CENA 4,00 € V TEJ ŠTEVILKI 6-7 * 2018 UVODNIK 03 70 let Slovenske prosvete FOKUS 04 Igor Bahovec Današnja vernost in duhovnost ter njune značilnosti ODMEVI 16 A. Č. Kure, ki nosijo zlata jajca, in njihovo izčrpavanje. Intervju Anže Logar in Jelka Godec OBLETNICA 22 70-letnlca Slovenska prosveta 24 Marko Pisani Ob 98. obletnici požiga Narodnega doma ANTENA 25 Novice KULTURA 38 Mojca Polona Vaupotič Maks Fabiani - njegova duša je živela za Primorsko LITERATURA 34 Mojca Peta ros Ljubezen na daljavo 43 Klemen Jelinčič 8oeta Pesmi ZGODOVINA 44 Bon s Goleč Posušena tržaška veja Valvasorjevega potomstva PRIČEVANJA 48 Mirella Urdih Razmišljanje zdomske tržaške Slovenke (XXIII.) 52 Aleksander Furlan Kam brca 56 Drago Štoka Nekaj spominskih utrinkov k M M M «A M wm M ■% ji,:™*»™ Æïfl* P&VQ MtÁISW J VBBOBE IZ TISKARNE 54 Seznam novejših del slovenskih avtorjev v Italiji PREBRALI SO ZA VAS 64 Evelina Umek Brezmejna Slovenija 65 Lidija Golc Tiha zemlja 66 Nika Čok Mali gledališki vrtiljak Sliko na platnici: Kompozicija s cvetjem in svečo \'foto Danilo ¡Ptjhorj 70 LET SLOVENSKE PROSVETE Prvega avgusta pred sedemdesetimi leti so Slovenci v Trstu ustanovili Slovensko prosveto. Leta 1948 je to bilo pogumno, potrebno in daljnovidno dejanje. Časi niso bili lahki, kakorkoli gledamo nanje. Prva povojna leta v Trstu so bila razburkana, splošno pomanjkanje je spremljala huda in hromeča negotovost, med Slovenci je gospodarila ideološka razbitost, Italijani so se bali za prihodnost mesta in bili do slovenske manjšine in njenih pričakovanj in zahtev {po fašističnem dvajsetletju so bila še kako upravičena) popolnoma odklonilni in celo sovražni, uprava je bila v rokah anglo-ameriških okupacijskih sil, ki so uveljavljale obstoječo italijansko zakonodajo. Zavezniki so se sicer zavedali avtohtone prisotnosti manjšine in zato smo bili Slovenci v praksi deležni neke minimalne dvojezičnosti, ki so seje Italijani na vse kri pije branili ¡njo, kjerkoli je bilo mogoče, zavračali. Še sreča, da so nam isti zavezniki dali šole (kljub kratkovidnemu poskusu bojkota) in radio ...Tudi nevarneje bilo, saj je svetovnemu spopadu takoj sledila hladna vojna in Trstje bil tik ob železni zavesi torišče in vežbališče za številne vohunske službe ... skratka, bile so nenormalne razmere in v takih razmerah ustanavljati krovno katoliško kulturno organ ¡za c ¡jo je zares zahtevalo veliko poguma. Predvsem se ustanovitelji niso smeli ozirati na sovražnost nasprotnikov in tudi ne na pomisleke prijateljev: na levi strani so razpolagali z ogromnimi sredstvi in strokovnim kadrom (inform-biro jim je sicer prav takrat pobral večin o človeškega zaledja), naši liberalni zavezniki pa tudi niso ravnodušno gledali na nastajajočo katoliško organizacijo. Okoliščine nikakor niso bite ugodne, zato je bilo potrebno veliko optimizma in zaupanja. Tako so se z veliko dobre volje in praktično brez sredstev rodile prve pobude, Slovenski večeri, ki so našli gostoljuben sprejem v župnijskih domovih in pri prvih zametkih društvenega življenja, odmevni so bili Tabori, ki so poveza li Slovence iz mesta in podeželja, s predstavami Slovenskega odra smo pokazali visoko gledališko kulturo, ki še danes živi v amaterskih gledaliških skupi nah in gledaliških tečajih, Slovenski kulturni klub je bil desetletja nepogrešljivo shajališče za študentsko mladino s predavanji, diskusijami in nastopi, ki so postali vežbališče za naše kasnejše kulturne In politične delavce, Mlada setev je bila prvi poskus mladinskega lista in je kmalu privedla do mesečnika Mladika, ki izhaja že dvainšestdeseto leto, ter istoimenske založbe, ki je že davno prekoračila krajevni pomen. Poseben pojav je Društvo slovenskih izobražencev, ki seje zelo naglo uveljavilo s svojimi pobudami, med katerimi zaslužijo pozornost ponedeljkovi večeri ter študijski dnevi Draga, s katerimi je društvo dalo pomemben doprinos k uveljavljanju slovenskega skupnega prostora in vzdrževanju demokratične misli kot priprava na osamosvojitev Slovenije, za kar nam je predsednik Borut Pahor leta 2015 izrazil vseslovensko priznanje s podelitvijo visokega reda za zasluge. VERNOST IN DUŠNOPASTIRSKA OSKRBA V SLOVENŠČINI V prejšnji številki Mladike smo med drugim kratko poročati o letošnjih slovenskih novomašnikih in o razveseljivi novi maši na Tržaškem, nekaj tudi o visokih duhovniških jubilejih. V tem Fokusu se bomo zato zaustavili pri pomembnem vidiku vernosti med Slovenci v Italiji, pri dušnem pastirstvu, točneje duhovni oskrbi naših ljudi v slovenskem jeziku. To seveda ni prvi pokazatelj vere v Boga in razodetje ter povezanosti s Cerkvijo, nedvomno pa je bistvenega pomena pri prenosu in utrjevanju vere, pri ustvarjanju občestva, v naših razmerah tudi pri zagotavljanju narodne in jezikovne enakopravnosti, in torej občutka, da smo vsi res božji otroci. Lani je na študijskih dnevih Draga 2017 doktor socioloških znanosti in profesor sociologije na Teološki fakulteti v Ljubljani Igor Bahovec predaval na temo O vernosti na Slovenskem: od sociološko antropološke analize do krščanstva, ki prinaša upanje, pogum in ustvarjalnost. Iz njegovega referata smo za razmišljanje o tematiki tega Fokusa izbrati le tisti - sicer nerazveseljivi - del, ki govori o družbeno kulturni analizi stanja, v katerem smo. Analiza izhaja iz položaja v raznih predelih Evrope, osredotočena je sker na matična Slovenijo, ki ima za sabo posebno zgodovino, nedvomno pa vpliva tudi na zamejstvo. Referat dr. Bahovca bo v vseh treh delih, zlasti s tistim, ko nakazuje svetle strani položaja in možne premike, tudi z grafikoni in z razpravo, kije sledita referatu, v kratkem na voljo v tradicionalnem, dragocenem zborniku z lanskih študijskih dnevov. O sami duhovni oskrbi v slovenščini v tržaški škofiji in goriški ter videmski nadškofiji pa objavljamo podatke o trenutnem položaju, kot tudi nekaj stališč in pojasnit škofovih vikarjev za slovenske vernike na Tržaškem in Goriškem, -. . _ >i>- -v V Tta-j L * ■; 1 fc Na prejšnji strmi: Maks Fabiani; no tej strani: Ferrarijev vrt v Štanjelu Na vrhu: še en pogled na Ferrarijev vrt z razgledom; tu zgoraj: Maks Fabiani na staro leto štan jelskega griča. V sklopu istega sistema so imele svoj dotok vode tudi vse stavbe v tem sklopu. Žal pa je bil omenjeni vodovod uničen v 2. svetovni vojni, prav tako kot nekatere hiše in stolp, ki je na severovzhodu zaključeval kompleks. Vila in park imata tudi svoj lasten dostop v obliki poti, ki obkroža šta njelski grič in se zapira s kovani mi vrati z monogramom lastnika. Maks Fabiani pa je bil s svojimi načrti povojne prenove krajevna Krasu,Goriškem in na Vipavskem eden prvih arhitektov, ki so pri nas povezali krajinsko arhitekturo, urbanizem ter klasično arhitekturo. Ob pogledu na sijajne zgradbe na Primorskem in na Krasu naj poudarim, daje bil Maks Fabiani univerzalen ustvarjalec »renesančnega« tipa. Poleg urbanizma in arhitekture je tudi veliko pisal, slikal ter razmišljal o velikih projektih. Ob 50. obletnici doktorata mu je Tehnična univerza na Dunaju podelila zlati doktorat iz tehničnih ved. Ob isti priložnosti so častni doktorat podelili tudi arhitektu Jožetu Plečniku. Čez dve leti je arhitekt Fabiani umrl v Gorici, po njem pa so poimenovali ulice tako v Ljubljani kot v Gorici in tudi na Dunaju. Njegovo zadnje počivališče, kjer je našel svoj mir leta 1962, je na pokopališču rodne vasi, pri sv. Gregorju. 42 MLADIK*, S-J 2018 PESMI Klemen Jelinčič Boeta Ob jutrih Ob jutrih se mi pleteš med ločjem, ko ti nesem misel v roko, svoj pozdrav in večno zoro v valovanju s sipinami, mojim deblom, tvojim deblom v soncu kot popek, ki ga daš na svetlo* da se ptiči zgostijo, jim vrana vejo ponese iz vode na plot, skalo, dve roki in en močen dih ob jutrih, ko mi spletaš napev. Da dih steče V želodčni opni se hrepenenje nabira, da mi s prstom po čelu svc»; obris narediš in črto čez sence narišeš, miz opne skale umakneš, da dih končno steče, svojo podobo predme postaviš in pero na poti do najinega travnika v mojega vpleteš. Usedline Počasi gre danes voda čez dušo, tam boža prodnike nesmrtnega časa v duhu, mokro glino stvarstva v kosteh, plava čez čas na poti do morja, staro življenje v vsakem krogu na novo, da se očisti usedline, odloži sence kot maske j?a obraz položene, in se tekočino v starih okvirjih čustev očisti kot izvir izpod skale, ki tj izlivu ponovno vzcveti. V telo V telo naj ti odplavam in tam potoke naselim kot riba v oblakih in po tvoji roki, da valovi v meni več niso skale, in ti preko mojih, v najin zrak položenih, jadrih zaplavaš. Nit Globoka si reka v meni, kjer se pretakaš, kamne mojih temeljev oblivaš ob korenini, ki si jo posadil pod njih, da na goro cvet prinese v tem, prejšnjem in naslednjem življenju ie enkrat, v treh poglavjih ene, v tostranstvu začasne niti. POSUŠENA TRŽAŠKA VEJA VALVASORJEVEGA POTOMSTVA IN NJEGOVI (NE)SLAVNI ITALIJANSKI POTOMCI -OD BARONICE MARIJE DO TERORISTKE MARINE Boris Goleč Potem ko je še nedavno veljalo prepriča njej da je rod polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja (1641-1693) izumrl z njegovimi tremi sinovi, ki so vsi postali redovniki, je po celem stoletju pozabe prišlo na dan ime Valvasorjeve najmlajše hčerke Regine Konstancije, poročene pl. Dienersperg (ok. 1690-1755), za katero se je izkazalo, da polihistorju ni dala samo vnukov, ampak da seje do danes zvrstilo že trinajst generacij njegovih potomcev, skupaj več kot 260. Potomstvo je na sorodstveno vez z znamenitim prednikom sčasoma pozabilo, še posebej, ker so se v 19. stoletju skoraj vsi preselili v Gradec. Za Valvasorja tako tudi ni vedel zadnji na slovenskih tleh živeči potomec, Mariborčan Karl Mayer, ki je leta 1941 kot psihični bolnik postal žrtev nacističnega programa evtanazije. Tržaška rodbina Garbich Ko seje pred desetletjem začelo mukotrpno odkrivanje celotnega Valvasorjevega potomstva, ki danes Živi na treh celinah, v preteklosti pa je prebivalo kar na vseh šestih, se je razkrila tudi zgodba njegove usahle tržaške veje. Zasnovala jo je Marija Ivana baronica Dienersperg (1824-1890)., kratko Mari, hči barona Franca Ksaverja (1773-1846], lastnika gospostva in zdravilišča Dobrna pri Celju, moža, čigar osebnoizpovedni spomini, v slovenskem prevodu v celoti objavljeni leta 2017, so razkrili prenekatero zanimivo podrobnosto polihlstorjevem potomstvu. Franc Ksaver je zaradi nasprotovanja svojega avtoritarnega očeta Avguština (1742-1814) - skupnega prednika vseh danes