POZIV PRIMORSKEGA DNEVNIKA Pomagajmo obnoviti bolnico Franjo! Prispevke lahko nakažete na posebna računa »Za obnovo bolnice Franje« pri Zadružni kraški banki - št. 26359 in Zadružni banki Doberdob in Sovodnje - št. 700246 Primorski dnevnik se zahvaljuje bančnima zavodoma za takojšnje in brezplačno odprtje računov, karje omogočilo hiter začetek solidarnostne akcije Primorski SOBOTA, 22. SEPTEMBRA 2007 Št. 224 (19.007) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Evro prestopil magično mejo Martin Brecelj Tečaj skupne evropske valute je včeraj spet dosegel rekordno vrednost. Potem ko je v četrtek prestopil »magično« mejo 1,40 dolarja, je včeraj zjutraj na trenutke presegel vrednost 1,41 dolarja. Finančni izvedenci napovedujejo, da se bo ta trend nadaljeval. Ne izključujejo, da bi evro v doglednem času dosegel vrednost 1,4330 dolarja, kar bi ustrezalo maksimalni vrednosti, ki jo je kdaj dosegla nekdanja nemška marka v razmerju do ameriške valute. To se je zgodilo leta 1992. Rastoči tečaj evra bi lahko zavrl izvoz evropskih izdelkov. Predsednik italijanskih industrijcev Luca Cordero di Montezemolo je že zahteval, naj poseže Evropska centralna banka. Zaskrbljeni so tudi nemški in francoski gospodarstveniki. A po drugi strani ne gre spregledati, da močna valuta prinaša vrsto koristi. To velja zlasti za uvoz nafte, kmetijskih pridelkov in drugih surovin, ki so se v zadnjih časih znatno podražile. Vrednost nafte ravno vteh dneh beleži prav tako zgodovinske rekorde. Po oceni strokovnjakov je krepitev evra posledica krize, ki pretresa ameriški hipotekarni in sploh finančni trg, mogoče pa že samo ameriško gospodarstvo. To prihaja do izraza v dejstvu, da se je ameriški dolar v teh dneh ošibil tudi v razmerju do drugih valut, kot sta kanadski dolar in japonski jen. A krepitev evra je prav tako in predvsem izraz zaupanja v skupno evropsko valuto in v gospodarsko stvarnost, ki jo le-ta odraža. To je kar lepa uveljavitev za denarno enoto, ki so ji nekateri ob rojstvu pred dobrimi petimi leti napovedovali tvegano prihodnost. Mogoče ima Stara celina še kaj povedati, in to ne le na finančnem področju. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,S0€(191,71 SIT) gradišče - Podtajnik Rosato potrdil odpravo mejnih kontrol pred božičem Sodelovanje s Slovenijo pogoj za večjo varnost »Mejni objekti bodo obstali, Gorica pa zasluži simbolno gesto« doberdob - Množična udeležba ob odprtju centra Gradina Cilj je ovrednotenje Krasa Večera v organizaciji zadruge Rogos so se udeležili tudi predstavniki goriške pokrajine Sprejemni center Gradina v Doberdobu je včeraj ponovno zaživel. Včerajšnjega odprtja v priredbi zadruge Rogos, ki ji je doberdobska občina zaupala upravo centra, se je udeležilo veliko število domačinov in gostov. Prisotni so bili tudi podpredsednica pokrajine Demartin ter odbornika Mara Černic in Marko Marinčič, ki so udeležencem večera orisali nove projekte za ovrednotenje goriškega Krasa. Na 15. strani GRADIŠČE - »Policijski objekti ne bodo takoj odstranjeni, saj schengenski režim uvaja le prekinitev kontrol na meji, vendar Gorica in Nova Gorica zaslužita simbolno gesto.