SKLEPI IN STALIŠČA SKUPŠČINE 
OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA 
DO  PREDLOGA SMERNIC 
ZA PRIPRAVO DOKUMENTOV 
»LJUBLJANA 2000«
Skupščina občine Ljubljana-Šiška je obravnavala nave-dene materiale 1. 2. 1982 na skupnem zasedanju vseh treh zborov.
Sprejela je naslednja stališča, predloge in sklepe:
1.  Skupščina daje delegaciji na zasedanjih zborov skup-ščine   mesta   Ljubljane   pooblastilo   za   usklajevanje   pri-pomb.
2.  Skupščina sprejema pobudo za podaljšanje roka jav-ne razprave.
3.  Skupščina zadolžuje delegate, da posredujejo nasled-nje pripombe na gradivo:
a)  dokument   terja   ustrezno   strokovno   in   znanstveno argumentacijo,  ki  se   nanaša  na  usmerjanje  dmžbenega razvoja. Znanost, znanstvene  institucije,  operativni znan-stveni delavci, ki jih je v Ljubljani zelo veliko, najbrž še niso dovolj  intenzivno vključeni v takšna zahtevna opra-vila. Veliko koristnih napotkov bi pri tem našli v družbo-slovnih razpravah o usmerjanju družbenega razvoja na Zi-herlovih dnevih v letu 1980,
b)  smernice za  pripravo dokumentov  »Ljubljana 2000« so obširne, pisane  ekstenzivno (možna bi bila temeljita redakcija za njihovo skrajšanje na bistveno),
c)  smemice so grajene na  preoptimističnih ocenah in predvidevanjih, za katere najbrž ni polne podlage v druž-benoekonomskih možnostih sedanjega in prihodnjega časa. V tej zvezi je najbrž potrebna tudi predhodna  korekcija srednjeročnega plana 1981—1985, kar bi tudi smernice po-stavilo na bolj realna tla. Med tabelaričnimi prilogami in pisnim delom gradiva v poglavju 2 ni trdne povezave.
Številčno opredeljeni globalni okviri možnih variant dol-goročnega gospodarskega razvoja občin in mesta nudijo osnovo za razmišljanje v smeri alternativ bodočega raz-voja v 3 variantah.
Smiselno je kot reprezentant gospodarske rasti definiran družbeni proizvod, katerega dinamika pa se navezuje na različnost vplivov elementov, ki rast družbenega proizvoda posredno določajo (obstoječa razmerja v razvoju občin, pretekli razvoj občin, produktivnost, investicije v teku, pre-strukturiranje in prostor).
V iskanju možnosti realnih vzrokov na računsko prika-zano dinamiko rasti družbenega proizvoda in gospodarske rasti je gradivo še nedorečeno. Podani so možni rezultati kot postavljeni cilji, k čemur bo potrebno dogovoriti še ekonomsko vsebino in vse nujne aktivnosti, tako družbeno-ekonomske kot tudi širše politične, da se bodo cilji po-drobneje opredelili kot dolgoročne naloge predvsem na področju dmžbenega usmerjanja združene akumulacije za prioritetno dogovorjene skupne naložbe.
d)  V razvojnih usmeritvah po področjih smernice v ce-loti ne dajejo dovolj poudarka intenzivnemu razvoju, nači-nom in vrstam prestrukturiranja gospodarstva. V celoti pa je v večini  področij  dan prevladujoč poudarek in pomen prostorskemu razvoju, premalo pa je izpostavljen in  raz-delan socialni in gospodarski vidik razvoja.
e)  Rast družbenega  proizvoda  in  prebivalstva sta pre-visoko planirana — postavlja se vprašanje komponiranosti in komplementarnosti teh predvidevanj za razvoj republike v celoti. V smernicah je preveč poudarjena Ljubljana sama, nikjer pa ni zaslediti usklajevanja v republiškem merilu. V tem kontekstu je treba preveriti tudi sposobnost pokra-jine, če lahko zaradi geografske Iege in ekoloških vidikov prenese takšno obremenitev. Pri tem še ni razčiščena di-lema prostorskega razvoja, to je razvoj enega ali več cen-trov.