živečih Valvasorjevih potomcev - moral čakati kar trinajst let, predenje lahko stopil pred oltar s svojo izbranko Antonijo baronico Adelstein. Kot je v na-daljevanju očetovih spominov izpovedal sin Anton Aleks, pa tudi Franc Ksaver v odnosu do otrok ni bil vedno najbolj pravičen. Marija - Mari seje rodila kot zadnja, in sicer 12. julija 1824 v Celju, Približno desetletje je družina živela na Dobrni, nato pa se je Franc Ksaver leta 1835 z ženo in šestimi otroki preselil v Gradec. Kot je zapisal sam, med drugim zato, da bi bili hčerki Ida in Mari deležni primernega pouka francoščine, plesa in igranja klavirja. Marija - Mari je tako preživela mladost v Gradcu, kjer je stara 23 let 17. maja 1847 stopila tudi pred oltar. Svojega ženina bi lahko podobno kot sestra Ida našla še za življenja maloprej umrlih staršev, ker pa ne prvi ne drugi izbranec nista bila plemenitega rodu, sta sestri morda počakali z možitvijo do očetove smrti, ki ni bila nepričakovana, in do razdelitve dedišči ne konec istega leta. Marijin ženin Nikolaus Garbich (Nikola Garbič) je izviral iz dubrovniške kapitanske družine in bil ob poroki zaposlen kot uradnik pri gubernijskem računskem oddelku v Trstu. Mladoporočenca bi se lahko spoznala v dobrnskem zdravilišču ali ob tej ali oni priložnosti v Gradcu, po poroki pa sta se preselila v Trst, Z otroki nista imela sreče, saj sta po smrti v siti krščenega nedonošenčka Jurija 17,januarja 1840 več kot sedem let čakala na drugega otroka, a sta ju tudi ta in nato še njun tretji otrok kmalu zapusti la. Rosa, rojena 17. julija 1855, je namreč dočakala le dobro leto {umrla 30. novembra 1856), Rudolf, ki je prišel na svet 29. oktobra 1858, pa je starša razveseljeval malo več kot pet let (umrl 3. novembra 1863). Mati Marija je tedaj nosila pod srcem zadnja dva otroka, dvojčici Kajetane in Ido,rojeni 22. aprila 1864, od katerih je prva preminila v petem letu starosti na novoletni dan 1869. Za drugo dvojčico Ido bi se po omembi v popisnici ljudskega štetja 1880 izgubila vsaka sled, če v krstni matični knjigi ne bi bilo pripisa, da seje leta 1914 omožila v Gradcu. Odraščala je torej kot edinka in pri 17-ih ostala sama z ovdovelo mateTjo. LIBER It AP TIZ ATO R UJM IN ECCLESIA M Aanuj l8(f^ Muildia lit Plfi tí.iplisnii f ■2/ A Shfrr-A-£± /¿■¿y d ¥ fr ^ ['»(■ui li: /000 ---J* j1- BapIluBi IS o m c n ut CopülMI Í. "■ 4- IeIiTU Numen ut . ^iC9 tSblšviluleu v&ét/dt- y ¿y«- /y- ttdigiü / r Scx. E b lÜ - / Nntil GEMTOFÜLS ManuiRT CopUlEfll cL CoridLlio Pr.iri3 Rumen el Cogiiumea Hnliis (£“ -d-* f er r. rSi. A-V-xjr^c^>¿Jí--JV. 1-1 y-Apy-" £>>y PATRM EÜUIiíBi C'ífnaniun ni CäuiKlLa fZc* *■, ~..-¿£ - ¿k- Oče, upokojeni svetnik finančne direkcije, je namreč 5, januarja 1881 v 62. letu umri za bronhitisom. Garbi-ch, amaterski tehnični strokovnjak, je v zadnjih letih izpričan kot navtični svetovalec avstrijskega Lloyda, še pred upokojitvijo pa je svoje ime ovekovečil tudi kot astronom. Leta 1871 je namreč v nemščini izdal delo o analitični metodi preračunavanja sončnega mrka in vseh drugih mrkov. Čeravno se je podpisoval z italijanizirano različico svojega izvorno hrvaškega priimka, je bila nemščina skoraj gotovo ne le njegov službeni, ampak tudi d ružinski jezik. Pri tem ni izključeno, daje mati Marija hčerko Ido naučila slovensko. Družina je vseskozi živela na uglednih naslovih v mestnem središču, nazadnje v ulici Corti v stavbi poznejše (stare) univerze.Toda vdovi in hčerki življenje v obmorskem velemestu očitno ni bilo tako pri srcu kot možu in očetu, po rodu Dubrovčanu in tako rekoč rojenemu na morju. Po njegovi smrti, a ne pred letom 1882, sta se preselili v Marijino rodno Celje, kjer je mati Marija 25. aprila 1890 pri 66-ih umrla v skromnih razmerah za marazmom, Celje je v zadnjih dveh desetletjih 19. stoletja postalo nasploh zatočišče njenega sorodstva. Poleg Marijine sestrične in dveh njenih hčera sta Se tja iz Gradca preselili tudi dve njeni sestri in svak grof Hoyos, kije leta 1858 zavozil zdravilišče Dobrna in ga bil prisiljen prodati, Marijina edina preživela hči Ida Gar-bich (1854-1929), kije ¡meta ob materini smrti 26 let, je nato v mestu ob Savinji v šestih letih pokopala še obe teti in tetinega soproga. Še skoraj četrt stoletja po materini smrti si ni našla ženina, je pa svojega bodočega moža spoznala že v Celju, saj seje od tam leta 1898, dva meseca za njim in njegovo soprogo, preselila v Gradec, Pri dr. Emmanuelu Emingerju, svetniku graškega višjega deželnega sodišča, je bila očitno neke vrste družabnica in gospodinja hkrati. Kot neporočena je za očetom prejemala pokojnino, ki je ostala njen glavni vir preživljanja, dokler ni 28. aprila 1914, poldrugo leto po smrti Emingerjeve soproge Theresle, stopila na izpraznjeno mesto »gospo dvorne svetnice dr. Emin-gerjeve«. V Gradcu je vseskozi prebivala pri Emingerjevih, s katerima je bržčas živela že prej v Celju, ali pa seje z njima vsaj dobro poznala, V poročni matici je označena samo kot hči finančnega svetni ka in baronice, sta ra 50 let, stanujoča na istem naslovu kot njen skoraj dvajset let starejši ženin dr. Emanuel Guido Josef Eminger (1845-1923), dvorni Ključni podatek o nadaljnji usodi /de Garbich je pripis i/ krstni matični knjigi\ kdaj fn kje se je omožila (Uffl-da parrocch iale Berna IVergine det Soccorsa, Trieste, Liber baptiza tanim li, pag. 174) rlccardo scamarcio giovarcna meziog šorno LA PRIMA LINEA j reriata de maria - la&flM rtvtgiiMie 4 m*~~ » ra*- *- —-------------Z <&■ •*« —'T O —i- .4^^-* svetnik, rojen v Znoj mu na Moravskem in tako kot Ida sin finančnega svetnika, Zakonca zelo podobnega socialnega porekla sta slednjič malo pred razpa dom monarhije prestopila še navidezno mejo, kije ločevala plemenite avstrijske d ržavljane od neplemenitih, a le za zelo kratek čas. Eminger, ki je kot sodnik višjega deželnega sodišča 6, julija 1917 dobil UH rad niški« plemiški naslov »Edler von Reeming« (premetanka iz črk njegovega priimka), je tega že Spomladi 1919 izgubil kot sploh vsi državljani mlade avstrijske republike. Umrl je štiri leta zatem, 25. aprila 1923, v svojem najemniškem graškem stanovanju, star 78 let. Še ne 65-letna vdova Ida mu je sledila 27. januarja 1929, preminila je za m a ra zrn o m, tako kot slaba tri desetletja prej v Celju njena mati. Plakat za film La prima linea (2009}, v katerem veni glavnih vlog nastopi? terc? ris tira Marina Premoli (1941), najbolj razvpita potomko Janeza Vajkarda Valvasorja (vir: svetovni splet) Danes imamo o izumrli tržaški družini Garbich tako rekoč le rodoslovne podatke, ničesar ni znanega o njihovi zasebnosti, ne poznamo niti njihovih fotografij. Valvasorjevo potomstvo je torej dalo pet rojenih Tržačanov, od katerih je odrasla le Ida Garbich-Emlnger, pa še ta je večino življenja preživela na Štajerskem. Valvasorjevo tridentinsko potomstvo Z njeno in materino preselitvijo v Celje se povezava potomcev kranjskega Janeza Vajkarda z italijanskim obnebjem še ni končala. Iz druge rodbinske veje - iz Resnikov pb Resingenov - je namreč izšla Olga Sterger (1851-1912), rojena v Gradcu slovenskemu očetu s Kranjskega, odvetniku dr. Francu Ster-gerju (Strgarju), in Valvasorjevi spodnje Štajerski potomki Tereziji Pauer, mrzli sestrični Marije Garbich. Olga seje pri 24-ih v rodnem mestu omožila z dr. Dahom Taitijem (1850-1945), Italijanskim Tirolcem iz Mezzolombarda, pozneje notarjem v Rivi del Garda in Roveretu, kjer sta zakonca tudi preminila, Olgina družinska veja se je bolj kot katera koli druga pri Valvasorjevem potomstvu zapisala politiki .Edini otrok zakoncev Taitisln UgoTaiti (1886-1916} je na miinchenski univerzi dosegel diplomo elektroinženirja, se v domačem Mezzo-lombardu, danes Tridentinsko, poročil z izbranko iz italijanske iredentistične družine in se preselil v Genovo, kjer je pri komaj tridesetih umrl sredi prve svetovne vojne. Njuna edinka OlgaTaiti (1915-2010}, književna prevajalka, je bila omožena z italijanskim liberalnim politikom in senatorjem grofom Augu-stom Premolijem (1911-2004), s katerim je živela v Rimu in Benetkah. Ko je nekaj mesecev pred smrtjo izvedela, daje potomka znamenitega kranjskega poli historja, je zapisala, da je bila pri svojih 95-lh letih prepričana, kako je ne more nič več presenetiti, a se je uštela. Morda je na celotnem Valvasorjem rodovnem deblu največje presenečenje Olgina mlajša, v Rimu živeča hči Marina Premoli (1941), enako kot mati književna prevajalka. V zgodnjih osemdesetih letih se je namreč tedaj štiridesetletna aktivistka zapletla v dogodke, ki so danes v Italiji del kolektivnega spomina. Kot članica tajne skrajno levičarske organizacije Prima linea je bila v svinčenih letih udeležena v terorističnih in ustrahovalnih akcijah po državi. Zaradi sodelovanja v oboroženih skupinah in posedovanja orožja sojo leta 1981 zaprli. V začetku naslednjega leta se je znašla med štirimi terorist kami, ki jim je uspel od zunaj organiziran pobeg iz zapora, po skorajšnjem ponovnem prijetju pa soji leta 1966 dosodili dvanajstletno zaporno kazen. O spektakularnem pobegu iz zapora sta v začetku 21. stoletja nastala celo roman in film (2009), v katerem je med drugim nastopila goriška igralka Anita Kravos. Marinin v Rimu živeči nečak Ludovico Pratesi (1961) je znan umetnostni zgodovinar in publicist, sicer pa živijo v Italiji poleg njiju še štirje njuni bližnji sorodniki, skupaj šest potomcev Janeza Vajkarda Valvasorja. Utrinek s prvega srečanja Valva sorjevih potomcev na gradu Bogen-Šperk pri Litiji 1. in 2. julija 2017 {foto: Javni zaved BogcnšperkJ Revija Mladika razpisuje XLVII, nagradni literarni natečaj za izvirno še neobjavljeno črtico, novelo ali ciklus, pesmi. Na razpolago so sledeče nagrade; PROZA POEZIJA Prva Mrt£rada 500C Prva nagrada 300E Druga nagrada 3 OOE Druga nagrada ISOE Tretja nagrada 250€ Tretja nagrada 100€ Rokopise je treba poslati v dveh čitljivo prettp kanih izvodih (format A4) na naslov MLADIKA, ulica Donizetti 3, 34133 TRST. do 31. OKT'O-BKA201«. Rokopisi morajo biti opremljeni samo z geslom aSi šifro. Točni podatki o avtorju in naslov naj bodo v zaprti kuverti, opremljeni z istim geslom ali šifro. Teksti v prozi naj ne presegajo deset tipkanih strani {oziroma 25.000 znakov), ciklus poezije pa naj predstavlja samo izbor najboljših pesmi (največ deset). Tekste lahko pošljete tudi po elektronski pošti na redakcijah mladika, coni. V eni priponki naj bo prispevek s šifro, v drugi pa osebni podatki. Mnenje ocenjevalne komisije, ki jo določ: odbor Mladike, je dokončno. Ir,id natečaja, ki ¡e odprt vsem, ne glede na bivališče, bo razglašen ob slovenskem kulturnem prazniku - Prešernovem dnevu - na javni prireditvi in v medijih. Nagrajena dela bodo objavljena v reviji Mladika v letniku 20,19- Objavljena bodo lahko Ludi nenagrajena dela, /.a katera bo komisija mnenja, da so primerna za objavo. Rokopisov ne vračamo! RAZMIŠLJANJE ZDOMSKE TRŽAŠKE SLOVENKE XXIII. N.d J. - La Nota del Traduttore Mirella Urdih Pod naslovom Una primavera difficile je leta 2009 izšel pri založbi Zandonai moj italijanski prevod Pahorjevega romana Spopad s pomladjo. Naprošena, naj o tem napišem »pripombo« za literarno revijo N.d.T. I La Nota del Traduttore, sem zbrala - med drugim - naslednje misli: »Ime Boris Pahorje praktično od vedno sestavni del mojega sveta. Se pravi, odkar sem leta 1947 odkrila v domači knjižnici tisto svetlomodro, rumenokarirano knjigo, ki je vsebovala njegovo prvo zbirko novel, Moj tržaški naslov Veliko let kasneje, ko sem g; Pahorja že osebno poznala, sem imela priliko, prevesti nekaj zanj: koncem osemdesetih let mu je namreč zmanjkal prevajalec za njegovo revijo Zaliv, in sem se ponudila, da prevedem v slovenščino nekaj strani vojnega dnevnika prof. Hzia Martina. Ta se mi je pismeno navdušeno zahvalil, rekoč, da so nekatere pasaže mojega prevoda tako posrečene, da jih bere raje kot lastni original To mi je dalo zagona, da sem nadaljevala po ubrani poti.