije Rudnika odpravila. Nazadnje je Rudnik odločitve Državne revizijske komisije zaobšel, tako da je glede vseh razpoložljivih sredstev že pred dokončno odločitvijo o ponudbi družbe Bonpet sklenil pogodbe z drugimi ponudniki. Izključno zaradi navedenih nezakonitih ravnanj Rudnika ter zaradi njegovega nespoštovanja obveznosti, prevzetih s sklenitvijo pogodbe dne 12.11.1997, je družbi Bonpet d.o.o. nastala ogromna škoda. Družbi Bonpet d.o.o. ni ostalo drugega, kot da svoje interese z vložitvijo tožbe zavaruje na sodišču. Družba Bonpet d.o.o. ter njeni sodelavci niso nikoli ravnali nezakonito. Ravno obratno, Državna revizijska komisija je večkrat ugo- tovila, da je nezakonito ravnal Rudnik, nazadnje pa je tudi Okrožno sodišče v Ljubljani 22. 9.2003 razsodilo, da je tožbeni zahtevek družbe Bonpet d.o.o. zoper Rudnik Senovo v zapiranju d.o.o. na plačilo odškodnine po podlagi utemeljen, medtem ko o višini še ni odločilo. Ker se pričakovanja družbe Bonpet d.o.o. in njenih sodelavcev, da bi z izvirnim in perspektivnim investicijskim načrtom, ki bi omogočil delo številnim presežnim delavcem na Senovem, deležni korektnega odnosa, niso uresničila, družba Bonpet d.o.o. danes namesto na Senovem zaposluje delavce v Trbovljah, gasilno sredstvo in ampule BONPET pa uspešno trži doma in v tujini. Njeni odjemalci so ravno zaradi uporabe ampul BONPET uspešno pogasili več požarov ter preprečili nastanek večje premoženjske škode (nazadnje v ZZV Maribor), kar je najlepša potrditev uspešnosti ustanoviteljev družbe Bonpet d.o.o. pri poslovnem načrtovanju in najboljši odgovor na neutemeljene očitke tistih, katerih ravnanje je že bilo predmet preizkusa pristojnih organov, a za razliko od družbe BONPET d.o.o. takšnega preizkusa ni prestalo. Matej Škerbič, Bonpet d.o.o., direktor AMKETft Leto po vstopu v EU 1. maja je minilo eno leto, od kar je Slovenija vstopila v evropsko družino narodov. Čeprav smo se državljani na referendumu z visokim odstokom glasov odločili za ta korak, smo vendarle v EU vstopili z mešanimi občutki. Obljube in pričakovanja so bila velika, pa tudi nekateri strahovi - predvsem glede prihoda tuje delovna sile. Kaj od obljub se je uresničilo, čutijo kakšne spremembe, so bili strahovi upravičeni, smo povprašali nekaj naključno izbranih Posavcev. Ernest Breznikar, upokojenec s Senovega: Imel sem drugačna pričakovanja od našega članstva v EU, a po prvem letu se kaže, da imamo samo evropske obveznosti, standard pa ostaja nespremenjen. Za marsikoga je najbrž celo slabši. Sicer Slovenija ni imela druge alternative, kot priključitev k evropski družini. Pričakujem, da se bo v naslednjih letih obračalo na bolje, sicer bo to poraz za vso združeno Evropo. Meta Pfeifer, vzgojiteljica iz Sevnice: Če razmišljam o svojem osebnem življenju, ne opazim, da seje v letu, kar smo v EU, kaj bistveno spremenilo. Zdi se mi, da ni nobene razlike od prej. Da nam gre na bolje, razbiram le iz besed politikov, ki nas vodijo. Če je res tako, kot govorijo, in če je to dobro za državo in posredno tudi zame, potem - kapo dol! Tatjana Kreačič, prodajalka z Velikih Malenc: V Sloveniji se ni veliko spremenilo, vsaj tako se zdi, spremembe pa so seveda na meji. Všeč mi je mobilnost, prost pretok blaga in ljudi. Najbrž bomo spremembe bolj občutili ob sprejemu evra, že sedaj pa so težave z razpisi, na katere se slovenska podjetja in institucije ne prijavljamo, prisoten je tudi strah pred izgubo identitete. Evropa je birokratska in manj liberalna, a je bolj socialna za razliko od ZDA. Aleš Moreše, podpoveljnik PGD Senovo: Govorim kot gasilec. Od članstva v EU se v naših vrstah ni nič spremenilo. Prostovoljno gasilstvo je še vedno odvisno večinoma od dobre volje sponzorjev. Naše društvo v tem letu ni ne na boljšem, ne na slabšem. Če pa gledam osebno, se mi dogaja enako. Kaj (jrugega tudi nisem pričakoval in ne verjamem, da se bo moj standard zaradi članstva v EU kaj dvignil. Ingrid Herakovič, tekstilna konfekcio-narka iz Mihalovca: Če pogledam leto nazaj, bi rekla, da se v Sloveniji ni veliko spremenilo. Seveda bi želela, da bi se odprlo kakšno novo delovno mesto, a se bojim, da najhujše šele prihaja Preveč denarja se izgubi v raznih agencijah, pa zavodih in raznih centrih, tako da ga malo pride do malega človeka. Slovenci smo majhen, nesamozavesten narod, Evropejci pa se prevečkrat obnašajo, kot da so središče sveta. Tega seje bati. V Novolesu so se dogovorili Novo mesto - Sindikat v Novolesu se je z upravo drugi dan pogajanj uspel dogovoriti za način izplačila razlike med pogodbeno in minimalno marčevsko plačo, ki jo je 60 odstotkov delavcev, med njimi tudi vseh 180 zaposlenih v brežiškem Pohištvu in nekaj manj kot sto v krškem Boru, prejelo 15. aprila. Napovedovali smo dolga pogajanja, a na srečo je šlo hitro; tako naj bi razliko delavcem začeli poračunavati že pri majski plači, ki bo sicer izplačana v pogodbeni višini, poračun pa bo opravljen v 15 mesecih. V torek so vsi zaposleni prejeli še 30 odstotkov letošnjega regresa za dopust. Novomeški sindikalist Mitja Bukovec je zadovoljen z izzidom, saj so se uspeli dogovoriti za izplačilo brez moratorija, prav tako pa so zaposleni že prejeli del regresa (40 odstotkov bodo prejeli do 20. avgusta, še 30 odstotkov pa do 10. decembra). V upravi družbe, kjer letos nadaljujejo s predvidenim programom prestrukturiranja, ne želijo govoriti o nadaljnjih ukrepih, sporočili so namreč, da jih želijo realizirati z določenim medijskim molkom. M. K. /STA VT@IR1K Dejanja govore glasneje kot besede. (Flandrski izrek) <=> Bolečina je prav tako neizogibna kot smrt. (Voltaire) Brezdelje bolj uničuje človeka kot delo. (J. Steinbeck) kino Kino servis Brežice Četrtek, 12.5., in petek, 13.5., ob 18.30 Constantin, znanstvenofantastični triler, in ob 20.30 Propad, vojna drama; sobota, 14.5., in nedelja, 15.5., ob 17. uri Medvedek Pu in slovon, risani, ob 18.30 Napad na policijsko postajo št 13, akcijski triler, in ob 20.30 Constantin; četrtek, 19.5., in petek, 20.5., ob 18.30 Misija Cucelj, akcijska komedija, in ob 20.30 Življenje pod vodo, komedija; sobota, 21.5., in nedelja, 22.5., ob 18.30 Misija Cucelj in ob 20.30 Bodi kul, komedija. Kulturni dom Krško Četrtek, 12.5., ob 19. uri Prepovedan dotik, drama; petek, 13.5., ob 18. uri Kinsey, drama, in ob 20. uri Srhljive skrivalnice, triler; sobota, 14.4., ob 18. uri Prepovedan dotik in ob 20. uri Srhljive skrivalnice; nedelja, 15.5., ob 18. uri Kinsey; četrtek, 19.5., ob 19. uri Življenje pod vodo, komedija; petek, 20.5., ob 18. uri Propad, vojna drama, in ob 20. uri Masaji, dokumentarna pustolovska drama; sobota, 21.5., ob 18. uri Življenje pod vodo in ob 20. uri Propad; nedelja, 22.5., ob 18. uri Masaji. Kulturna dvorana Sevnica Petek, 13.5., ob 19. uri Življenje pod vodo, komedija; sobota, 14.5., ob 19. uri Punčka za milijon dolarjev, drama; nedelja, 15.5., ob 19. uri Popotovanje cesarskega pingvina, dokumentarec; četrtek, 19.5., ob 19. uri Krog 2, grozljivka; petek, 20.5., ob 19. uri XXX 2, akcija. ANEKDOTE Tako pametni, pa