f)  Na področju industrije je potrebno dati prioriteto in-tenzivni industriji, ki terja manj zaposlovanja in je močno izvozno usmerjena. Obenem je premalo poudarjeno sode-lovanje na področju gospodarstva (medobčinsko, medrepu-bliško, mednarodno) in enotnost trga.
g)  Glede uporabe prostora bi kazalo izostriti usmeritev glede razvoja kmetijstva in še zlasti krepitve vloge in po-ložaja družbenega sektorja v kmetijstvu. Pri tem se opaža tudi  delno zapostavljanje   kmetijstva  in dopuščanje zara-ščanja kmetijskih površin.
h) Krajevna skupnost je v dokumentih prisotna nesred-no, prek dejavnosti, ne pa kot druga temeljna skupnost v občinah, mestu in celotnem družbenoekonomskem in druž-benopolitičnem sistemu. Neizpostavljeni samoupravni druž-benoekonomski odnosi v temeljni ravnini družbenega orga-niziranja — med (T)OZD in KS — rušijo družbeno integra-cijo in kohezijo.
V predvidevanjih razvoja Ljubljane za skoraj 20-letno ob-dobje niso ali niso dovolj izpostavljena vprašanja izenače-vanja pogojev življenja delovnih Ijudi in njihovih družin, kakor tudi druge usmeritve, za katere smo se dogovorili v nedavno sprejetem družbenem dogovoru o financiranju KS v Ljubljani, ki ima nedvomno dolgoročnejši pomen in cilje. S tem ostaja nedorečen nadaljnji razvoj komunalnega sistema (delitev občin, krajevnih skupnosti).
i) Pri procesih in odnosih svobodne menjave ni dovolj izpostavljena socialistična solidarnost, kakor tudi ne do-volj obdelane vse možne oblike svobodne menjave — še zlasti oblike neposredne svobodne menjave dela, ki bi mo-rala dobiti bolj čvrsto orientacijo, kot oblika oziroma način za zadovoljevanje potreb in interesov delovnih Ijudi in ob-čanov, posebno pa še na neposredni povezavi združenega dela z znanostjo.
j) V povzetku razvojnih usmeritev po občinah so neka-tere ocene in opredelitve podane zelo kritično v odnosu na realne odnose in objektivno stanje, zaradi česar bo to poglavje odražalo dejanski prerez stanja in možnosti le, če bo ustrezno dopolnjeno.
Ocena nekaterih prostorskih vprašanj in razvoja je v po-glavju »Ključni razvojni problemi in omejitve« podana skrajno kritično in brez priznavanja planskega pristopa v zadnjem obdobju, ki je imelo svoje slabosti, vendar nika-kor ne do meje anarhičnega stanja. Prevrednotenje nekega obdobja na merila in kriterije, ki jih postavljamo za razvoj vnaprej, s takim pristopom ne daje nobenih možnosti kva-litetnim tokovom in usmeritvam, da se ohrani v nadaljnjem razvoju.
Opazno je, da v opredelitvi razvojnih krakov ni navedena nova vpadnica — gorenjska avtocesta z območjem med Vodicami in Smlednikom. Za to področje imamo izdelano študijo o razvojnih možnostih tega področja in bi moralo to gradivo dobiti najresnejšo obravnavo pri sestavljalcih teh smernic.
k) Predlagamo, da se v okviru vsklajevanja stališč za sprejem smernic opredeli tudi vprašanje metodologije vse-bine dolgoročnega plana.
I) Priporočamo, da sestavljalci pri oblikovanju čistopisa dokumenta bolj upoštevajo pravila slovenskega knjižnega jezika.