« In res sem februarja 2006 v kavarni San Marco prejela prvo nagrado v kategoriji »prevodi literarnih del« v sklopu literarnega natečaja Trst-- obmejne pisave, posvečenega Umbertu Sabi, in sicer za Pahorjeve novele v italijanskem prevodu. Človeku ni vedno možno gojili tiste talente, ki so mu najbolj pri srcu. Včasih pa po sili razmer odkrije v sebi druge, ld jih je dotlej zanemarjal, in jih prične razvijati. Meni ni bilo dano, da bi postala literat, kljub temu da me je literatura vedno zanimala. A prišel je čas, ko se mi je zdelo nadvse zanimivo, postati njen posrednik. Po svojih skromnih zmožnostih in na lastno roko sem poskusila posredovati drobec slovenske literature iz Trsta velikemu nemškemu svetu in sicer iz privilegiranega položaja, to moram priznati, na ljubiteljski ravni, brez časovnega pritiska, razen tistega, ki sem si ga sama sproti postavljala, '»Trg je že prenasičen.« To je bila lapidar-na reakcija kritičarke, ko sem ji ponudila na vpogled svoj nemški prevod Nekropole Borisa Pahorja. Res je sicer, da sem jo davnega leta 1990 začela prevajati, bolj zato da preizkusim svoje sposobnosti, ali zato da me ne prehiti nekdo, ki o naših razmerah na Tržaškem nima pojma, saj Nekropola ne opisuje izključno izkustva koncentracijskega taborišča, Niti v najbolj drznih sanjali si pa nisem predstavljala, da bi jo kdo kdaj izdal. Največ, kar sem si takrat želela in upala v svoji naivnosti, je bilo to, da bi utegnila v treh letih dokončati prevod in ga pokloniti avtorju za SO. rojstni dan. Svojemu možu sem zabičala, naj tega za nobeno ceno nikomur ne izda, saj nili avtor sprva ni vedel za ta moj podvig. Ko sem pa zvedela, daje za francoski prevod dodal nekaj odlomkov, setu bila prisiljena, prositi ga, naj mi točno pove, kje in kakšni so dodatki. Družinske in službene dolžnosti mi pa le niso dopustile, da bi se prevajanju posvetila po mili volji- Tn ker sem želela izvršiti čim boljše delo, se je to še bolj zavleklo. Po sedmih letih je bil prevod le dokončan, samo še pregledati ga je bilo treba ... ko gaje omenjena kritičarka tako odurno odbila, ne da bi ga sploh pogledala, in je Pahorjev osemdeseti rojstni dan bil že zdavnaj mimo. To seje zgodilo leta 1997 ob predstavitvi prvega Pahorjevega romana v nemškem prevodu, Kampf mit dem Frühling (Spopad s pomladjo), ld so ga literarni krogi zelo dobro sprejeli. Številne recenzije, ki so izšle v pomembnih nemških časopisih, sem sproti prevajala, zato da je bil tudi avtor informiran. V eni je pa bilo nekaj, kar je dalo mislili, da recenzent, morda zaradi neizkušenosti ali mladosti, česa ni prav razumel. Gospod Pahor ga je kontaktiral, razčistila sta nesporazum in vzpostavila naravnost prijateljski odnos. Ko je gospod Foiss, kakor je bilo ime znanstvenemu sodelavcu na fakulteti za starogrščino na berlinski Humboldtovi univerzi, po Pahorjevem nasvetu prebral Nekropolo v francoščini, je bil nad delom navdušen in je bil mnenja, da bi moralo iziti tudi v nemščini. In ko je zvedel, da sem ga jaz že prevedla, se je spontano ponudil, da ga lektorira, Tako je prišlo do imenitnega sodelovanja. Našel je celo založbo, Berlin Veriag, ki je rade volje sprejela Nekropolo v svoj program za pomlad 2001 in je leto kasneje poskrbela še za žepno izdajo, Izid knjige je sprožil pravi val navdušenih kritik in. omemb v vseh pomembnejših časopisih nemškega jezika, od aprila 2001 do junija 2002. Karl-Markuš Ciauss, dober poznavalec slovenske zgodovine in literature, jc naslovil svojo recenzijo Knjiga, ki je še manjkala, kar je bilo zame največje povračilo za vztrajnost in zaupanje v Pahorjevo in lastno delo. Podobno je velika večina recenzentov namreč poudarila, da se knjiga razlikuje od drugih tovrstnih del, »ker je ta filozofsko misleči vesoljni modrec in optimist kljub vsemprestanim strahotam in ponižanju pripravljen na spravo«. Tako se glasi povzetek v crlangenskem dnevniku po uspeli predstavitvi v lokalnem glavnem gledališču prvega septembra 2002, ko je bil naš avtor častni gost Poetenfesta, nemške različi ce Vilenice. V zakulisni sobi, kjer smo se gospod Pahor, nemška kritičarka Auffermann in jaz, nekako duševno pripravljali na nastop in so nas teh ni ki opremili ?. mikrnfončki, je avtor bil precej skeptičen, češ da bodo nemara zasedene morda prve štiri vrste sedežev. Stopil je na oder kot prvi, zato nisem utegnila videti izraza na njegovem obrazu, a prepričana soju, da je bilo na njem razbrati veliko presenečen ¡e: v polno zasedenem gledališču s 600 prostori nas je namreč sprejel zel n topel aplavz. Zgoraj: Boris Pahor v Nurnbergu leta 1937,. ob izidu prve knjige v nemškem prevodu; spodaj: leto 2002 ob reklamni fotografiji za častnega gosta "poetenfe-sta"vErlangnu Geslu večera je bilo: Pravzaprav sem srečen človek. Se imate za takega, ga je med drugim vprašala gospa Auffermann. In avtor odvrne: »S tem namigujete na Carmtsja, ki ga tudi sam omenjam v knjigi in ki pravi, da je celo Sizifus, kljub lastni usodi, navsezadnje optimist Tudi sam mislim, da mora človek to biti«, Na ta zaključni akord je občinstvo reagiralo z navdušenim in dolgotrajnim ploskanjem, potem ko je ves čas izredno pozorno poslušalo izvajanja, nc da bi sploh trznilo- Le enkrat je v gledališču narahlo završalo, ko je gospod Pahor vneto začel razlagati svojo življenjsko filozofijo in se je zdelo, da nebo tako hitro nehal. Bilo je naravnost čutiti napelo pričakovanje, češ, kako bom zdaj jaz vse to prevedla... Kot v starih časih, ko sem še obiskovala Prevajalske šolo, sem si zabeležila nekaj skopih podatkov iti v presenečenje vseh (ter v lastno zadoščenje) mi je uspelo podati celotno Pahorjevo misel, za kar sem požela poseben aplavz. Bi! je to dodatni dokaz, če ga ie bilo sploh Lreba, da za dober prevod ali tolmačenje ne zadostuje še tako dobro znanje obeh jezikov. Potrebne so določene veščine, ki si jih človek pridobi s primer n im študijem, poznanje tematike in vaja. Moj študij se sicer izgublja zev pradavnini, a osnove so se le ohranile. S prevajanjem Pahorjeve Nekropole in kot tržaška Slovenka sem še kako poznala njegovo problematiko, prilik za vajo sem pa imela že vse dni njegovega obiska, ko sem ga spremljala na erlangenski Urad za kulturo, ko ga je nemški časnikar pri nas doma intervjuval, ko seje moderatorka med pripravami z njim pogovorila, Sama sem pa še pozno v noč, ko je bil še svež spomin na enkratni večer, na podlagi beležk rekonstruirala ves pogovor med kritičarko in avtorjem, ga naslednjega dne natipkala in poslala gospodu Pahorju, Leta 1999 ¡e založba Nieolodi želela izdati zbirko Pahorjevih novel. Kar jih ježe imel, ni zadostovalo, zato sem jih rade volje prevedla še devet za novo zbirko, ki je izšla leta 2000 pod naslovom II rogo udporto (Kres v pristanu). V nemščini so izšle pod naslovom Blumen für einen Aussätzigen (Rože za gobavca). Leta 2005 pa še roman Die Stadt in der Bucht {Mesto v zalivu). Ko v zdomstvu prevajam Pahorja, podoživljam domačo atmosfero in si živo predstavljam razne kotičke, ulice in stopnišča, ki jih avtor zelo plastično opisuje in kakršni morda ne obstajajo več. Vidim njegove junake (med kute- 2 leve: Mirella Ur-dih Merku, Verena Auffarmann /n Boris Pahor ob pred storitvi Nekropole na Poetenfestu teta 2002 Erlangen 2002, Urad za kultura rimi je nemalokrat on sam), kako sc tam krctaio, in se sprašujem, ali je bila tu trgovina z vrečami moke, fižola in sladkorja pred vrati, ki so naravnost vabile, da vanje posežeš, oziroma, kje točno je na Rusem mostu stala stojnica njegovega očeta s tolminskim maslom, Kar naju v določenem smislu združuje, je problem identite. Požig Narodnega doma je zaznamoval pisatelja za vse življenje in zakon Gentile ga je z ukinitvijo slovenskih šol oropal slovenske identitete, kot mojstrsko opisuje v noveli Brodolom. Sama sem pa spoznala svojo pravo identiteto šele ob ponovni ustanovitvi slovenskih šol po koncu vojne. Ko so mi predlagali, da bi prevedla Spopad spomladjo v italijanščino, sem se pomišljala, če naj sprejmem: delno, zato ker sem pravkar okrevala po neprijetnem labi-rititisu, delno, zato ker me je strašilo obsežno delo, ki naj bi ga izvršila v pičlem letu, imela sem namreč pri roki prvo izdajo, ki jc vsaj za tretjino daljša od naslednje, ki jo je veljalo prevesti. Ne da bi torej zamujala z branjem romana ki sem ga pa v glavnem poznala, ker sem že leta prej pregledala krtačne odtise nemškega prevoda in sem videla tudi slovensko gledališko uprizoritev - sem sedla k računalniku in začela prevajati, potem ko sem si porazdelila -celotni tekst na več sklopov, kot to rada delam, Na ta način rili radovednost, da bi zvedela, kako se zgodba konča, pomaga, da prispem po etapah do končnega cilja, včasih celo - kot v tem primeru - šc predčasno. Konec avgusta 2016 je na čast Pahorjeve stotriletnice milanska založba La nave di Teseo ponatisnila moj italijanski prevod njegovega romana Spopad s pomladjo (Una primavera difficile). Le tri dni za avtorjem imam tudi sama rojstni dan, zato je veselje