tako... Nemški kemik Ugo Schiff je bil profesor na firenški univerzi. Bil je malce čudaški in je čutil poseben odpor do dežnika. Nikoli ga ni nosil in kadar je deževalo, je mirno hodil po dežju. “Človek ni topljiv v vodi,” je rekel vsakomur, ki ga je vprašal, zakaj ne uporablja dežnika. Ko so grškega filozofa in matematika Pitagoro vprašali, kakšna je razlika med moškim, žensko in zlatom, je odgovoril: “Zlato se preizkuša z ognjem, ženska z zlatom in moški z žensko.” Slavni italijanski violinist in skladatelj Niccolo Paganini je mirno kadil v prisotnosti odličnih dam. Ena izmed njih gaje na to vljudno opozorila. Paganini je mirno kadil dalje rekoč: “Madame, kjer so angeli, morajo biti tudi oblaki.” Italijanskega kiparja Leonarda Bistolfija je obiskal samouk in mu dejal: “Mojster, čez dva dni se bom poročil, pa nimam niti pribite pare. Ali mi lahko posodite petsto lir?” Vsota ni bila posebno velika in Bistolfi mu jo je izročil s pripombo: “Pazite, če sem vam že dal petsto lir, še ni rečeno, da se morate na vsak način tudi poročiti.” Dolgočasen avtor, ki je upal, da ga bo ameriški pisatelj VVilliam Dean HowelIs pohvalil, je rekel: “Ne vem, kako to, toda zdi se mi, da ne pišem več tako dobro kot včasih.” “Oh, še vedno pišete tako, kot ste,” je odgovoril HovvellS “samo vaš okus se izboljšuje.” _____________________________________________OBČINA BREŽICE Osnutek odloka o proračunu 2005 usklajen in pripravljen za prvo branje Ena od osnovnih pomembnih nalog vsakega župana je pripraviti odlok o proračunu občine, saj se tako začrta delo, ki se bo izvajalo v prihodnjem oziroma tekočem letu. Glede nato, da smo že skoraj na sredini leta, je bila moja glavna naloga prvega meseca županovanja prav priprava osnutka proračuna. OBČINA Brežice Letošnji proračun je usklajen na vsoti 4,052 milijarde SIT. Poudariti moram, da proračuna ni bilo lahko uskladiti, saj so bile osnovne zahteve oziroma potrebe za kar 1,4 milijarde večje, kot pa so bile realne možnosti. Prav zaradi tega se tudi pojavljajo nekatera negodovanja, da določeni projekti niso zajeti v proračunu, vendar pa sem kljub vsemu le poskušal na nek način uravnoteženo upoštevati enakomerno financiranje vseh krajevnih skupnosti. Pa naj omenim še nekaj poudarkov iz letošnjega proračuna. Vse bolj opažamo, da je v proračunu vse več fiksnih stroškov in vse manj investicijskega denarja. Prav zato se vsako leto trudimo, da bi čim- več denarja uspeli pridobiti iz državnih in evropskih skladov. Tako v letošnjem letu predvidevamo pridobiti za skoraj 242 milijonov SIT denarja iz proračuna RS. To pa pomeni, da moramo vse projekte sofinancirati in financirati še predhodno pridobivanje dokumentacije. Tako bomo letos enkrat več denarja kot lani namenili za prostorsko planiranje v naši občini. Letos je to še posebno pomembno, saj morama kar 80 milijonov SIT nameniti za dokumentacijo za čistilne naprave in kanalizacijo Obrežje, Velika dolina ter Brežice. Prav te kanalizacije pa bodo v naslednjih letih v veliki meri sofinancirane iz evropskih skladov. Prav tako je veliko sredstev povečanih na postavkah pri razvoju turizma. Tako je letos namenjenih za turizem 117,5 milijona SIT, vendar pa bomo skoraj polovico teh sredstev dobili vrnjenih od Ministrstva za gospodarstvo za sofinanciranje projektov v turizmu. Letos je nekoliko večje povečanje sredstev tudi na postavki za kmetijstvo, gre predvsem za povečanje na račun izgradnje sejmišča, za katerega menimo, da je nujno potrebno. Vendar želimo sejmišče zgraditi tako, da bo v prihodnje namenjeno za širše dejavnosti. Povečanje sredstev pa je tudi na komunalni infrastrukturi, čeprav je za 105 milijonov SIT ostalo neplačanega iz prejšnjega leta, tako da bodo programi investicij v infrastrukturi izvedeni v približno enaki meri kot lani. Zal pa opažamo, da nam država nalaga vse več obveznosti na družbenih dejavnostih, ne zagotavlja pa nam dodatnih sredstev. Bistvena povečanja so na socialnem skrbstvu, otroškem varstvu, izobraževanju. Tako bo letos za programe družbenih dejavnosti namenjeno že več kot ena tretjina denarja, kljub temu da letos ni v programu izgradnja bizeljske šole, ker je izpadla iz državnega programa in se bo gradila prihodnje leto. Na kratko sem opisal osnovne značilnosti letošnjega proračuna, pomembno pa bo, da ga bodo svetniki čimprej sprejeli, kajti dokler ne bomo imeli sprejetega proračuna, ne bomo mogli začeti novih investicij. Prav tako pa je nujno sprejetje proračuna zaradi investicij v kanalizacije, ki bodo sofinancirane iz evropskih skladov. Naj še omenim, da se proračun sprejema v dveh branjih, prvo branje je bilo 9. maja, drugo pa bo 23. maja. Pred obravnavo na občinskem svetu pa so ga morale pregledati še občinske komisije. Vse komisije so osnutek proračuna že pregledale in ugotovile, da je primeren za prvo branje ter občinskemu svetu predlagale, naj svetniki proračun tudi podprejo. Ivan Molan, Župan občine Brežice Občina Brežice je v letu 2003 podpisala pogodbe za črpanje mednarodnih sredstev iz ISPA in PHARE programov (Nadaljevanje iz prejšnje številke) ISPA program pokriva izgradnjo centralne čistilne naprave Brežice in kanalizacijsko omrežje, ki pokriva mesto Brežice. Skupna investicijska vrednost izgradnje čistilne naprave in kanalizacije Brežice znaša 1.800.000.000 SIT, od tega bo s taksami financirano 27 odstotkov, s strani Ministrstva za okolje 10 odstotkov, s strani Občine Brežice 21 odstotkov in iz ISPA v višini 42 odstotkov celotne investicije. Občina Brežice je za omenjeno čistilno napravo sprejela lokacijski načrt, vodila izdelavo projektne dokumentacije, odkupila zemljišča in pridobila gradbeno dovoljenje. Za kanalizacijo so v izdelavi projektne dokumentacije, pridobivajo se služnosti in usklajuje potek kanalizacije. Za pridobitev soglasja Ministrstva za finance je potrebno novelirati že izdelano investicijsko dokumentacijo, uskladiti načrte razvojnih programov države z občinskimi načrti in sprejeti občinski proračun, katerega sestavni del je tudi načrt razvojnih programov. Soglasje občinski svet brežice SDS Proračun občine Brežice V ponedeljek, 9. maja 2005, je na 17. redni seji Občinskega sveta Brežice bila zagotovo najpomembnejša točka dnevnega reda Predlog odloka o proračunu občine Brežice za leto 2005. Vsakršno zavlačevanje sprejetja predloga proračuna tako v prvem kot v drugem branju bi pomenilo resno nevarnost za pričetek in nadaljevanje investicij, za katere zagotavlja sredstva proračun Republike Slovenije in je za njih pogojeno sofinanciranje občine. Prav tako velja tudi za investicije, kjer je investitor Občina Brežice, RS pa nastopa kot soinvestitor. Če proračun ne bi bil sprejet, bo župan dolžan izvajati proračun po dvanajstinah, kar bi pomenilo manj sredstev na vseh področjih. Glede na to, da je proračun pripravljen najbolje, kar nam razmere in sredstva omogočajo, ne bi smelo biti težav. Obravnava osnutka proračuna je tudi preizkusni kamen za dogovor med političnimi strankami in skupinami SDS, SLS, SD, N.Si, LORKS in PUM, ki smo ga sklenili z namenom, da