bilo dvojno. Novembra istega leta sem pa doživela še drugo lepo presenečenje, ko je Berlin-Pieper Verlag povsem nepričakovano ponatisnil moj nemški prevod Nekropole. Pripis septembra 2017: Kdor vztraja, uspeh osvaja, pravi pregovor. Spomnim se ga vsakič, ko z navdušenjem berem poročila o nastopih našega dragega, enkratnega avtorja, ki se neutrudno zavzema za to, da bi predvsem mlajšim rodovom posredoval zvestobo lastnemu narodu in kulturi. To pride do izraza tudi v imenitnem dokumentarcu, ki ga je tekom let snemala francoska režiserka Fabienne issartel z veliko empatijo do Borisa Pahorja ter splošnim razumevanjem problemov naše stvarnosti, in je bil na sporedu na Dragi 1 - septembra. Dokumentarec je še posebno zanimiv, ker v njem ne govorijo le drugi o našem avtorju, ampak sam pisatelj nastopa v njem pretežno osebno. Dodatna vrednost večera je bila ta, da je predvajanju dokumentarca zavzeto pozorno sledilo številno občinstvo ob prisotnosti same avtorice in pa tudi - in predvsem - našega neumornega pisatelja, ki jc pičlih šest dni prej dopolnil sto štiri letal KAM BRCA Aleksander Furlan Nad skupino otrok je okno "kambrce". Na obeh slikah sa vidne iajtsv na senik. Na Gornji Greti, kjer sem sc rodil, točneje na ulici Bonomca, so se starši in no noti ukvarjali s pridelovanjem zelenjave, z vinogradništvom in živinorejo. Morda boste rekli, da je to preveč stvari hkrati. Pa ni tako. Vse tri dejavnosti so bile povezane med seboj in se med seboj dopolnjevale. Zakaj? Bom povedal. Za gojenje zelenjave, lake zelenjave, ki hitro zrase, da ostane mehka in sočna, so vrtnarji potrebovali velike količine vode in hlevskega gnoja. Kemična industrija proizvajalka umetnih gnojil, je bila šele v začetni fazi razvoja, tako da umetna gnojila so stala preveč, vsaj za zmožnosti naših vrtnarjev. Iz tega povezava med živinorejo in vrtnarstvom. Isto je veljalo za vinogradništvo, Na mandriji kjer smo živeli, so količine gnoja zadoščale iz domačih hlevov, drugi vrtnarji, ki živine niso redih, .so si gnoj nabirali po raznih vojašnicah, od vojaških konj in mul in v hlevih prevoznih podjetij, ki so prevozništvo opravljali še s konjsko vprego in še v drugih hlevih mesta. Na naši domačiji smo imeli dva hleva, enega za prašičierejo, ki je bi! najbolj oddaljen od hiše, temu smo rekli enostavno hlev, drugi bližnji pa za živino in par konj, temu smo rekli »štala«, Veliko podstrešje nad »stal o« je služilo kot senik. Na začetku stale, tik hiše jc bila majhna suba za shranjevanje konjske opreme; komate, vajeti, uzde, žvale, razne svetilke za vozove in razne vrvi, Še razno ostro nabrušeno orodje, kot sekira, žage, zagoni, kose in srpi. V veliki skrinji je bilo mizarsko - tesarsko orodje, V sobi je bila tudi velika starinska postelja, sobi smo rekli »kambrca«. Za nas otroke je bila »kambrca* skoraj skrivnostni kraj, vrata niso bila zaklenjena, ven dar vstop vanjo nam je bil prepovedan, verjetno zaradi že prej omenjenega ostro nabrušenega orodja. Velika postelja je služila za prenočitev priložnostnim obiskovalcem, znancem in prijateljem, največ iz podeželja, ki so se ustavljali pri nas in prenočišče potrebovali, če ne v »kambrci« pa na seniku. Kamhrca ni bila na razpolago vedno vsem, bilo jih j c preveč, za starejše pa, ki so se s težavo povzpeli po lestvi do senika, pa prav gotovo je bila »kambrca« odprta. Obiskovalke, v nobenem slučaju niso spadale na senik. Spominjam se marsikaterega teh popotnikov -uporabnikov kambroe. Najbolj so mi ostali v spominu Rezijani s svojimi bidkii z brusom. Brusili so vse, kar je moralo rezali, popravljali dežnike, vezali lončeno posodo, lonce in kozice in še kaj drugega. Večerjali so z nami in bili zelo zgovorni da so se oddolžili za gostoljubnost, so po večerji, med pomenkovanjem, v veselje žensk, nabrusili vse, kar ie rezalo v hiši: nože, škarje, fouče, itd. Radi so pripovedovali in mi smo jih radi poslušali, že zaradi rezijanščine, ki se nam je zdela kot ena lepa dolga pesem. Nono je pravil: »Uone ne govorijo, uone puojeja«. Največ so pripovedovali o svoji dolini, kakšne so tam zime, pomladi in poletja. Kako tisti, ki ostanjeo doma, zimo preživijo, ženske v šivanju, pleteneju in preji, moški rezbarijo, nosijo drva v hiše in kidajo sneg, ki jih dobesedno zasuje, da je v spodnjih delih hiše tema. Kako zelena je Rezija pomladi in poleti, ko je tu pri nas vse ožgano od sonca. Prespali so pri nas po več noči in po nekaj večerih skupnih pomenkov, smo še mi si upali izreči nekatere rezijanske besede. Kasno zvečer so mladi zlezli na senik, starejši, verjetno oče, pa v »kam brco«. Še neka druga Režijanka je prihajala k nam, na hrbtu je vedno nosila velik koš polil raznih prodajnih predmetov, copate sešite v Reziji, volnene nogavice, rokavice, otroške volnene kape in še polno drugih reči, Meni kol otroku, se je ta ženska zdela stara, tako stara pa res ni mogla biti, če je prenašala tako velik koš, je gotovo imela v sebi veliko energije. Domače ženske so j O rade videle in vsakokrat, ko je prišla, so jo nekako vzele za svojo in razvajale ali kot se reče »črtale«. Koliko novih stvari jim je povedala in kaj se po svetu dogaja. O tem nismo drugi v družini zvedeli nikoli nič. Vedno so tiščale glave skupaj, včasih se smejale, izgovarjale so se, da so to pač ženske stvari. Tudi njo in njen koš so zvečer namestile v »kam-brco« in ji lepo postlale, mogoče še lepše kot drugim. Prav gotovo se je tisto noč lepo odpočila. Vedno zaradi možnosti prenočevanja na sen iku ali v »kambrei«, so se pri nas med vojno oglašali ljudje raznih narodnosti, ki so bili tako ali drugače vpleteni v rušenju obstoječe tedanje oblasti. Prihajali so vedno zvečer ali ponoči, zgodaj zjutraj Še v temi pa odšli. Nekega zimskega večera, ko smo bili ravno pri večerji, so se na vratih prikazali trije možje, dva sta govorila italijansko, eden od teh tudi slovensko, tretji pa nič, ni spregovoril besede. Otroci smo se umaknili za štedilnik »špargert«, oni pa posedli za veliko mizo, ženske So jim postregle kot vsem drugim. Z našega opazovalnega kora smo se otroci čudili njihovemu apetitu, posebno pozornost je vzbujal ta molčeči, z veliko »rušo« rdečo brado. Potiho smo vprašali starše, zakaj ne govori, od govor je bil, da je »mutast*. Kakšen dan pozneje smo tudi otroci zvedeli, da so Nemci pred Gra-deženi sestrelili v morje angleško letalo in mož z »rušo« brado, ta »mutast« je pripadal posadki sestreljenega letala, edini, ki seje rešil in SO ga Nemci iskali povsod. Kam sta ga ona dva peljala, ne vem, starši so pravili, da k partizanom. Po vojni, ko sem gledal razne vojne filme,, sem se spomnil na tistega pilota, ker marsikateri igralec filmov mu je bil podoben, največ zaradi »ruše« brade. Tako, zdaj »kambrce* že dolgo ni več, bratranci, ki so ostali na starem domu, so jo spremenili v garažo ali kaj podobnega, končala je svoje poslanstvo, nihče ne prenočuje več v tako skromnih razmerah,kdo sploh hodi še okoli hiš v iskanju prenočišča? To spada v preteklost, zdaj SO na vrsti hoteli s čim večjim številom zvezdic. Takrat, v tistih časih, smo potovali zelo malo, redko kdaj samo zato, da bi videli svet, Po teh ljudeh, ki so morali od doma zaradi vojne, ali šli s trebuhom za kruhom, je svet prihajal k nam in v neprisiljenem vzdušju so se odnosi med nami prepletali v spoznavanju drug drugega brez vsake koristnosti. Človeški odnosi so danes na splošno, kot se reče, na psu, pri vsej moderni tehnologiji obveščanja, ki jo premoremo, ali prav zaradi nje, ki bi morala biti prinašalka napredka brez dvoma, V TEJ RUBRIKI PONUJAMO SEZMAM NOVEJŠIH DEL SLOVENSKIH AVTORJEV V ITALIJI N.R. Hiša razvajenih otrok, ZTT, Trst 2018,82 strani Avto rica je Sa nj a Ši rec, sp re m n o besedo je napisa! Marko Kravos Pesniški prvenec avtorice, profesorice literarnih predmetov na nižji srednji šoli na Tržaškem, prehaja z vrivki ali v celoti Iz slovenščine v hravščino in italijanščino. Pristona je družbena tematika, odnos do preteklosti, otroštva in okolja. Miška osedlano in druge otroške pesmi, ZTT, Trst 201 S, 102 strani Knjiga objavlja pesmi Iga Grudna s spremnimi besedami Agate Venier (uvod), Vere Tuta Ban (o Igu Grudnu) in Ivana Vogriča. Ilustracije so pripravili učenci Osnovne šole Virgil Sček iz Nabrežine pod mentorstvom Katerine Kalc, ki je tudi sama sodelovala pri ilustriranju, Goriške pesmi, Art, Komen 2018, 144 strani Avtorica pesmi je Ljubka Šorli, pesmi je izbral in uredil Igor Tuta, spremno besedo je napisala Marija Mercina, ilustracije so akvareli Andreja Kosiča, Zbirka je izšla ob 25-letnici smrti Ljubke Šorli, V knjigi so zbrane povečini neobjavljene ali samo revialno objavljene pesmi, ki so bile napisane o pesničini selitvi v Gorico leta 1933 po poroki z Lojzetom Bratužem, GORIŠKE PESMI Trebče. Skriti kotiček tržaškega Krasa. Mini vodnik za mate popotnike in velike radovedneže/ Trebiciano. Unangolo naseosto del Carso triestino. Mirti guida per piccoli viaggiatori e grartdi curi-osi, Izdalo Združenje staršev COŠ Pinko Tomažič, Trebče 2018 Avtorji dvojezičnih, slovenskih in italijanskih prispevkov in ilustracij o tr/aški vasi Trebče SO učenci domače Celodnevne osnovne šole Pinko Tomažič, ki so delovali pod mentorstvom urednic ZTT Martine Kafol in Aiine Carli ter svojih učiteljev. Knjiga vsebuje veliko fotografij. Živio k raška ohcett, Zadruga Naš Kras, Trst 2018 Avtorica knjige o že ni to vanj-skih običajih na Tržaškem Krasu s posebno pozornostjo do znamenite kraške ohceti je Vesna Guštin Grilanc. Delo vsebuje veliko barvnih fotografij, V ločeni izdaji je knjiga izšla v italijanskem jeziku. Fiahe, una per dito/Pravtjice, za vsak prstena, Vita Activa, Trst 2018,104 strani Pravljiceje napisal Marko Kravos, v italijanščino jih je prevedla Darja Betocchi, ilustracije je pripravila Dunja Jogan, Pet pravljic, v katerih nastopajo živalska,človeška in nedefinira na bitja. Delo označuje igrivost in humor. predvsem pa sožitja in medsebojnega spoznavanja, V resnici je vse skupaj samo ena velika tekma po čim večjem zaslužku, v posebno veselje neka -terih, ki jim pride prav, da omenjena tehnologija deluje predvsem za poneumljanje ljudi, To se zgodi takrat, ko pride do množične uporabe teh, recimo jim tako »tehnoloških dobrin*. Vsako dobro začetno misel zamenja sla po zaslužku in poneumljanje množic postane postranska stvar. Vsi prejšnji dobri nameni splavajo po vodi in zmeda je neizbežna in splošna. Tedaj, duh uide iz »Haske« in ne da več miru. Človek ni več v stanju brzdali ne samega sebe ne svoje lastne iznajdbe, kar se ni zgodilo, ne vemo kdaj, Tistemu, ki je ustvaril ogenj, zraven je ustvaril še vodo! Sorico je nošo, Lite ra, Maribor 2013, knjižna zbirka Piramida, 114 strani Napisal Primož Sturman, spremno besedo napisal Jurij Hudolin Prvenec tržaškega avtorja, profesorja na srednjih šolah na Tržaškem, je zbirka kratkih zgodb na p reva lent no terno obrnejnost in narodne zaznamovanosti, obarvanih s kančkom humorja. Jutri bo sonce in Kras bo čudovit. Finko Tomažič v besedi in stiki, ZTT, Trst 2013 Knjiga o Prn ko Tomažiču z njegovimi besedili je nastala pod mentorstvom urednice Mine Carli, z ilustracijami so sodelovali učenci Celodnevne osnovnešole Rinko Tomažič iz Trebč, Vsebuje tudi fotografije iz šolskega arhiva. Kvadrat, Mladika, Trst 20IS, 80 strani Matematik in fizik. Drago Bajc, dolgoletni profesor na mariborski univerzi, je v knjigi zbral sto nalogo kvadratu in okoli njega. Delo je namenjeno strokovnjakom ¡n ljubiteljem matematike. Zakaj ti. Kako krotim svoj ego, Sfera, Volčji Grad 20IS, 132 strani Napisal David Stepančič Prvenec tržaškega avtorja, ki živi in deluje na Krasu. V njem se avtor na ironičen način sooča s svojim egom. Zeleni slovarček za prehajanje slovensko-itafijonskih r>bota-ffljuartono AornHAt* j ničnih meja«/Glossario bota-nico per a ttra i/ersare i»con fini ; botanici« tra italiono c slavano, Krožek Krut, Trst 2013 A v ro r i ra s! ova rč k a, k i pr i n a ša i oi c n a n a j o b i č aj n e j š i n z d rav i i n ih rastlin in zelišč v slovenščini, italijanščini in latinščini, je Nina NauralTaha. Stro kovno pomoč je nudil botanik Marco Paparot. Spremno besedo, v italijanščini in slovenščini, je napisala zeliščarka Christel Garassfth, Pet pravljic, v katerih nastopajo živalska, človeška in nedefinirana bitja. Delo označuje igrivost in humor. Meje in obmejne skupnosti na Slovenskem, Zna ns t veno-razi-s kovalno stedisče. Založba Anna-les Z RS, ¡Koper2017, 4S0 strani Znanstveno monografijo je napisal Milan Bufon, v zadnjem delu knjige so še prispevki drugih avtorjev. Delo vsebuje veliko grafov in prikazov, Neme priče vojnih grozot 1915-1918, Mladika, Trst2018, 256 strani Avto r knj ige- je Vili Prinčič, spremno besedo je napisal Mitja Juren. V knjigi je predstavljeni h 54 s pom en i kov, o be ležij in drugih spominskih objektov, ki jih je vojna izpred stotih let zapustila na ožjem območju Goriške, v Posočju in na Tržaškem. Avtorje upošteval območje, ki na severu Posočja sega do Avč pri Kanalu, na jugu in zahodu pa do Doberdobske planote in do Komenskega in Tržaškega Krasa. Bogata je s fotografijami. PELIMOi STURMAN ČOKI CA JE NASA NEKAJ SPOMINSKIH UTRINKOV OB SEDEMDESETLETNICI RAZKOLA V KOMUNISTIČNEM TABORU Drago Štoka Z velikim zanimanjem sem v Primorskem dnevniku dne 20. junija prebral članek z naslovom Zapuščina kom infomostov, ki ga je napisal Ravel Kodrič. Ni moj namen ocenjevati vsebino tega članka, je pa zelo dragocen, kar zadeva naštevanje arhivov in virov, kjer se da marsikaj prebrati in izvedeti o tistih dogodkih, ki so kot strela z jasnega udarili v vrhove komunistične oblasti ne samo v Sloveniji oz. v takratni Jugoslaviji, ampak tudi pri nas na Tržaškem in Goriškem, kjer smo bili Slovenci v eni ali drugi obliki izredno živo soudeleženi pri o mesi jene m komunističnem razkolu. Goriški Slovenci so bili tistega julija 1948 že v mejah italijanske republike, mi Slovenci na Tržaškem pa še ne, ker smo bili še vedno pod Zavezniško vojaško upravo, to je pod administracijo angleške in ameriške oblasti, in to vse do leta 1954, ko se je Italija zopet vrnila s svojo oblastjo v Trst in na celotno tržaško ozemlje. Meni so takratni dogodki ostali v zelo živem spominu, čeprav mi ni bilo še enajst let. Pred kakšnim tednom sem se vrnil domov na Kontovel iz Alojzijevišča v Gorici, a kakšnih posebnih sprememb nisem zapazil v svoji rojstni vasi, v kateri so prevladovali somišljeniki ideološkega vala, ki je prihajal k nam naravnost iz osrednje Slovenije. Tistih, ki smo zahajali v cerkev, je bilo bolj malo, čeprav je imel novi kaplan Stanko Janežič veliko ka- rizmo, a to ni zadostovalo, da bi ljudje boli številno prihajali v cerkev. Sponi ni m se, daje nekega mrzlega decembrskega jutra (takrat so bile še zor niče) maševal za dve starejši vaščanki v prvi klopi, jaz pa sem mu ministriral po takratnem latinskem obredu. Komunizem je v naše kraje prinesel s seboj tudi veliko sovraštva do vsega, kar je bilo v zvezi s Cerkvijo in vero, in neusmiljeno zasmehoval vsakogar, ki se je cerkvi približal, ali celo redno vanjo zahajal. Moj oče ie bil starešina na Koutovelu, bil je Stanku Janežiču tudi človeško blizu in naša družina ie zaradi tega morala požreti marši kako zbadljivko ali celo žalitev, V spomin se mi je vtisnil stavek nekega sovaščana, ki nam je v obraz zabrusil, da kdor hodi v cerkev in je za „farje“, ie proti delavcem in je že zato „fašist". Potožil sem očetu, on pa mi je mirno dejal: „Ne brigaj se zanje. Zdaj je tu ko-minform. Naj delajo in govorijo, kar hočejo, naša pot je drugačna." Posledice kominforma v moj i rojstni vasi pa so bile hude in pekoče. Slovensko narodno gledališče, ki je imelo pred razkolom vedno polno dvorano občinstva, je igralo pred praktično praznimi sedeži. V domačo društveno dvorano so prišli le nekateri posamezniki, deset, morda dvajset gledalcev, a SNG je kljub temu predstavo izpeljalo do konca. Smilili so se mi igralci Štefka Drolčeva, Stane Raztresen, Stane Starešinič, domačinka 5G | toLAlIlKA G-7 ZOIS Tea Starčeva, režiser Jože Babič, Braki Primorskega dnevnika, so se skoro izničili, saj je v hiše prihajal skoro le tednik Delo, seveda kominformisticni. Pevski zbori, nekoč izredno številni in kakovostni, so se razredčili, da je bila ena sama žalost. Še dobro, da so tako na Koniovelu kot na Proseku ostali neokrnjeni cerkveni pevski zbori in marsikje zapolnili tisto strahovito vrzel, ki jc nastala v vaškem kulturnem delovanju. Na Kontovelu je kmalu po voini cerkveni pevski zbor vodil Adi Daneu (takrat še mladoletnik), za njim Ivan Milič, na Proseku pa župnik Josip Križman, za njim pa desetletja dolgo Milko Cibic, Ko je kot strela z jasnega udaril ko-mi n form, smo torej vsaj pri nas doma gledali in čakali, kaj se bo na vasi dogajalo. Fn se je. Sovraštvo, ki je nastalo med t. i. „vidalijevci“ in „babicam“ je bilo veliko. Letele so medsebojne žalitve, kletvice, psovke, tudi pesti so letele po zraku in obrazih, in kar je še hujše, tudi med bratom in sestro, med očeti in sinovi je bilo čutiti vpliv komi n forma, kar pomeni, da je mnogo družin, ki so prej živele v miru in soglasju, naenkrat prekinilo medsebojne odnose, ker seje pač eden opredelil za Tita, ki jc čez noč postal fašist in ameriški podrepnik, drugi pa za Stalina, kije prav tako čez noč postal naj hujši diktator, krvoločni sovražnik ljudstva, naj večji tiran vseh časov. Spomnim se, da sem bil na volil nem shodu, ki ga je imel leta 1949 sredi vasi, Pri piliu, domačin Franc Štoka. Ko je prijel za mikrofon in začel volilni govor s pozdravom „tovariši in tovarišice", mu niso pustili govor nadaljevati, ker so z lonci, kozicami, raznimi trobili in predmeti njegov nastop tako prekrili, da ni bilo slišati niti besede, in tako se je Franc Štoka moral vdati in zapustiti govorniški oder. Še dobro, da ¡e odnesel celo kožo. Tudi meni se zdi, tako kot Ravlu Kodriču, da se jc do danes premalo pisalo o dogodkih izpred 70 let, ker so bili za vse, za ene boli, za druge manj, zares šokantni, zato je skoro nujno, da se činiprej dokopljemo do dokumentov iz časov vročega kominforma, oe samo po zasebnih in javnih arhivih, ampak tudi po sodnijskih kanclijah in arhivih, saj je bilo, vsaj na tržaškem sodišču, takrat veliko procesov med sprtimi tovariši, ki so jih vlagale prizadete stranke, ki so se čutile užaljene ali celo tepene v medsebojnih spopadih, S tem v zvezi se spominjam pripovedi nekaterih L o ni er cev, ki so mi pravih, da se je na sodišču moral zagovarjati tudi sam Vit tor io Vid ali, ki ga je neka domačinka (»titovka«) obtožila, da jo je udaril s pestjo v obraz, Zgoraj: Branko Babič, slikan na kongresu OF v Trstu 1. aprila 1950 {foto: OZE N&K) Spodaj: Vittario Vi-dali med govorom v Trstu lota 1$47 (foto: OZE NŠK) on, Vit tor io Vidali, pa da sc je pred sodnikom (ali policijo) branil, da ženske ni udaril, ampak seje „sama zaletela v njegovo pest" Dogodku seveda nisem bil priča, pripoved domačega Lonjerca pa mi je ostala v živem spominu. Sploh se je v prvih povojnih letih v Lonjerju marsikaj zanimivega, pa tudi tragičnega dogodilo. Tudi o tem pričajo procesi na tržaškem porotnem sodišču, kjer je bilo v zvezi z umorom domačega dekleta v prvih povojnih dneh kar veliko avdienc, pa tudi mnogo pisanja v takratnem italijanskem dnevnem časopisju. Ostajam pri osebnih spominih, kor pač nisem zgodovinar, Toda moji spomini v zvezi s komin-forrnom so tako živi, da jih moram posredovati tudi drugim, in to brez vsakega olepšavanja ali zamolčevanja. Pri vsem tem mi gre le za resnico. Tako se spomnim dni, ki smo jih najstniki prebili na paši med kontovelsko, prosesko in opensko gmajno. Spomnim se Marjana Pertota, ki je bil prav tako pastir kot mi ostali in je zagovarjal, ko je beseda prišla na to terno, Titovo odločitev, večina drugih pa jc bila za Stalina, kot je bilo pač odločeno v njih družinah. Jaz sem se držal očetovega navodila in se v te spore nisem vtikava! V spominu pa so mi ostale besede Milka Čuka, doma s Proseka, ki je bil moj soletnik, a je obiskoval realno gimnazijo, ko je nekega dne glasno dejal: „Dajmo že mir s temi prerekanji! Prišel bo čas, ko se bodo sprti bratje spet združili.