Podpremo vsa pozitivna prizadevanja župana. Marko Hercigonja, vodja svetniške skupine SDS IDS Proračun za leto 2005 mora biti sprejet? ,, To vprašanje smo si zastavljali že v zadnjem objavljenem članku. Nobenega dvoma seve- LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE da ni, da proračun mora biti sprejet, saj tako stanje, kot ga imamo sedaj v občini Brežice, ne vodi nikamor. Vprašanje pa je, ali je zaradi dosedanjih nemarnosti dovoljeno kršiti vsa poslovniška določila o načinu priprave osnutka tega - za občino najpomembnejšega letnega dokumenta in ga sredi tekočega leta sprejemati po nekakšnem “hitrem” postopku? Moramo se seveda zadovoljiti z odgovorom, da bomo v nasprotnem primeru ob znatna “evropska” sredstva, ki so bila z velikim trudom že pred leti dogovorjena, tudi ob znatni pomoči pisca tega članka. To pa bi pomenilo, da bi zastal nadaljnji razvoj na območju mejnega prehoda Obrežje, da bi pomenila nezgrajena čistilna naprava tudi večletni zastoj pri izgradnji kanalizacije na območju KS Jesenice na Dolenjskem in KS Velika dolina. Zastoj bi se lahko pojavil še pri izgradnji regijskih čistilnih naprav, tudi v Brežicah. Zaradi tega, ker proračun ni bil pravočasno pripravljen, se bomo morali zadovoljiti s slabim razvojnim dokumentom, ki pač ne zadovoljuje vseh proračunskih porabnikov. Zlasti ne večine krajevnih skupnosti, ki so veliko pričakovale od političnih sprememb, ki so jih podpirale. Zahtevamo, da župan občine takoj po sprejemu proračuna prične pripravljati rebalans le tega, ki bo bolj realen in pravičnejši. Svetniška skupina LDS, J. Avšič LORKS Spoštovani! Pred nami je čas sprejemanja proračuna za tekoče leto. Stališče naše svetniške skupine je, da je to zelo pomembna naloga, zato smo vsak na svojem področju pregledali opravičenost izdatkov ob upoštevanju realnih, finančnih možnosti občine. Predvsem smo kritični do neposrednih uporabnikov proračunskih sredstev, zato smo podprli predloge, da strokovne službe proučijo sistemizacije in možnosti za varčevanje. Zavedamo se, da je potreb mnogo več, kot je denarja. Res pa je, da je potrebno postaviti prioritete, jih uskladiti in upoštevati dogovorjene plane. Zato v prihodnje pričakujemo, da bo vsak nov odlok, pravilnik ali sklep imel tudi jasno prikazane finančne posledice. V primeru, da temu ne bo tako, bomo kategorično proti takšnim odločitvam. Zavedamo se, da je sprejetje proračuna potrebno, saj je zanj vezano mnogo pomembnih projektov, zato z ☆ ☆ ☆ ☆ naše strani ne bo ovir, če se bodo upoštevala zgoraj navedena dejstva. Prav je, da bralce obvestimo, da v našo svetniško skupino namesto g. Vojka Bibiča prihaja g. Jože Baškovič. Za LORKS mag. Stanka Preskar DeSUS Q vse general Demokratična stranka upokojencev Slovenije se pripravlja na 6. kongres, ki bo enodnevni in sicer bo 20.maja 2005 v Ljubljani. Članstvo pričakuje novo vodstvo, ki bo znalo dosledno izpolnjevati sklepe stranke. Pričakovati je več doslednosti. Nekateri želijo spremembo imena. Odločitev bo na kongresu. Spremembe pa napoveduje tudi brežiški župan v sestavi delovnih teles občinskega sveta. Gotovo bo izvedel še druge poteze. Časa bo imel bolj malo v iztekajočem se mandatu. Žani- SLS. Slovenska ljudska stranka www.sls.si mivo je tudi, da se je poslovilo že več svetnikov in da odhod napovedujejo še nekateri. Obrazložitve niti ne povedo, le lepo nas pozdravijo ob odhodu. V naši stranki se ne bomo levili. Upamo, da bomo znali zadržati pokončno držo do konca mandata. Želimo si modro sodelovanje in medsebojno spoštovanje! Svetnik Rok Kržan Koliko smo izkoristili EU? Preteklo je leto od vstopa v Evropsko unijo. Država dela revizijo tega evropskega leta, enako bi morala storiti tudi naša občina, razvojni centri in agencije. Smo dovolj izkoristili možnosti sodelovanja in financiranja iz virov EU? Koliko smo sploh informirani in tudi motivirani vstopati v prostor skupnega trga? Občina Brežice kot mejna evropska občina ne sme ostati na obrobju EU, ne glede na neugodna dejstva, da bo Slovenija neto plačnica in ne bo razdeljena na tri regije. To bi omogočalo, da bi vsaj slabše razvita vzhodna regija, v katero bi spadala naša občina, bila prejemnica sredstev iz evropske blagajne. Ob tem se ne bi smeli ustaviti na južni evropski meji, ampak se že pripravljati in sodelovati pri vstopu Hrvaške v EU, predvsem z občinami in regijami, ki mejijo na Slovenijo. Davor Račič, svetnik PUM-a SOCIALNI DEMOKRATI Doživeli smo Ajdovščino. Primorska se je ponosno in do- Ministrstva za finance je poleg usklajene razpisne dokumentacije pogoj za javni razpis izbora izvajalca del. Po trenutnem terminskem planu naj bi se dela na izgradnji kanalizacije in čistilne naprave Brežice pričela v letu 2006 in končala v letu 2009. Čistilna naprava Brežice bo zgrajena v velikosti, da bo lahko pokrivala potrebe po čiščenju odpadnih voda tudi v KS Dobova. V končni fazi bo predvidoma pokrivala naslednja naselja: Brežice, Gornji Lenart, Čatež, Mostec, Bukošek, Sela, Glogov Brod, Cundrovec, Dobova, Gabrje, Mali Obrež, Veliki Obrež, Mihalovec, Ri-gonce in Loče. stojno spomnila 5. maja 1945, ko je bila v tem mestu imenovana narodna vlada Slovenije. To je bil takrat dogodek brez primere, saj je bila pokrajina formalno še vedno del italijanske države. 60 let kasneje je sedanji ajdovski župan sporočil “slovenski javnosti, italijanski javnosti in vsemu svetu, naj nekateri krogi v Italiji pozabijo na svoje želje po rapalski meji”. Tisoči iz vseh koncev Slovenije, tudi dva avtobusa udeležencev iz naše občine, smo iskreno ploskali mislim akademika Cirila Zlobca, ki je s pretehtano in z dejanji utemeljeno besedo ovrgel mnoge žaljivke o NOB, posameznih borcih in takratni vladi. Pozval je k prenehanju sovraštva med nami in k ocenjevanju obdobja in dogodkov v kontekstu zgodovinskega časa. Množična udeležba na proslavi je bila najboljši odgovor sedanji vladi, ki je zavrnila pobudo o uvrstitvi te prireditve med državne proslave. Še več: nikogar ni bilo tam razen obrambnega ministra. Morda pa bo kateri od najvišjih predstavnikov oblasti, ki smo ji zaupali vodenje VSEH državljank in državljanov, prišel na proslavo 60-letnice vrnitve Posavcev iz izgnanstva? Tudi tega dogodka brez NOB ne bi bilo. Milena Jesenko N Si Nova Slovenija Krščansko ljudska stranka 3. maja sta Regijski odbor N. Si Posavja obiskala glavna tajnica N.Si gospa Maruša Novak in predsednik poslanske skupine gospod Blaž Pavlin. Obisk je bil namenjen predvsem spoznavanju , problematike na terenu, saj so se pri N.Si odločili, da bodo obiskali vse regijske odbore po Sloveniji in izmenjali izkušnje. Ker se volilno leto 2006 hitro približuje, je bilo kar nekaj vprašanj tovrstnega značaja. Vladka Sumrek OBČINA SEVNICA Na izredni seji o Državnem lokacijskem načrtu za HE Blanca V občini Sevnica si lahko po dolgih letih čakanja končno obetamo, da bomo poleg dveh hidroelektrarn Boštanj in Blanca, na območju občine pridobili tudi sodobnejše in varnejše cestne povezave, dve novi premostitvi in tudi čistejšo reko Savo. Občinski svet občine