“ Milko Cuk je bil dalekoviden fant, saj seje res čez nekaj let Hruščev pojavil pri Titu in oba sta obiskala grad Socerb nad Trstom. Nekateri Tržačani so se zbali za Trst, prepričani, da ga bosta Tito in Hruščev s skupnimi močmi spet zavzela. Pa ni bilo tako, saj je bilo mesto že davno prej dodeljeno Italiji in vzklika „Trst je naš“ ni bilo več nikjer slišati. Kom in form pa je vdrl tudi v naše družine. Brat proti bratu, očetje proti sinovom, strici proti tetam. Na mah so eni postali „fašisti in izdajalci" (»titovci«), drugi pa zločinci vseh zločincev, izdajalci delavskega razreda (»stali n ovci«) itd. V Lonjerju se je moja tašča Kristina s tem v zvezi tako sprla s svojini bratom, da si dolga leta nista govorila, tudi pozdravljala ne. Ona »titovka« oz. narodnjak in j a, on prepričan »stalinist«, Mojega svaka so na Proseku, za nekim klancem, v temi čakali »stalinovti« in se ima svojemu prijatelju zahvaliti, da ga je opozoril na zasedo sovaščanov z debelimi kamni v rokah. Pravočasno je zavil v drugo smer, šel proti drugim stezicam in si tako rešil življenje ali se vsaj izognil hudim telesnim poškodbam, takim, kakršne je utrpela moja sestra Anica, ko se je udeležila drugega tabora Slovenske demokratske zveze na Opčinah. Moj svak Drago je bil kar nekaj let med vojno v raznih nemških taboriščih, potem seje pridružil partizanom, a bi bil kmalu ob življenje samo zato, ker se je odločil za Tita oz, Babiča na Tržaškem, Po letu 1953 so se napetosti, vsaj v moji vasi, začele nekoliko umirjati, čeprav je bila sovražnost med sprtima deloma še vedno živa, V ospredju pa je seveda bilo vprašanje Trsta in njegove usode: ali bo obstal kot Svobodno tržaško ozemlje, tako kot so si mnogi 1'ržačani želeli; bo postal spet italijanski, Tako kot je na svetovnem odru diplomacije vse kazalo in za kar se je zavzemal Vittorio Vidali; ali pa bo spadal pod Jugoslavijo, za kar si je prizadeval Tito, vsaj navzven, tako celo leta 1953 na Okroglici, kjer je imel na to tematiko gromovit govor ob navzočnosti več tisoč ploskajočih privržencev. Toda vse se je zdelo, in tudi mi najstniki na paši smo čutili, da iz te moke ne bo kruha, pa smo kljub temu upali in govorili naokrog, da ie Trst naš, da je tu ogromno tržaških Slovencev, ki si iskreno želijo, da bi bil Trst pod Jugoslavijo. Toda to so bile le pobožne želje mladih idealistov. Usoda Trsta je bila že zapečatena tisti trenutek, ko je Stalin spoznal, da ga Jugoslavija nikdar ne bo imela, saj sta mu Vidali in Togliatti že znala v tem smislu prepričljivo dajati svoje nauke in nasvete, pa tudi Amerika in Anglija sta Titu začeli obračati hrbet. Toda povrnem naj se k svojim spominom. Imel sem okrog petnajst let in sem žalostno zrl na kulturno in narodno pogorišče v svoji vasi, na Kontovelu, na Proseku pa po vsem našem KraSti. Kot sem že zapisal, s kominformom niso bili prizadeti le osebni in sorodniški odnosi. Bila so hudo prizadeta naša vaška jedra in njih tradicije Ler kulturne dejavnosti. Po vaseh so na Krasu na-tajaii „dvojčki“, točneje rečeno; kjer so „babičani" imeli v lasti kulturno dvorano, so čez noč začeli „vidalijevci“ zidali svoje dvorane, ki so jih imenovali „Ljudski dom" Živeli smo v pravem blpola rizmu. Mi pa, ki smo „hodili v cerkev", smo se ¿e bolj oklenili vsega, kar je bilo blizu Cerkve in naših krščanskih tradicij. Slovenska pesem, nabožna in narodna, je po naših cerkvah zvenela blagodej no in opogumljajoče ter nam vzbujala upanje v boljše in bolj umirjene čase, Na Kontovelu je bila velika kulturna dvorana, ki io je zgradil Jaka Sloka, dramatik, pisec odrskih komedij in igralec pri Slovenskem narodnem gledališču v Narodnem domu pred njegovim požigom leta 1920, Po poklicu je bil knjigarnar in imel lepo urejeno prodajalno knjig, časopisov in raznega tiska ter raznih šolskih potrebščin v samem središču mesta na ulici Milano. V tej društveni dvorani se je že takoj po vojni osnovala amaterska dramska skupina, ki so jo v glavnem oblikovali domači gledališki amaterji. Tej domači gledališki skupini sta se najprej pridružila moj brat Mario in sestra Anica, potem še moja sestra Maruška, ki je pomagala pri pripravah kostumov, pa jaz, štirinajstletnik, kot šepetal ec. Ta gledališka skupina je bila boli v rokah „vidalijevcev“, a to dejstvo ni nikjer prišlo do izraza, ker se o politiki ni nikdar govorilo, igre pa so bile tako izbrane, da ni bilo nikjer n c duha ne sluha o kaki propagandi. Igrali smo Novačanovo Velej o (glavno vlogo nesrečne Veleje je zaigrala moja sestra Anica). Potem smo igrali Jurčičeve Rokovnjače, pa Domna in druge tekste, Dvorana na Kontovelu je bila vedno polna domačega občinstva. Na Proseku je bila bolj razgibana pevska dejavnost (tampav krogu »titovcev«), V režiji učitelja Čermelja so priredili spevoigro Lojtrce, ki je imela zares velik uspeh. V njej je prav tako sodelovala moja sestra Anica kot solistka, v duetu in zboru, saj je imela zelo lep alt in bi se lahko posvetila poklicnemu petju, če ne bi kmalu po poroki imela nesrečo, ki ii je poškodovala, hudo poškodovala nogo. Oljnotii slika prof. ivflnn Rudolfa vspomin na prvitobar 5DZ v Mavhinjab Koliko pa sta kominform in vse, kar je bilo z njim povezano, škodila naši šoli, tako nižjim kot višjim šolam, pa je snov, ki jo prepuščam v analizo strokovnjakom in statistikom, ki se na te zadeve bolje razumejo od mene. Sam naj pripomnim le to, da sem na lastni koži doživel padec vpisov na naših šolah, saj nas je klasično in realno gimnazijo obiskovalo veliko manj od dotedanjega števila. Mnogi so ubrali pot na italijanske šole in se v glavnem tam tudi zgubili, ker vidnih sledov za njimi ni bilo nikjer zaznati. Pri vsem tem se je rešila naša slovenska radijska postaja. Njenemu celodnevnemu programu je sledilo ogromno slovenskih poslušalcev, tostran in onstran meje. Iz nje je izšlo mnogo kulturnikov, časnikarjev, igral cev, ki so se potem v okviru Slovenske prosvete na Tržaškem (vodil jo je prof, Jože Peterlin), kakor tudi Zveze slovenske katoliške prosvete na Goriškem (vodil jo jc dr. Kazimir Humar), zelo izkazali in napolnili praznino, ki jo je med našimi ljudmi ustvaril kominformistični razkol. Vsega tega se spominjam zato, da po svoje pripomorem k temu, da se ne pozabijo trdi časi, kr so po izbruhu kominforma toliko hudega storili našim ljudem, naši narodni skupnosti, našemu slovenskemu jeziku in naši narodni identiteti, da je še danes težko in natančno oceniti to škodo. Politično ozračje je bilo izredno- napeto, polno sovraštva, v našo govorico so se vrinile žaljivke (v italijanščini in slovenščini), ki nas še danes težijo. Tudi slovenski jezik se je začel pri tem umikati, saj mu je bilo vsiljeno in propagirano komunistično glasilo L'Unita, ki je množično prihajalo v slovenske domove, Primorski dnevnik pa je obstal pred vrati. Po vaseh se je sirila umetna dvojezičnost, saj je bilo priporočeno, da se v duhu „fratelance“ da obema jezikoma enak prostor, tudi če je na kaki prireditvi ali manifestaciji bil en sam človek italijanskega jezika, Bilingvizem, trilmgvizcim, multikulturnost je bilo pač nujno povsod vsiljevati, nikdar pa v središču mesta: to je pač ostalo zgolj italijansko. Trg Unita oz. Trg zedinjenja, nekoč „Veliki plač“, je moral ostati le v svetem naročju ljudi, ki sta jim bila slovenstvo in slovenski živelj v tržaški občini Še vedno nekaj, kaj’ je bilo nujno držati stran, po možnosti zelo stran. Naša Primorska je bila narodno vedno ogrožena, tudi pred prvo svetovno vojno, saj je italijanski nacionalizem v naših krajih bil mo čan že pod avstro-ogrsko monarhijo, a Slovenci smo imeli močno samoohranitveno voljo v sebi, bogato kulturno in versko dejavnost, krepko bančništvo in krajevne zadruge ter množična rekreacijska, športna društva, ki so se asimilaciji uspešno postavljala v bran. Ko je kmalu po prvi svetovni vojni prišel na oblast fašizem z vsemi znanimi posledicami za našo narodno skupnost, smo se hitro zavedli težkih časov. Posebej smo uvideli, da se bo treba trdo braniti po požigu Narodnega doma v Trstu in Trgovskega doma v Gorici, in od besed smo prešli k dejanjem. Ustanavljali smo TIGR in njegove postojanke, kjer je le bilo mogoče, Od tigrovstva do partizanstva je bik pot kratka in samoumevna, Nismo si pa niti od daleč mislili, da se bo komunizem s svojo partijo in oblastjo polastil vsega, kar so si priborili tigrovci in z njimi vsi slovenski domoljubi. Zgodila se je revolucija, ki je pustila svoje hude posledice, tudi pri nas na Primorskem. Ko je bil v naših krajih komunizem nekje na višku svoje moči, pa je prišlo 4. julija I94S do velike množične manifestacije slovenskih demokratičnih sil v Mavhinjiih, ki jo je organizirala Slovenska demokratska zveza. Tistega vročega julija je naša narodna skupnost doživela svoj narodni in demokratični preporod .in pokazala vsemu svetu, predvsem našim ljudem, da je pristna demokracija v naših krajih še živa in da je ni uničil nasilni komunizem. Moja starša sla bila tistega 4, julija v Mavhi-njah. Bila sta v družbi z Milivojem Pertotom in Zoranom Sosičem, s katerima smo bili v sorodstvu, saj sta bila poročena z mojima tetama Jo sipino in Lojzko Španger. Mene starši niso hoteli vzeti s seboj, čeprav sem si želel v Mavhinje. Morda so se bali, da bo prišlo do kakih izgredov, zato otrok niso hoteli s seboj. In do izgredov je res prišlo, saj so na udeležence slovenske manifestacije kmalu začeli padati kamni, najprej manjši, potem vse večji, vmes pa žalitve, kletvice, grožnje. Komunistična drhal se je iz bližnjega gozda in zaraslih ograd grozeče bližala množici slovenskih narodnjakov in demokratov, a ti se niso zbali, šli so v protinapad in hujskače pregnali v hoslo, od koder so prišli, Moja starša sta prišla domov v poznih večer nih urah. Spomnim se, daje ura bila krepko čez polnoč. O tem, kaj se je v Mavhinjah dogodilo, sta takoj pripovedovala, brez strahu, celo s kančkom ponosa, da so napadalce ugnali in prireditev speljali do konca. Danes vemo, da je v Mavhinjah zmagala demokracija, utrdili sta se narodna zavesi in naša primorska samozavest, rodoljubna samozavest. Naša družina je bila vseskozi zvesta tej narodni in demokratični politični izbiri in je na vztrajnost na tej poti še danes ponosna, kot so ponosni vsi tisti, ki so se udeležili slovenskega demokratič-nega tabora leta 1948 v Mavhinjah in utrli nam vsem pot v boljše čase, v čase čistega slovenstva in neomajnih demokratičnih vrednot. DORA ŽEBOT LAVRENČIČ Sacred Hecni Cathodc Church Cobham. Surreyt Anglijo 20, julij 2018 Draga hčerka Alenka pokojne Dore s soprogom Johnom, spoštovane dignitete, spoštovani vsi ostali žalujoči sorodniki, prijatelji in znanci! Govoril bom kot prijatelj pokojne Dore, kot nekdo, ki prihaja iz iste pokrajine in iste države, kjer je bila rojena (Maribor, Si oven ija). Moj spomin gre leta nazaj in se ustavi skoraj na današnji dan, 25. 7., le leto je bilo drugo, 2003. Stali smo na povsem istem kraju, kjer stoji mo danes. Takrat smo se namreč poslovili od rajnega Dorinega moža Draga Lavrenčiča in takrat sva se z rajno Doro, od katere se danes poslavljamo, tudi spoznala ter stkala lepo prijateljstvo. Povezalo naju je mesto Maribor, v katerem sva bila oba rojena in se nanj navezala, ter najini skupni znanci in prijatelji: Stefan Falež, ki je bil prvi veleposlanik Republiko Slovenije pri Svetem sedežu in osebni prijatelj svetega papeža Janeza Pavla II. (Štefan in Dora sta bila najboljša učenca v mariborski gimnaziji- Pri vseh predmetih sta bila ocenjena odlično); nato slovenski duhovnik Vladimir Kozina iz Kalifornije, kamor je p re bežal, ker so mu komu nisti leta 1942 na domu isti dan zaklali mamo, očeta in invalidnega brata; duhovnik, profesor in pesnik dr, Stanko Janežič; Jemčeva vrtnarska družina iz Maribora, pri kateri je delal Dorin brat Pepc, in še bi lahko našteval. Pokojna Dora mi je rada pripovedovala o mestu Maribor, na katerega je imela lepe otroške spomine, Izhajala ' . ■ „ • \ V lej Hiši 'i -H. se je io.avgusta 1681 rodi! . se n ti 1 jsk j na ro d n jak, č asmka r i n poliiik FRANJO 1 podpornik Majniške deklaracije, čfaii Narodnega sveta za Štajersko in h & rod ni poslanec, - je'13/aprila 1945 r vinternaciji v Dachauu, ■ . Občina Seritil 1,201! je iz znane mariborske družine Zebo-tovih. Njen oče, Franjo Žebot, zaveden Slovenec, je bil leta 1941, ko so nemške sile zavzele Maribor, poslevodeči župan tega mesta (Maribor je drugo največje mesto v Sloveniji), Ker ni želel izobesiti nacistične zastave.je bil prvi Slovenec, kije bil transportiran v koncentracijsko taborišče Dachau, kjer je umrl. Na njegovi rojstni hiši v Šentilju, ki leži nedaleč vstran od mojega doma, je spominska plošča, na njej pa piše; »Vtej hiši seje 10. avgusta 1SS1 rodil šentiljski narodnjak, časnikar in politik Franjo Žebot. podpornik Majniške deklaracije, član narodnega sveta za Štajersko in narodni poslanec. Umrl je 13. aprila 1945 v internaciji v Dachau«, Majniška deklaracija je bila politična izjava poslancev Jugoslovanskega kluba, s katero so zahtevali združitev Južnih Slovanov v monarhiji v avtonomno enoto. V dunajskem držav- nem zboru jo je 30. maja 1917 prebral vodja kluba Anton Korošec, duhovnik in predsednik vlade Kraljevine SHS. Franjo Žebotje »zasluzen, da je pokrajina ob Muri dobro pripravljena pričakala prevrat jeseni 19IS in dala varno zaledje generalu Maistru ob osvoboditvi Maribora« (Slovenski biografski leksikon: 15. zv. Zdolšek - Žvanut. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1991). Ob koncu prve svetovne vojne je tedanji mariborski mestni svet razglasil priključitev Maribora k republiki Nemški Avstriji. S tem se general Maister ni strinjal in je na svojem območju ustanovil slovensko vojsko. Ta jev noči na 23. november 1913 pod Maistrovim poveljevanjem razorožila zaščitno stražo oziroma t. i. zeleno gardo mariborskih Nemcev in osvobodila Maribor. Dori je bila v Angliji v veliko uteho mama Marija, prav tako s Štajerske, o kateri je pripovedovala !e naj lepše. Slovencem je postala bolj znana zaradi v knjigi objavljenih dopisovanj z njenim spovednikom duhovnikom, politikom in znanstvenikom dddr. Alojzijem Kuharjem (bratom Lovra Kuharja-Prežihovega Voranca), ki je bil prvi slovenski izseljenski duhovnik v Angliji (Kuharjeva pisma so objavljena v: Tone Sušnik, Zbornik o dr. Alojzu Kuharju). Duhovnik Kuharje Dorini mami v enem svojih pisem, s katerimi jo je tolažil, zapisal: Drago (Dorin mož) ima toliko neomajne zvestobe do onega, kar je danes va žn o: kršča ns ke osn o ve n ašega n a ro d nega življenja in ljubezen do našega naroda... In Doro ima ob sebi kot dobro ženo in duhovno sebi enako. Tako bosta par, na katerega bo slovenski narod lahko računal, (str. 71) In res, Slovenci smo ponosni na vse, kar sta dobrega storila za Slovenijo. V Londonu sta se pridružila demonstracijam s transparenti Osvobodite Slovenijo! Na svojem domu sta sprejemala slovenske politike, kulturnike, ambasadorje. Tudi takšne, ki so njuno prijateljstvo, žal., izdali. Ko je v poznih letih Dora izvedela za izdajstvo, jo je to seveda globoko prizadelo, a v srcu je znala odpustiti. Dora je ves čas zvesta spremljala svetovno politično sceno, bila je strastna gleda Ika televizijskih športnih prenosov in se veselila vsakokratnih uspehov slovenskih in angleških športnikov, zanimala seje za dogajanje v Sloveniji in bila z njim na tekočem. Kot novinarka novinarske hiše BBC je imela to vsebi. Ker sem jo dokaj redno obveščal o politični in družbeni situaciji pri nas, mi je po telefon u večkrat rekla, da sem njen vohun. Ob tem sva se oba nasmejala. Ko je v času osamosvajanja obiskala Slovenijo, seje V neki trgovini spozabila in hčerki Alenki v slovenščini dejala (sicer sta govorili angleško, kadar nista želeli, da bi ju drugi razume lij: »Poglej, še kar visi Titova slika«. Prodajalka ju je presenečena pogledala, onidve pa stajo s hitrimi koraki popihali. Ni mogla razumeti dejstva, da je Slovenija tudi po neodvisnosti ostala ujetnica bivše komunistične elite in njenih naslednikov. To jo je zelo žalostilo. V spominu mi bo ostala kot zavedna Slovenka (kot njen brat, znani pisatelj in profesor v ZDA, dr. Ciril Žebot, ki je vneto branil slovensko državno idejo), kot žena molitve, verna katoličanka, predana svoji družini in svojemu poslanstvu. Presrečna je bila, da seje na Betnavski poljani kot častna gostja udeležila beatifikacije prvega mariborskega škofa Antona Martina Slomška. Naj zaključim. V Sloveniji in drugod po svetu je čas novih maš. Dora se moje ni mogla udeleži ti, čeprav sije to neizmerno želela. V novomašni čestitki mi je leta Z010 napisala: »Koliko prijetnih spominov na pretekle nove maše v Slovenskih goricah imam, ko sem spremljala ateka, vselej častnega gosta in govornika, Naj Vas Vsemogočni blagoslovit« Naj dobri Bog blagoslovi sedaj tudi Vas, ga. Dora. ko Vas sprejema v kraj večne sreče, v domovino, iz katere Vas nihče več ne bo pregnal, kjer boste zares doma in kjer se bomo nekoč skupaj veselili. Ko izrekam svoje sožalje Alenki in Johnu, pa prinašam tudi osebno izročene sožalne brzojavke: mariborskega nadškofa metropolita mag. Alojzija Cvikla predsednl ka Slovenske demokratske stra nke Janeza Janše župana Mestne občine Maribor dr, Andreja Fištravca župana Občine Šentilj mag. Štefana Žvaba Počivajte v miru, draga Dora. mag. Sebastijan Valentan Prebrali so za vas: BREZMEJNA SLOVENIJA, vabilo k razmisleku Leta 2014 je izšla prva knjiga Iztoka Ilicha posvečena slovenskemu ljudskemu izročilu in njegovim Evelina Umek varuhom, kar pove ¿e naslov: Varuhi izročila, V podnaslovu je še poudaril, daje naša kulturna dediščina v dobrih rokah. V rokah posameznikov, ki zlasti onstran meja države Slovenije trmasto ohranjajo in varujejo tako snovno kot nesnovno kulturno dediščino. Ni pa zanemaril varuhov, posameznikov in institucij, ki to dediščino ohranjajo in varujejo znotraj meja Slovenije. in ker seje zavedal, da v prvi knjigi ni zajel vsega, kar je opažal, zapisal in fotografiral rta svojih popotovan jih od zahodnih do vzhodnih ter od severnih do južnih meja slovenstva, je to storil v svoji drugi knjigi: Brezmejna Slovenija in v podnaslovu še enkrat podčrtal trdoživost ljudskega izročila. Pripadniki slovenskih manjšin, ki so v preteklosti doživljali zanikanje lastne identitete in lastnega jezika (v Reziji se to dogaja Še danes) in se zdaj upirajo skoraj neustavljivi asimilaciji, še posebej trmasto, pobožno varujejoje-zik, kulturo, tradicijo, šege irt navade in tako potrjujejo, da že dolgo živijo na zemlji svojih prednikov. In prav njih avtor imenuje skorja slovenstva. »Brez skorje kruh ne bi bil kruh! Osnovno živilo: mehko, slastno sredico. Testo bi se razlezlo v brezobličen močnik, če ga v ognju ne bi obdal čvrst ovoj. Tako tudi robovi sveta, na katerem ljudje še govorijo slovensko, že od nekdaj kot skorja kruha varujejo mehko sredico. Osrednjo deželo, nekdanjo Kranjsko, ki bi je bilo brez Primorske, Koroške, Štajerske in Prekmurja premalo za državo, kakršno imamo.« in kaj združuje tiste na robu in tiste znotraj tega roba? Jezik, slovenski jezik s svojimi narečji, barvitimi, bogatimi poimenovanji predmetov, pojavov... Res je, da so mnogi, tudi med akademiki prepričani, da bi lahko živeli in predvsem delali (služili) brez slovenščine, Pa ni tako. Ali naj ta jezik, ki so ga nam obvarovali, v katerem so pisali, izražali svoje misli in čustva ter ga povzdignili na raven svetovnih jezikov Trubar, Prešeren, Kosovel in drugi, pesniki, pisatelji, znanstveniki in filozofi, ponižamo v jezik periferije? Končno, ali ni slovenščina eden uradnih jezikov Evropske unije? Jezik, tradicija, kultura so gradniki preteklosti, sedanjosti in prihodnost:, gradniki našega zavedanja, kdo5mo, od kod prihajamo in kam plovemo. Kakšno prihodnost si zamišljamo in jo želimo? Vprašanja, dvomi, razmišljanja, ki se morda danes v giobalizirani in digitalizirani družbi pogosteje pojavljajo in so še bolj pomembna kot nekoč- V svetu različnih aplikacij, ki nam skušajo olajšati vsakdan, da nam bi bilo treba razmišljati o vsaki naši potezi, nas postopoma spreminjajo v ubogljive robote velikih korporacij. In prav pogled v preteklost, pogled na »staro šaro« v marsikaterem muzeju nam pove, kako trda, strma, ovinkasta je bila preboje-na pot naših prednikov. Na koncu te poti stojimo mi, naši otroci, naši vnuki. Brez zavedanja naše skupne preteklosti bo vse izginilo kot zastarela aplikacija, samo s potegom po zaslonu našega pametnega in vseprisotnega telefona. Obe knjigi Iztoka Ilicha ponujata v besedi in sliki bogat in zanimiv mozaik o življenju Slovencev povsod tam, kjer živijo. Obe knjigi moramo okušati počasi, se ustaviti ob posameznem pogovoru, fotografiji in obe nas vabita, da obiščemo ta ali oni muzej, se udeležimo kakšnega praznovanja po starih šegah in navadah ter se zavemo svoje bogate dediščine. Iztok Ilich, Brezmejna SJoi/enijcr. Trdoživost ljudskega izročila, Cankarjeva založba, Ljubljana 2QlB Nužej Tolmaier TIHAZEMLJA Pesemsko izročilo z Radiš in iz okolice Lidija Golc Zbirka pesmi v knjigi in na treh zgoščenkah je izšla ob 70 letnici dolgoletnega tajnika Krščanske kulturne zveze (KKZ) in ustanovitelja Slovenskega narodopisnega inštituta Urbana Jarnika ($NI UJ) - z malo zamude (pet let). Nič čudnega, saj knjiga obsega več kot šeststo strani z okoli štiristo pesmimi, zgoščenkam pa so priložene lične knjižice z opombami, V prvem delu knjige so zbrane pesmi iz doslej neznanih rokopisov in prepisov ¡z starejših publikacij, v drugem pa pesmi, kijih pojejo sedanes, Nužej Tolmaierje obiskal sleherno hišo na Radišah in v okolici ter petje domačinov posnel. Vodja SNI UR, Martina Piko Rustia pravi, daje tako vrnil ljudem zaklad pesmi. Snemal