Sevnica je na izredni seji 29.4.2005, odločal o treh pomembnih “elektrarniških” zadevah. Najprej je odločal o spremembi dveh svojih sklepov, ki so vezani na program infrastrukturnih ureditev pri HE Boštanj. Po zadnji strokovni študiji se je zunajnivojsko križanje ceste Gl-5 in železnice pokazalo za tehnično sprejemljivo glede na predvideno krožišče v Boštanju, zato je občinski svet spremenil svoj sklep iz leta 2003 in ponovno zahteval zunajnivojsko križanje. Ker pa rekonstrukcija ceste Gl-5 od graščine do odcepa za Mirensko dolino skupaj z izgradnjo krožišča in podvoza časovno ne bo možna do začetka obratovanja HE Boštanj - to je do aprila 2006, je občinski svet odločil podaljšati rok izvedbe do konca leta 2007. Osrednja oziroma najpomembnejša zadeva na izredni seji občinskega sveta pa je bila izdaja pozitivnega mnenja k predlogu DLN za HE Blanca Občina Sevnica je v svojih smernicah zahtevala ureditev in posodobitev cestne, vodne in druge infrastrukture, za katero smo bili dolga leta prikrajšani z obrazložitvijo, da se bo vse to urejalo ob izgradnji hidroelektrarn na spodnji Savi. V predlogu DLN, ki je bil razgrnjen v času od 17. oktobra in do 17. novembra 2005, niso bile upoštevane vse smernice, ki smo jih podali, zato je Občina Sevnica v vmesnem času in vse do sedaj vodila razgovore in pogajanja z Ministrstvom za okolje in prostor (MOP) in drugimi ministrstvi, s ciljem, da se ob izgradnji HE Blan- ca zgradi in posodobi čim več prostorskih ureditev oziroma infrastrukture, ki bi omogočila razvoj naše občine. Razgovori in pogajanja so se vodili z več strani; pogajal se je župan, pogajala se je posebej ustanovljena pogajalska skupina, pa tudi odbor za HE na spodnji Savi in posebna komisija za spremljanje izgradnje HE Blanca. Zahtevali smo, da se vse prostorske ureditve, ki ne bodo neposredno predmet DLN, prav tako zapišejo v uredbo o DLN, saj bomo le tako imeli pisno zagotovilo, da se bo ta infrastruktura v naslednjih letih dejansko zgradila. Na MOP-u so nam pojasnili, da bodo vse dogovorjene prostorske ureditve, ki so zunaj DLN, zapisane v posebni uredbi oziroma bodo to po zadnjem zagotovilu posebni sklepi Vlade RS. Zato je Občinski svet Sevnica sprejel sklep, da Občina Sevnica pogojno izda pozitivno mnenje, če bo istočasno ob sprejemu uredbe o DLN za HE Blanca na Vladi RS slednja sprejela tudi zavezujoče sklepe o financiranju in izgradnji dodamo dogovorjene infrastrukture. Najpomembnejše prostorske ureditve, ki izhajajo iz DLN Blanca, zajemajo protipoplavne nasipe, most na Blanci, ki bo prevozen za tovorni promet z ureje-' nim pločnikom in javno razsvetljavo, nadvišala se bo cesta med železniškim prehodom Gobavce do gostilne Kragl, zgrajena bo nova cesta od Kragla do Gornjega Brezovega z urejenim križiščem za Lončarjev Dol, uredil se bo Vranjski potok, Floijanski in Dro-žanjski potok se bosta uredila v zaprti obliki, posodobila se bo cesta od jezovne zgradbe do konca naselja Blanca, uredil se bo most na Mimi in zgradile se bodo male čistilne naprave. Na podlagi zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save je za infrastrukturo, ki izhaja iz DLN, predviden znesek 29 milijonov evrov. V ta znesek so vključeni tudi vsi odkupi stano- vanjskih hiš, s katerimi se lastniki strinjajo. Dodamo dogovorjene prostorske ureditve, ki jih mora s sklepi potrditi tudi Vlada RS hkrati z uredbo o DLN Blanca, so izgradnja mostu na Logu, posodobitev ceste skozi mesto Sevnica, izgradnja krožišča v Šmarju z ureditvijo ceste na odseku za Planino, izgradnja nadvoza čez železniško progo v Šmarju, preplastitev ceste od Blance do meje s krško občino, ureditev pločnikov in javne razsvetljave na Doljnem Brezovem, na Blanci in v naselju Arto, izgradnja malih čistilnih naprav in ureditev vodotokov zunaj območja DLN ter druge ureditve. Vse te dodamo dogovorjene ureditve in predvidena infrastruktura, kije zajeta v DLN za HE Blanca, je skupno ocenjena na približno 50 milijonov evrov. Naslednji pomemben korak je sprejem uredbe o DLN in sklepov o financiranju in izvedbi dodatnih ureditev na Vladi RS, kar je predvideno za konec maja 2005. Špre- jem uredbe v prej navedenem roku pa zagotavlja koncesionarju začetek gradnje HE Blanca v mesecu novembru letos. Gradnja spodnje savske verige hidroelektrarn, ki je prioritetni državni projekt, gre po zastavljenem planu naprej in tako so na seji sevniški člani občinskega sveta na koncu izdali tudi stališče na izbor variante jazovne zgradbe za HE Krško pri Sotelskem, ki jo podpira Občina Krško in je po primeijalni študiji ugodnejša od variante pri kamnolomu Gunte. Ana Gračner, univ.dipl.prav., predsednica posebne komisije za spremljanje izgradnje HE Blanca in Boštanj občinski svet sevnica SLS. Slovenska ljudska stranka , www.sls.si Mesec maj, ki smo ga doslej imenovali mesec ljubezni, ima sedaj za naš še drugi pomen. Prvega maja smo namreč praznovali prvo obletnico vstopa v evropsko skupnost. Sicer pa se brez ljubezni in spoštovanja ne da živeti, še najmanj pa v tako veliki skupnosti, kot je Evropska integracija. Mesec maj pooseblja oboje. Po zaključku praznovanj, ki so se zgodila v preteklem obdobju, vam še naprej želimo lep in uspešen mesec. LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE DLN za HE Blanca V petek 29.4.2005 je Občinski svet občine Sevnica na izredni seji obravnaval predlog Državnega lokacijskega načrta za HE Blanca. DLN je dobil zeleno luč vseh prisotnih svetnikov, kar kaže tudi na dobro pripravo in uspešno pogajanje z državo. Seveda pa velja ob tem poudariti tudi vlogo vseh posameznikov, pogajalcev, političnih strank, pa tudi župana in nenazadnje veliko pripravljenost sodelovanja predstavnikov Holdinga Slovenskih elektrarn. Sedaj je na vrsti država, da pripravljen predlog Državnega lokacijskega načrta potrdi in tako dokončno zagotovi nadaljevanje projekta na spodnji Šavi. Ob takšnih posegih se vedno znova sprašujemo ali bi lahko od države iztržili še kakšen dodaten proračunski denar, vendar je mišljenje LDS, območnega odbora Sevnica, da je izpogajan in na občinskem svetu potrjen Državni lokacijski načrt z uredbo praktično največ, kar se je v danem trenutku dalo doseči. Seveda pa ostaja upanje, da bo država podan predlog in s sprejetjem DLN izpogajane obveznosti tudi izpolnila. S sprejetjem DLN pa se pospešeno delo občinskega sveta ne prekinja. Pred upravo in občinskim svetom je vrsta nerešenih stvari, še zlasti na področju šolstva. Že zadnja seja občinskega sveta je pokazala, kako nekateri nenamerni sklepi in zapisi sprožijo nerazumen revolt, čeprav se v dogovoru stvari hitro uredijo in popravijo. Ob tem želimo predvsem poudariti, da bo v prihodnje potrebno veliko strpnosti, sodelovanja, še zlasti ravnateljev osnovnih šol, ko bo uprava in posledično občinski svet odločal o šolskih okoliših. Zavedati se moramo, da je število rojstev vsako leto manjše in tako posledično na nekaterih šolah prihaja do pomanjkanja otrok. Če želimo zagotoviti obstoj delujočih osnovnih šol v naši občini, bo moralo priti do nekaterih prerazporeditev šolskih okolišev, kar bo pogojevalo tudi pristojno ministrstvo ob prijavi na investicije v osnovne šole. Sam občinski proračun pa potrebnih sredstev za izgradnjo osnovnih šol ne more zagotoviti. OO LDS Sevnica SDS Srednje šolstvo v Sevnici Ugotovitve: Občina Brežice in občina Krško si neprenehoma prizadevata in tudi uresničujeta ideje, kako čim bolj učinkovito približati izobraževanje svojim dijakom in študentom. Poleg srednjih šol, obe sosednji občini dobesedno tekmujeta med seboj, katera bo prej uspela s predlogom četrte-pete univerze v Sloveniji. V naši sevniški občini pa takšne vneme ni. Naši otroci morajo po večini v srednje šole v Celje, Brežice, Novo mesto in še dlje. Vstajati morajo zgodaj zjutraj in domov prihajajo pozno popoldan ali zvečer. To ni naporno samo za naše učence in njihove starše, ampak tudi izredno drago. Tudi ali predvsem zaradi tega je marsikateremu nadarjenemu učencu onemogočeno uspešno šolanje. Trendi sodobnega izobraževanja zahtevajo večino dijakov v gimnazije in druge srednje šole. V Sevnici se (predvsem po zaslugi posameznih šolnikov) na področju srednjega šolstva izvaja program frizerja, mizarja in turističnega tehnika. To je tudi za skromne sevniške potrebe premalo. Žal programa razvoja srednjega šolstva (kaj šele kakšnega višjega programa) občina Sevnica ne premore. Občinski svet, pa bog ne daj, da bi se utrujal s takšnimi vprašanji. Predlog rešitve: V Sevnici bi morali (če tega že do zdaj nismo storili) izdelati strateški načrt razvoja srednjega šolstva. Ta bi moral opredeliti usmeritve, da se v Sevnici zgradi nov srednješolski center na prostoru, ki je za to že predviden. (Obstoječa lokacija srednje šole je neprimerna, tako prostorsko kot organizacijsko in logistično). Poleg obstoječih programov bi morali te dopolniti z novimi. Npr. ali s samostojno gimnazijo z vsaj po dvema oddelkoma ali imeti vsaj dislocirano brežiško ali celjsko gimnazijo. To ni nemogoča ideja, samo uresničiti bi jo morali. Država zelo podpira razvoj srednjega šolstva po državi. Investicije v srednje šolstvo v celoti pokriva država. Se sploh kdo zaveda, kakšne priložnosti naša občina zamuja? Z novo srednjo šolo bi zgradili tudi primerno telovadnico, ki bi lahko bila večnamenska in bi bila nadomestni objekt za izgubljeno športno dvorano “Partizan”. Zraven bi zgradili še atletsko stezo (atletski stadion) in s tem pretežno na državni račun pridobili srednješolsko in športno infrastrukturo. Kaj pa počne občina Sevnica? Namesto sistemskega pristopa po učinkovitih dolgoročnih rešitvah bo naša občina v letu 2005 pričela z izgradnjo nadomestnega “Partizana”, ki ga bomo pretežno financirali iz naših občinskih virov in na ta način izčrpavali samega sebe. In ko bo dvorana končana, ne bo ne nove srednje šole ne atletskega stadiona, kar bi lahko s premišljenim, sistemskim pristopom pridobili v enem zamahu. Primer občine Ormož: Ormož je približno 18 km oddaljen od Ljutomera, kjer je že desetletja klasična gimnazija. Prav tako je okrog 20 km oddaljen od Ptuja, kjer je tudi že desetletja klasična gimnazija. Ormoški župan si je v letih 1997 - 2000 zadal obvezo, da bo ustanovil gimnazijo v Ormožu in to tudi izpolnil. Danes gimnazija uspešno deluje s približno 250 dijaki. Občina Ormož je po število prebivalcev in velikosti povsem primerljiva z občino Sevnica. Vzorov in idej, kako, je povsod veliko, le čez plot je treba pogladati. Svetniška skupina SDS, Branko Kelemina DEMOKRATI 1. maj je za nami. Imel je grenak priokus, saj so dobile odpoved delavke v Jutranjki. Šivilje v krmeljski Lisci pa še vedno ne vedo, kakšna usoda jih bo doletela. Naša stranka SD in sevniški župan sta v prejšnji vladi storila vse, da bi pomagali šiviljam Jutranjke. Žal pa je bil prvi mož v Jutranjki napačno izbran. Znal je lepo govoriti, se dobrikati delavkam, bil je poln hvalisanja, kako rad ima Sevnico in Jutranjko. Sama sem ga spregledala že ob prvem srečanju. Slutila sem, da ta človek ne bo rešil naših šivilj. Gospod Rabič je nenamensko porabil državna sredstva. Veliko razočaranje in jeza pa sta me prevzela ob prvomajskem odpustu delavk. Odpustili so 75 šivilj, v režiji in komerciali pa je ostalo 83 zaposlenih. Zakaj so jih potrebovali in zakaj jih še potrebujejo? Jih je težje odpustiti, saj imajo gotovo višje plače kot šivilje? Delavke naj bi dobile v letu dni odpravnine. Ne verjamem, da bo še kaj ostalo. Naša stranka je vsa leta ponujala kadrovsko rešitev, ki bi bila v stanju prinesti nov veter, gospo Marijo Jazbec, toda za to ni bilo prave volje, čeprav ima Marija prakso, znanje, odgovornost, energijo,... Domačim kadrom nismo naklonjeni, čeprav so prekaljeni in odgovornejši. Delavke bi srečevali ne samo v tovarni, temveč tudi na ulici. Videli bi prestrašene poglede mater, ki ne vedo, kako bodo preživljale otroke, plačevale položnice, dobile denar za prevoz na delo,... Pravijo, da živimo bolje kot včasih, da imamo več demokracije, daje manj revščine,... Da, nekateri boljše živijo, večina pa živi slabše. Vlada pripravlja davčno reformo - enotno davčno stopnjo. Slovaki, ki imajo tako reformo, dokazujejo, da je zelo dobra za bogate, zelo neprijazna pa do srednjega in revnega sloja. Nekako ne vemo, kaj bi s praznikom 1. maja. Potrebujemo ga in še bolj ga bomo potrebovali. Ljudje prenašamo življenjske viharje, dež in čakamo sonce. Toda pride dan, ko se upremo in povemo, da tako ne gre več naprej. Berta Logar, podpredsednica SD N Si Nova Slovenija Krščanska Uuttska stranka Občinski odbor je na svoji prvi seji v novi sestavi izvolil novo odstvo. Predsednik OO N.Si Sevnica je postal Matjaž Traven iz Sevnice (031-377-789), podpredsednik Jože Ašič iz Selc nad Blanco (041-221 609), tajnik Andrej Hafner iz Orehovega (031-500 550) in blagajničarka Marta Knez iz Koludrja pri Šentjanžu (051-202 599). Vse pobude in vprašanja občanov, za katere se že vnaprej zahvaljujemo, sprejemamo preko elektronske pošte na naslovu sevnica@nsi.si ali na zgoraj navedene mobilne številke. Vaš OO N.Si Sevnica posavska unija Gibaj se veliko in opazil boš razliko Slovenija, Sevnica - Podatki o gibalni dejavnosti Slovencev nas opozarjajo, da smo, tako kot drugod v Evropi, premalo telesno dejavni. Današnji način življenja nas sili, da večino dneva preživimo sede, v avtomobilu, v službi, šoli, pred televizorjem in računalnikom. V Sloveniji zato poteka akcija “Z gibanjem do zdravja”, v katero se vključuje tudi sevniški zdravstveni dom. Namenjena je vsem zdravim odraslim, starim od 20 do 65 let, zlasti telesno nedejavnim ali zmerno telesno dejavnim ter ljudem s prekomerno telesno težo. Na akcijo so povabili člane Univerze za tretje življenjsko obdobje, nekatere občane so na testiranje telesnih zmogljivosti poslali zdravniki, drug pa so prišli prostovoljno-Sobotne hoje na 2 km se je udeležilo 83 občanov. To je enostaven, natančen, varen in ponovljiv test, ki so ga razvili na Finskem. Na osnovi ugotovljene telesne zmogljivosti, ki jo pokaže hitra hoja, so zdravstveni delavci svetovali ustrezno telesno dejavnost, ki bo izboljšala zdravje in počutje, pripravili pa so tudi predavanje o zdravi prehrani. N.C.C. ■MUK mnenja, odgovori, popravki ... Sporočilo bralcem! Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih (Ur.l.35/2001) si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni. Vse za blagor otrok (in ostalih) SavaGlas 130, str.ll Delavci OŠ Bizeljsko smo z zanimanjem prebrali prispevek pod naslovom “ Vse za blagor otrok (in ostalih)’’. V besedilu smo zaznali posmeh, ki veje iz prispevka. Veseli smo, da je novinarka Nada Čmič-Cvetanovski zaznala neresnost in kup neresnic, ki jih je nanizala nekdanja ravnateljica Vida Najger v svoji obrambi. V prispevku je navedeno, da je bilo na šoli 150 zunajšolskih aktivnosti, kar ni možno niti v najlepših sanjah, saj je na šolskem koledarju bilo 191 delovnih dni. To pomeni, da bi vsak teden imeli v povprečju štiri zunajšolske dejavnosti, kar je nemogoče. V analizi letnega delovnega načrta za to šolsko leto so kot zunajšolske aktivnosti navedeni tudi športni dnevi, kulturni dnevi, naravoslovni dnevi, ki so del obveznega programa in nikakor ne gre za zunajšolske dejavnosti. Večina ostalih dejavnosti, ki so se odvijale zunaj časa pouka, pa se je udeleževalo le po nekaj učencev in ne celi razredi ali celo vsi učenci, zato ne razumemo, kakšni stroški za hrano ali material bi pri tem lahko nastali. Povsod, kamor smo prišli, so nas ponavadi pogostili gostitelji. Morda je bito pri tem mišljenih nekaj sokov in sendvičev iz šolske kuhinje za tekmovalce v športnih dicsiplinah ? Pikniki zaposlenih?! Res se ne spominjamo teh “strašnih ” piknikov, morda je kot piknik v tem letu bila mišljena delovna akcija zaposlenih v vinogradu, ko smo po končanem delu bili postreženi z osvežilno pijačo, salamo, sirom in kumaricami - iz šolske■ kuhinje seveda. In nato še pogostitve za redne pedagoške konference - dobili smo čaj v vrčih ali sok ter kavo, a ne iz Babičeve trgovine. Je to res toliko stroškov? Pojedine na konferencah nikoli ni bilo! Začudeni smo tudi nad priložnostnimi darili za zaposlene. Največkrat je prispeval za rože ob 8. marcu sindikat, sicer pa je šlo iz lastnih žepov sodelavcev. Učenci, ki so bili v šoli v naravi, niso bili deležni pogostih obiskov ravnateljice, kot je bilo poudarjeno (v letu 2002 - sodeč po analizi - je bila le na zimovanju varovancev vrtca na Hočkem Pohorju). Za prehrano otrok je bilo zmeraj poskrbljeno v okviru aranžmaja, ki so ga plačali starši. Zelo cenimo sodelovanje zunanjih sodelavcev - mentorjev, vendar jih nikoli nismo nagrajevali. Ponudili smo jim šolsko malico ali kosilo in kavo. Ob vstopu v šolo in sprejemu v šolsko skupnost se prvošolci ponavadi posladkajo s torto, ki jo podari pekarna, s katero sodelujemo. Za huje bolne otroke, ki naj bi bili deležni pozornosti z darili, ne vemo ničesar. Za pust smo maškare razveselili z bonboni, ki niso bili kupljeni v trgovini “NI DA NI”, predvsem pa so bili stroški daleč nižji, kot je navedeno v prispevku. Svet šole in svet staršev sta razpravljala o skromnih šolskih malicah. Stroški za obogatitev malic so se povečali šele v letu 2003, ko je bilo dodano sadje. Ob materinskem dnevu so mamice iz šolske kuhinje dobile kavico in “keks” in nič drugega. Knjižne nagrade za uspešne učence so bile iz šolske knjižnice. Angleški veleposlanik je bil na obisku v letu 2000 in ne v letu 2002, sodelavci, ki so napredovali, so dobili višjo plačo z \ NAROČILNICA SAVAGLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253 Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si Naročam/o časopis SAVA GLAS Ime in priimek_________________________ Podjetje(naziv in naslov)_ Davčna številka podjetja_ Zavezanec za DDV_________ Kraj_____________________ Ulica Datum Poštna št. Telefon Podpis Število izvodov Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 210 SIT na izvod. Naročniško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic ^naročnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem. ministrstva. Naj povemo, da je večina omenjenih “nagrad” prišla iz šolske kuhinje in knjižnice, material za pouk je bil nabavljen pri drugih dobaviteljih, zato si navedenih stroškov nikakor ne moremo predstavljati. Delavci si želimo še naprej uspešno opravljati svoje poslanstvo, kot smo ga vedno, v pričakovanju resnice in pravice na sodišču. Kolektiv OŠ Bizeljsko (podpise hranimo v uredništvu) “Mreža šol ostaja, a spremembe bodo očitne” in “Analiza šolstva in predšolske vzgoje v občini Sevnica” SavaGlas, štev. 130, str. 5 in 14 Kar dva članka v vaši predzadnji izdaji SavaGlasa sta me spodbudila k pisanju in kot vodja podružnične osnovne šole na Studencu menim, da je moja dolžnost, da problematiko šole in šolskih okolišev predstavim z naše, hribovske plati. Članek Nade Černič Cvetanovski “Mreža šol ostaja, a spremembe bodo očitne ” je navrgel kar nekaj za lase privlečenih dejstev. Avtorica članka je navedla, da je občina v zvezi s spremembami šolskega okoliša že sklicala sestanek na Studencu. Podatek je napačen, saj je sestanek sklical Svet staršev podružnice Studenec, ker je z občine pricurljala vest, da se bo šola na Studencu zaprla. Takšne novice so tako starše kot zaposlene presenetile in ker smo hoteli vedeti, kaj je res, smo sklicali sestanek, na katerega smo povabili poleg ravnateljice OŠ Sava Kladnika Sevnica še župana Kristijana Janca, podžupana Štefana Teraža, vodjo oddelka za družbene dejavnosti Darjo Lekše, Andreja Štricla in Srečka Ocvirka. Na sestanku so Občinarji velikokrat poudarili (prevečkrat, da bi zvenelo iskreno), da se šola na Studencu ne bo zapirala. Jasno so poudarili, da glede tega tako ali tako ne bodo spraševali krajanov, pač pa bo tako, kot bodo sklenili občinski svetniki. Zelo spodbudno! Starši so podprli obstoj šole na Studencu in krajani so očitno edini, ki se zavedajo pomena šole za obstoj podeželja, za Občinarje pa je podeželje pomembno očitno le tedaj, ko se zbirajo volilni glasovi. Starši so bili proti spremembi, da bi se učenci na predmetno stopnjo vozili v Boštanj, kar se je nekaterim zdelo skregano s kmečko logiko. Starši zavzemajo stališče, da so učenci vozači že tako prikrajšani za veliko stvari in če so že vozači, naj imajo vsaj nekaj prednosti. Prednosti vidijo v tem, da učenci, ki se vozijo na predmetno stopnjo v Sevnico, lahko obiščejo občinsko knjižnico, glasbeno šolo, zdravstveni dom, opravijo nakup v papirnici, sevniška šola ima zobozdravstveno službo. Če se bo otrok vozil v Boštanj, bodo starši tisti, ki se bodo morali popoldne ponovno vračati v Sevnico in z otrokom opravljati stvari, ki bi jih lahko opravljal sam. Je to res tako skregano s kmečko logiko, kot je bilo krajanom na sestanku očitano? Avtorica članka, ki je na sestanku ni bilo, je pogrešala krajane Gornjih Impolj. Krajani Gornjih Impolj, katerih otroci še vedno spadajo pod šolski okoliš podružnice Studenec, niso bili prisotni na sestanku in zanimivo bi bilo vedeti, kako so se pisno opredelili za spremembe, kot je navedla avtorica. Otroci iz tega zaselka ne hodijo v šolo na Studenec. Gospod