je v naslednjih krajih: Celovec, Žrelec, Lipica, Tute, Dvorec, Kozje, Verovce, Zgornje Rute, Spodnje Rute, Podkr-nos, Kaj že, Radise, Spodnje Rute, Podgrad, Haber in Med go rje; torej je prečesal Radrše in okolico, Veliko dElo bi ne bilo zaključeno, če ne bi s srcem sodelovali številni sodelavci, med katerimi je treba izpostaviti vsaj glasbenika, skladatelja in zborovodjo Eka (Egidij) Gašperšiča, ki je posnetke transki-biral in deloma priredil. Ko boste poslušali priložene zgoščenke, ne delajte istočasna ničesar drugega, saj ne želite Pesemsko iznočito zRddrî in lïitkirÜCÈ Liedgot a us Radsberg umil scifi-cr Uobgfibgng Nuriej Tblma preslišati besedil in petja; potopite se v vzdušje Plovec 2027 ^ ''^P2e^ijat KKZ, snemanja ljudskih pevcev (na drugi in tretji zgoščenki), v ubrano zborovsko petje. Začutili boste, da morate posamezna besedila iskati v knjigi, potem vas bo zanimalo, kdo poje, kdo je pesem priredil, kdo so pevci,., Zase sem ugotovila, da najraje poslušam sama in kar naprej najdem nove pesmi in besedila, za zaklenit v srce m potem srce odkleniti in deliti - deliti vsem, ki jih imaš rad, jim polepšati napeto nelepoto okoli sebe. Trencstno mi je najljubši tretji cd {Vetrič tihi čez goro, Rožk ne bom trgala, Glejte že sonce zahaja, Sonce je tak nizko sjalo Nekatere melodije tu sodijo k drugim besedilom, kar jih poznam. Rila sem na dveh predstavitvah knjige in cd-jev, na Ra-dišah in v Ljubljani pri Slamiču, Mislim, da se radlškega srečanja ne da preseči, toliko petja skupaj z druženjem .zadaj pa delo, delo, delo ... iskanje in utrjevanje korenin. Nič ni pretežko, žalost gre z rokov roki s smehom in pesmijo, Hvala, Nužej (Jernej)! Ko smo ga vprašali, katera od pesmi je njemu najljubša, ni nič pomišljal; »Vetrič tihi čez goro hiti.« In ga ni bilo nekulturnega med nami, da bi ga vprašal, zakaj ravno ta - rodil se je bil namreč v izgnanstvu, to pesem pa je rada pela njegova mama. Besedilo in uglasbitev te pesmi sta delo Milke Hartman. Prva od treh kitic se glasi takole: Vetrič trdi čez gore hiti, / Oj pozdravi drage moje mi. /Čez gore misel gre,/z njo žalostno srce. / Vetrič, vetrič, vzemi mene ti s seboj/vetrič, vetrič, tja, kjer dom je moj. Risba na naslovnici knjige, na naslovnici spremnih besedil k zgoščenkam in na vabilu predstavlja narciso; narisala jo je avtorjeva vnukinja Mirjam Lempi-chler. Narcisa je lahko simbol prebujc n ja, ponovnega rojstva, lahko pa ima prav nasproten pomen -slovo, smrt. Mlada avtorica pravi, da je pri risanju imela v mislih oba pomena, ponovno rojstvo ob slovesu. In Nužej Talmaier pravi, da je ljudske pevce posnel že pet čez dvanajsto. -Dvorana Kulturnega doma Radi še je bila 29. januarja polna svetlih narcis, ki so šle potem z gosti domov. Poslušam zgoščenke in gledam narciso, ki seje udomila na našem kuhinjskem oknu, Vsa presenečena gleda kosme snega, ko skupaj poslušava Tiho zemljo. Lučka Suslč Mali gledališki vrtiljak. Pet prizorčkov za vse priložnosti (Ob 70-letntci revije Pastirček) Knjiga Mali gledališki / Nika Čok vrtiljak. Pet prizorčkov za vse priložnosti, kije nastala izpod peresa gledališke ustvarjalke in režiserke Lučke Susič, avtorice več gledaliških tekstov in priredb, je izšla pri goriški Mohorjevi družbi ob sedemdesetletnici revije Pastirček. V knjigi je pet gledaliških igric za otroke, ki so primerne za vse (posebne) priložnosti: m klavže-vanje, materinski prazni r, bralno značko, božič, cn prizor pa ni vezan ria nobeno posebna priložnost. V petih prizorčkih, in sicer Angelček v težavah (Miklavževo igrica), Mah za jaslice. Torta za mamo št. 2, Rdeča kapica v deželi branja in Staro hruška, buška in zlatopero, nastopajo otroci, ki veliko d oživlja o in se vtem učijo dobrih del in vrednot: Marko želi zaprositi sv. Miklavža, naj mu prinese kolo, četudi mu starši ne dovolijo, da bi ga imel, vendar ker je šel po zdravilo za nono, s pomočjo none in Nadangela le uspe dobiti kolo. V Mahu za jaslice protagonisti Veronika, Tina, Dana, Jakob, Peter in Matjaž tekmujejo, kdo bo v gozdu našel več mahu in pripravil lepše jaslice. Fantje so deklicam nevoščljivi, zato jih napotijo v napačno smer, da bi se one izgubile, a se pozneje skesajo. Fantje gredo za njimi v gozd, a se tudi sami izgubijo. V gozdu srečajo strahce, ki jih prestrašijo, vendar jim zvezdice in angelček pridejo na pomoč En jih rešijo. Gledališki prizorček Tarta za mamo 2 prikazuje, kako Matej, Tomaž in Breda pripravljajo torto za mamo s prijatelji Vesno, Mojco, Majo in Primožem. Mame tedaj ni doma, ob vrnitvi pa najde hišo razmetano in kuhinjo pomazano. Ko zagleda torto, razume, da so njeni otroci imeli dobre namene in se njihovega dejanja razveseli. V naslednjem prizoru srečamo Rdečo kapico, ki ji branje ustvarja težave in se v Deželi branja ne znajde, učiteljica pa, jo spodbuja k branju, da bi tudi ona prejela bra l no z n ač ko. S pom očj o knjižni h ju n a kov vzlju b i b ra n j e in dobi priznanje, V zadnji igrici z naslovom Stara hiško, hruška, buška in zlato pero nastopajo Mojca, Dejka, policaj, Luka, tajni agent in P ¡kavi la. Dejko, ki živi v majhni, stari hišici župan preganja, ker želi na zemljišču, kjer stoji njena hišica, zgraditi nove velike palače. Županov sin Luka se norčuje iz dobre ženičke Dejke, ki ima na vrtu hruško, Mojca pa jo brani. Luka se zato spre z Mojco, med prepirom pa Mojca pade in dobi buško. Tedaj jo Dejka povabi v svojo hiško, da si opomore in ji podari čudežno peresce, ki piše samo resnico. Mojca nenadoma izgine, Luka je zaskrbljen in uporabi peresce in tako tako izve za Ki |>it pninrč(r.-:v ta| v« pr. atno$fci Ch - !tir «i rt- fr Mojčino ugrabite ... »Prizorčkiza vse priložnosti«Malega gledališkega vrtiljaka z otroško igrivostjo, spontanostjo, pristnostjo in s prisrčnostjo gledalca oz, bralca vabijo, naj vstopi v otroški svet in se za hip prepusti otroškemu doživljanju sveta. Avtorica je prizorčke napisala v preprostem slogu, da jih lahko mladi igralci kar sami poustvarijo. Dogodivščine za odrske deske malih protagonistov spremljajo tudi bogate in igrive ilustracije Mateja Susiča, 53. ŠTUDIJSKI DNEVI DRAGA 2018 PARK FINŽGARJEVEGA DOMA OPČINE (TS) - DUNAJSKA CESTA 35 Petek, 31. avgusta 2018 • Ob 15.30: Erika Jaz bar Pluralizem po slovensko Sobota, 1. septembra 2018 • Ob IS.30: Aleššteger Misliti meje • Ob 20.00: Akademija ob 70-1 etnici Slovenske prosvete Nedelja. 2. septembra 2018 • Ob 9,00: sveto maso bo za udeležence Drage daroval ljubljanski pomožni škof Tone Jamnik Pel bo zbor 5v, Jerneja z Opčin, vodi Janko Ban • Ob 10.30: Innre Jerebic in Lojze Peterle Kako reševati socialne probleme v Sloveniji • Ob 1530: slovesna izročitev 7. Peterlinove nagrade • Ob 16,00: Bernard Nežmah Nova slovenska politika ZA SMEH 1N DOBRO VOLJO "Sklenila sem, da bom v novem letu živela zdravo,” pravi gospa Jakličeva svoji sosedi. "Vsak dan jem veliko zelenjave, telovadim in grem spat s kokošmi.” "Tega pa jaz ne morem,” odvrne soseda, "Ob, kaj nimate odločnosti?" vpraša gospa Jakličeva zajedljivo. “Me, nimamo kokoši!’1 I# W W “Vaša žena je menda strašno pridna!” “Resje” odvrne gospodi Pipan,“še ko pridem domov ob dveh ponoči, me pričaka z metlo v roki!” ^ b 1# :iJa, poslušajte,” pravi zdravnik, “kar naprej zahtevate recepte za uspavalna sredstva, zdaj pa vas že petič vidim v nočnem Lokalni" "Gospod doktor, uspavalna sredstva niso zame, ampak za mojo ženo!” b Vr ^ Mlad učitelj želi poučevati moderno in učence motivirati za delo. “Kako si predstavljate idealno solo?” jih je vprašal. “Zaprto!" zavpije Grega. S, %0 Mlada vdova je vsa iz sebe, ker ljudje o njej širijo govorice, da ima ljubčka. "Ljudje so strašni,” ji pravi soseda, "če moški pride k vam zvečer in zjutraj odide, si mislijo, daje bil celo noč pri vas!" U W ^ Mož preudarja: Če ženi nič ne povem, da so mi povišali plačo, me bo počasi začela imeti za bedaka. Čeji povem, sem res bedak. uredništvo in uprava: 34133 Trst, Italija, UL Donizetti 3 tet. 040-34e0SlS: fax 040-633307 u p ra vaiS m lad i ka .com rad akcij a@rn Ladika.com www.rrsladiNa.com Oblikovanje: Matej Sušič Izdaj ar Mladika z.z 0,z, b Vr t/ Miha je prijatelju pokazal novega psa. "Ima družinsko deblo?" gaje vprašal prijatelj. "Ne, on tula pri vsakem drevesu.” Registrirana pri trgovinski zbornici v Trstu dne 21.4.1999 pod številko-114276. Član USPI (Zve £€ italijanskega periodičnega tiskaj Reg. na sodišču v Trstu št.193 dne 6.4.1957 ISSN 1124 - 657X Tisk: Gnati ka Soča d.o.o. Nova Gorica fc* W ** Sin je pred poukom verouka vprašal očeta: “Očka, kdo je bil Adamova tašča?” “Adamova tašča? Adam ni imel tašče. To je bil raj!” H/ ^ Samostojni podjetnikje zaposlil novega delavca. Pred nastopom dela mu je dejal: "Nekaj vam moram še priznati. Jaz sem strašno vraževeren!” "Nič hudega!" je rekel šef. "Vam pač ne bomo izplačali trinajste plače!" b i. W "Ravnokarsem sanjal, da imam delo!" je rekel uradnik, ko je dvignil glavo s svoje pisalne mize. “Saj si res videti izčrpan!" mu je rekel kolega. ^ b ^ Mož se odpravlja sam na zimski dopust. Ob slovesu ga žena vpraša: “Alt naj ti pošljem pošto, kot vsako leto, v bolnišnico? Izhajanje revije podpirata Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in Dežela FJK, UREDNIŠKI ODBOR Marij Maver (odgovorni urednik), David Bandelj, Andrej Černič, Erika Jazbar, Ivo Jevnikar, Saša Martelanc, Sergij Pahor, Mitja Peta ros, Anka Peterlin, Nadi a Ro n cel li, Matjaž R ustja, Tomaž Simčič, Breda Susie, Jernej $čck in Ivan Žerjal. SVET REVIJE Lojzka Bratuž, Silvija Callin, Jadranka Cergol, Peter Černič, Marija češčut, Danilo Čotar, Liljana Filipčič, Diomira Fabjan Bajc, Lučka Kremžar De Luisa, Peter Močnik, Milan Nema c, Adrijan Pahor, Bruna Pertot, Ivan Peterlin, Alojz Rebula, Peter Rusija, Marko Tavčar. Zora Tavčar, Evelina Umek, Neva Žaghet, Edvard Žerjal in člani uredniškega odbora. Posamezna številka Mladike sta ne 4,00 €. Celo Letna naročnina za Italijo in druge države 30,00€; po letalski pošti; Evropa 5 0,00 €, Amerika 60,00 e, Avstralija 65,00£. Plačilo s postnim tekočim računom 11131331 -Mladika - Trst. Na banki: Zadružna kraška banka - Banca di Crédito Cooperativo del Carao (IBAN: ITüfi 5039 2802 2010 IODO 0016 016: 5WIFT: CCRTIT2TVOO), NAROBNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNIM č 67 II 117 986 2018 920131455,6/7 cbbi« %0 ZALOŽBA MLADIKA S* UL Donizetti 3,34133 Trst, Italija tel +39 040 3480818 * fax +39 040 633307 uprava@nn lad ika.com * redakcija@mladika.com www.mladika.com