župan je na sestanku pogrešal tudi starše iz zaselka Arto, kar je prisotne presenetilo, saj učenci iz tega zaselka že več kot 30 let hodijo v Krško. Sklicatelj teh staršev ni vabil, čeprav ne bi bilo slabo, saj bi lahko izvedeli, da na njihove otroke računa OŠ Blanca, ko se bo zgradila hidroelektrarna. V isti številki SavaGlasa je podala “Analizo šolstva in predšolske vzgoje v občini Sevnica" vodja oddelka za družbene dejavnosti gospa Darja Lekše. Zbodla so me seveda tista dejstva, ki zadevajo Studenec. Podatki o številu učilnic so prav smešni. Na podružnici imamo 3 učilnice in kabinet, ki pa ga že dve leti uporabljajo prvošolci - devetletkami za svojo učilnico. Pouk izvajamo v dveh učilnicah, enem kabinetu, eno učilnico pa uporablja- mali oglasi Prodam 8 do 10 metrov razžaganih in nasekanih bukovih drv. Cena po dogovoru. Pokličite 041-507-846. Na Vihrah, na lepi lokaciji, prodam manjše posestvo z zazidljivo parcelo. Voda in elektrika sta na parceli. Pokličite 031-204-621. im p« nm miZPlAtlH KUC - VSAK MN OD 12* 00 ŽO* antena $ m novfformat mo kot vadbeno učilnico - za ure športne vzgoje in druge dejavnosti. Učitelji nimamo prostorov zase, stiskamo se v kuhinji, a iz analize je vidno, da bomo imeli v prihodnosti presežek dveh učilnic. Kako? Na podružnici je vprašljiva stabilnost stropov in tal, potrebna je telovadnica ali vsaj malo večji vadbeni prostor, a v analizi ni v tej smeri predvidenih nobenih investicij. Tudi gospa Darja Lekše je prepričana, da učenci iz zaselka Arto hodijo na OŠ Studenec in s tem, ko jih bodo preusmerili na OŠ Blanca, bodo razbremenili OŠ Sava Kladnika Sevnica. Žalostna zaključujem s spozna- njem, da naše otroke jemljejo kot številke, ki jih s svinčnikom in radirko v roki preusmerjajo z enega konca tabele na drugega in zraven še poudarjajo, da otroci tako prenesejo več, kot si mislimo. Posledice napačnih odločitev v preteklosti nosijo sodobni rodovi in dogodki zadnjih mesecev pričajo o tem, da je za nekatere najboljša rešitev, da za to poskrbijo tisti, ki so že tako od vseh centrov oddaljeni in že tako navajeni vsega hudega. Brez skrbi, ko bodo volitve, bomo dobri! Vodja podružnične OŠ Studenec Andreja Janc, prof. nr*irin m "n«»he«mmvm REVITAE *%INTERREG INC Razvojni center Brežice v sodelovanju s partnerji organizira delavnico: “Marketing in internacionalizacija podjetij” v petek, 27.5.2005, ob 9. uri v mali konferenčni dvorani A, hotel Terme Čatež. Podrobne informacije in prijave na tel. št. 07/499 06 80, e-mail maida.niilanovic@rc-brezice.si in na spletni strani www.rc-hrezice.si. Delavnica je brezplačna! Delavnica je organizirana na osnovi partnerskega sodelovanja RCB, PCMG in EIC v okviru projekta Interreg III C-REVITAE. V SPOMIN MIKICI ŠTIPULA rojeni Putrih iz Brežic Mineva žalostno leto dni, odkar si nas zapustila draga Mirica ti. Naši so spomini 5 teboj, ko si kot droben cvet zrla v nebo, kot verz neizpete pesmi, s pogledi na lepši jutri. Odšla iz naše si sredine, a nam pustila bolečine. Vedno boš v naših srcih in lepem spominu. Tvoji prijatelji in sodelavci hotela Terme. RAD IO/BREZICE na 88,7 in 95,9 MHz Radio Sevnica 96.7 Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolarjev. Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07 / 4991 250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Število tiskanih izvodov: 5.000 Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. "\ J Šestnajsta špranje in okenca posavcev Damjana Stopar: "Vse življenje sem risala!" Skoraj 30-letna rakica mag. Damjana Stopar, akademska slikarka, razpeta med Sevnico, Ljubljano, Podbočjem in Za-bukovjem pri Mimi na Dolenjskem odstira: ”Sem srednji otrok mame Marte in očeta Slavka, ki je s sestro Melito (farmacevtka v lekarni brežiške bolnišnice) in bratom Markom (športnik karateist) odraščal v Sevnici. Družina je živela v bloku na Florjanski ulici, a jaz se z veliko ljubezni spominjam tudi stare mame in njene stare pravljične hišice, kjer me je čuvala. Vse življenje sem risala in barvala. Ob stari mami sem barvala barvanke, natančna in stroga stara mama pa mojemu barvanju ni pustila čez rob. Od stare mame se je bilo potem težko preklopiti v malo šolo.” Osnovno šolo je končala v Sevnici: ”Bila sem pridna punčka, znašla pa sem se tudi med nekaterimi nedolžnimi “lumparijami”, kar so odrasli kar težko verjeli. Učila sem se igranja na blok flavto, pa prečno flavto, trenirala gimnastiko in hodila k standardnim plesom. Če bi bile možnosti ugodnejše, bi se ukvarjala s plesom. Likovni pouk me je ves čas spremljal, dokončno pa me je zanj na višji stopnji navdušil akademski slikar Alojz Konec. Z veseljem sem hodila k likovnemu krožku in za slikarske izdelke do- bivala priznanja in nagrade. Sem pa vedno komaj čakala, da sem prišla domov, kjer sem se predajala risanju portretov glasbenikov, športnikov, igralcev.” Potem seje odločila za Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, smer modno oblikovanje, kjer se je vzporedno izpopolnjevala še pri prof. Karlu Plemenitašu. Eno leto je hodila na likovno pedagogiko, kjer ji je bilo izredno všeč in se je nato vpisala na Akademijo za likovno umetnost, kjer je leta 2000 diplomirala na oddelku za slikarstvo pri prof. Emeriku Bernardu. Tam je letos zaključila tudi magistrski študij grafike pri prof. Lojzetu Logarju. Pa se vrneva še v leto 2000: ”Prof. Bernard nam je bil kot oče. Mene je duhovno močno spominjal na starega ata. To leto sem se izpopolnjevala tudi v Parizu, v dveh mesecih sem to čudovito mesto “pretekla”. Sicer pa v slikarstvu iščem, iščem, spoznavam, se oblikujem. Vedno sem veliko delala v popoldnevih, tudi danes imam do tega pravo strast. To eksperimentiranje v grafiki in slikarstvu je ljubezen, ki me neizmerno veseli. Vse temelji predvsem na naključjih, ki me pripeljejo do podob, ves temelj je na procesu.” Pravzaprav sem jo ujela v vrvežu mednarodnega otroškega extempora, kjer je bilo udeleženih petdeset ustvarjalnih otrok in ob tem je pojasnila: "Trenutno poučujem v Podbočju, poučevala sem tudi v Kostanjevici. Čeprav se v poklicu učiteljice nisem nikoli videla, sedaj neizmerno uživam. Na Filozofski fakulteti sem naredila pedagoške in andragoške izpite, kajti treba je preživeti. V slikarstvu je 20.000 SIT kot bi mignil, pa še nisi nič narisal.” In vse te razdalje? ”V Ljubljani živi moj fant Peter Strous (tudi slikar), kjer sva si v hiši njegovih staršev pod Šmarno goro z lastnimi rokami uredila stanovanje, razen mojstrskih del pri električni in vodovodni napeljavi. Nisem tipični boemski tip. Težim k stabilnosti in si želim ustvariti družino. S Petrom veliko delava skupaj in se dopolnjujeva, tudi pri košnji. V hiši stare mame v Sevnici sva si naredila atelje in tudi na Dolenjskem. Tako ves teden krožim in se mi zdi, da sem največ v avtomobilu.” Damjani se včasih zgodi: "Joj, škoda, danes pa nisem nobene slike naredila. V dobro voljo me spravi, ko vsak dan naredim nekaj za dušo in nekaj za telo. Rada bi še kaj videla. In morje, morje!! Oba s Petrom sva potapljača L stopnje. Pa bordam, smučam, kolesarim.” Pove, da tudi slika zelo akcijsko, v stalnem gibanju, skakanju okoli slike: ”Ko se ustavim, zaspim. Ne smem se ustaviti. Z adrenalinskimi idejami sem tudi staršema povzročala skrbi.” Je članica Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in seje do sedaj predstavila na desetih samostojnih in številnih skupinskih razstavah doma in v tujini. A ne glede na vso adrenalinsko gibanje me v spominu spremljajo Damjanine izrazito lepe velike modre oči, ki so v času pogovora poudarjale ubesedene želje o težnji po lastnem domu in družini pod Šmarno goro. Natja Jenko Sunčič za zdravo naložbo Iz Široke palete varčevalno-naiožbenih možnosti vam ponujamo priložnost za vpis v naložbeno življenjsko zavarovanje, vezano na košarico farmacevtskih in biotehnoioških delnic. NLB Naložba Vita 8 • Minimalno vplačilo v enkratnem znesku: 1.000 USD v tolarski protivrednosti, preračunani po prodajnem podjetniškim tečaju NLB na dan vplačila. • Naložbeno obdobje: do 30. junija 201S • Vpis: od 3. maja do 27. maja 2005 z možnim predčasnim zaključkom. Naložbeni cilj sklada, na katerega se veže NLB Naložba Vita 8, je na dan izteka zavarovanja povrniti vlagateljem neto vplačano (investirano) premijo in v primeru pozitivnih gibanj izplačati še 110% udeležbo v donosu košarice delnic. Obiščite naše svetovalce v poslovalnicah Nove Ljubljanske banke. Zavarovalnica, ki sklepa zavarovanje: NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d., Ljubljana Zavarovanje trži: Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, ki pri tem nastopa kot zavarovalni posrednik. NLB Naložba Vita 8 ni depozit in ni vključena v sistem zajamčenih vlog. NLB Naložba Vita 8 je naložbeno življenjsko zavarovanje, pri katerem je donos v celoti odvisen od gibanja vrednosti enot investicijskega sklada. Vračilo najmanj neto vplačane premije ob izteku zavarovanja je naložbeni cilj upravljavca investicijskega sklada. Tveganje, da bo znesek izplačila naložbenega življenjskega zavarovanja lahko nižji od zneska vplačila v naložbeno življenjsko zavarovanje prevzema vlagatelj, NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d., Ljubljana, jamči za izplačilo vsaj v višini zavarovalne vsote v primeru nastanka zavarovalnega primera med trajanjem zavarovanja. O www.nlb.si ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Posavje Krško Spominska pot podaljšana Murence, Telče - Krajevni organizaciji (KO) društev izgnancev Krmelj-Tržišče in Šentjanž sta pripravili spominski pohod ob nemško-italijanski okupacijski meji od Murene do Telč. Še letos bo spominska pot podaljšana do Bučke. Nemški in italijanski okupatorji so leta 1941 vzpostavili okupatorsko mejo po severni Dolenjski; 100 km po dolžini in v 25-km pasu so izgnali skoraj vse prebivalce ter jih nasilno odgnali v nemška izgnanska taborišča. “V preteklosti je bilo premalo narejenega za izgnance, bili so potisnjeni na obrobje,” je ob zaključku pohoda na Telčah podčrtal slavnostni govornik, podpredsednik Društva^ izgnancev Slovenije Ivan Živič, in dodal, da so se z osamosvojitvijo začele stvari spreminjati. Država še ima nekaj dolgov do izgnancev, naloga izgnancev pa je, da mladim rodovom povedo resnico, da bodo znali pravilno ovrednotiti preteklost in sedanjost. Živič je z grenkobo ugotovil, da izgnanci nimajo več veliko časa, saj jih je vsak dan manj. Taka prireditev, kot je bila na Telčah, pa je lep prispevek v spomin na kruti usodni čas in opozorilo, da se kaj takega ne sme ponoviti. Zbrane izgnance, ki so premagali 17 km dolgo pot in med katerimi je bil najstarejši 84-letni Franc Veber, je pozdravila tudi predsednica Ivica Žnideršič, ki se je tako krajevni organizaciji kot krajevni skupnosti, ki so organizirale že tretji pohod, katerega idejni oče je Ciril Flajs, zahvalila za sodelovanje s spominskimi priznanji. Pot se po novem ne končuje na Telčah, saj jo bodo podaljšali do Bučke. Prvi spominski pohod po novo urejeni poti od Telč do Bučke bo že 16. julija letos. N.Č.C. Miran Pribožič, predstavnik službe za stike z javnostmi v Nuklearni elektrarni Krško, se je na tradicionalni jezikovi nedelji navduševal nad obilico debelih, dolgih in lepo aranžiranih jezikov. Zlobneži so ugotavljali, da mu je (poklicno) najbolj blizu kategorija aranžiranih jezikov. Pri svojem delu, ko obvešča o dogodkih v elektrarni, ne sme kar po nepotrebnem opletati z jezikom, temveč mora sporočilo “aranžirati” v čim bolj prijaznem jeziku in novice o dogodkih v elektrarni (malce) zaviti v celofan, da ljudje ne zaženejo vika in krika. Sodnik Peter Žnidaršič, imenovan tudi Črni Peter, praviloma ne mara (nepotrebnih) ugovorov in replik. Zato je eden od zagovornikov ubral drugačno taktiko in je skušal sodnika najprej pohvaliti, potem pa bi dodal še svoje strokovno mnenje. Toda sodnik ga je ustavil že pri hvaljenju, rekoč: “A dejte no nehat!” In tako ni bilo ne pohvale ne replike. Na eni izmed ponedeljkovih prireditev (zaradi dežja je bila pri spomeniku na Trgu izgnancev le ena, ostale so prestavili v Prosvetni dom), ki so jih brežiški gimnazijci pripravili v počastitev dneva zmage nad nacizmom in fašizmom, je izginil dežnik. Lilo je namreč kot iz škafa, pa so si dijaki “izposodili” kar dežnike malce raztresenih novinarjev, ki so se med tem ukvarjali s fotografiranjem. Avtor teh vrstic vseeno ni izgubil zaupanja v poštenost bodočih graditeljev te dežele, zato se je kar detektivsko podal za izgubljenim dežnikom in ga našel na enem izmed stojal v gimnaziji. Dober konec, vse dobro, le da je bila zato mokra novinarjeva glava namesto gimnazijčeve. No, nasvidenje v naslednji vojni. poročili so se ... Brežice 16. aprila so se v Brežicah poročili Ivan Cvetko in Andrej-ka Ivanšek, oba iz Arnovega sela; istega dne sta si večno zvestobo obljubila še Helena Mihajlovič in Miran Preskar, oba iz Brežic, ter Mateja Tomše z Dobenega in Alojz Mlakar s Studenca; 29. aprila sta se poročila Lidija Vučajnk iz Krškega in Marijo Škrobot iz Zaprešiča; naslednji dan pa sta usodni da dahnila še Katarina Klemenčič iz Dobove in Silvo Bregar iz Cerovega Loga. Krško V Kostanjevici na Krki sta se 2. aprila poročila Elizabeta Kušljan in Slavko Gegič iz Novega mesta; 30. aprila pa Nataša Kirn iz Goriške vasi pri Škocjanu in Tomaž Kos iz Dolenjih Laknic ter Alenka Bajec iz Novega mesta in Borut Peterlin iz Straže. Sevnica 30. aprila sta se poročila Boris Dermelj in Ksenja Keše, oba iz Budne vasi. V skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov objavljamo le imena mladoporočencev, ki so z javno objavo soglašali. $t udi foimiii m sm - so cenovno najugodnejša rešitev za ohranitev spomina v klasičnem albumu, fotografije pa so izdelane na klasični foto papir, ki ima obstojnost večgeneracij.V digitalnem zapisu se ustvarja dvom vzdržljivosti medijev, zato klasični fotografski postopek in slika na foto papirju daleč prekaša vse ostale lastnosti in prednosti v digitalni fotografiji. OD MALIH FOTOGRAFIJ DO METRSKIH POVEČAV lr^t> RCB Poslovno in projektno svetovanje Tel.: 07 499 06 80 e-mail: rcbrezice@siol.net