« Tako je včeraj dejal podtajnik na notranjem ministrstvu Etto-re Rosato, ki je potrdil, da naj bi po navodilih Evropske komisije Italija ukinila mejne kontrole še pred prvim januarjem 2008. »Vsekakor pred božičem,« je dodal Rosato in pripomnil, da varnost v novih razmerah bo zagotavljalo le okrepljeno sodelovanje s slovensko vlado. »Ves čas priprav dobro sodelujemo,« je poudaril podtajnik, ki se je včeraj udeležil omizja na temo varnosti v goriški pokrajini. Osrednja tema pa ni bila meja s Slovenijo, temveč center za nezakonite priseljence pri Gradišču, ki je bil prizorišče izgredov in pobegov. Na 14. strani »Kraška občina«: vroče srečanje na Kontovelu Na 6. strani Deželni sindikati Cgil, Cisl in Uil pozivajo na referendum Na 7. strani Razkrinkali tolpo preprodajalcev kokaina Na 8. strani Danes slovesno odprtje prenovljenega športnega središča v Bazovici Na 9. strani italija - Ob političnem razčiščenju V sredo vladna večina o finančnem zakonu RIM - Proračunski manever, ki ga bo vseboval finančni zakon za leto 2008, bo znašal približno 10 milijard evrov. Potrebno vsoto bodo pridobili s krčenjem izdatkov in z uporabo presežka v davčnem prilivu, se pravi brez novih javnih prihodkov. Tako je povedal minister za socialne zadeve Paolo Ferre-ro včeraj ob koncu zasedanja ministrskega sveta. Ministrica za zdravje Livi-a Turco je dodala, da ne bo novih ticke-tov za zdravila in zdravniške preglede. Sicer pa bo vladna večina razpravljala o finančnem zakonu prihodnjo sredo. Vrh je sklical ministrski predsednik Romano Prodi. Na dnevnem redu bo tu- Romano Prodi di politično preverjanje, kije postalo potrebno po razburkanem razpletu četrtkove seje senata o ustanovi RAI. Na 17. strani politiKa - Na primarnih volitvah Slovenski kandidati za Demokratsko stranko TRST - Na oktobrskih primarnih volitvah za Demokratsko stranko bo kandidiralo tudi lepo število Slovencev. Svoje liste za deželno skupščino nove stranke je včeraj predstavil Bruno Zvech, sicer deželni tajnik Levih demokratov. Na tržaški kandidatni listi izstopa ime vladnega podtajni-ka Miloša Budina, na Tržaškem kandidirata med drugim tudi deželni svetnik Igor Dolenc in Mariza Škerk, vodja LD v pokrajinskem svetu. Tamara Blažina se bo potegovala za mesto v državni skupščini na listi v podporo Walterju Veltroniju. Na Zvechovih listah v Gorici kandidira predsednik finančne družbe KB 1909 Boris Peric, v videmski pokrajini pa urednica Novega Mataj-urja Jole Namor in župan Podbones-ca Piergiorgio Domenis. Slovenska skupnost bo danes s svojimi listami uradno podprla kandidaturo za tajnika FJK Gianfranca Morettona. Nosilci treh lokalnih list SSk bodo Mirko Špacapan, Igor Švab in Fulvia Premolin. Deželni tajnik Slovenske kultur-no-gospodarske zveze Igor Gabrovec kandidira na listah Francesca Russa in Enrica Lette. Na 5. strani fyi4je&olci fiofofi! šal a fcnifave tatrfiiA AfmejemMto. ¿e deutet 22.09.2007 Podrobnejše informacije na www.zssdi.it ali v uradih Združenja slovenskih športnih društev v Italiji v Trstu, ul. Cicerone 8, tel. 040 635627 in Gorici, C.so Verdi 51/int, tel. 0481 33029 2 Sobota, 22. septembra 2007 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Vse v znamenju naravne katastrofe Boštjan Lajovic / Prizori opustošenja, ki ga je za seboj pustila torkova ujma na Gorenjskem, Cerkljanskem in Štajerskem, so pretresljivi že, ko jih gledaš doma, v zavetju domače sobe, pred televizijskim sprejemnikom. Tisti, ki so bili na prizoriščih pravijo, daje v resnici, na terenu, še dosti hujše. Razdejane hiše, razrite ceste, porušeni mostovi, avtomobili razmetani kot igračke in blato vsepovsod. Voda je odnesla šest življenj. Stiska prizadetih ljudi je nepo-pis na, še zlas ti tis tih, ki so jim po pla -ve v zadnjih desetletjih že nekajkrat močno zagrenile življenje. V Železnikih je reka Sora nazadnje pustošila pred šestnajstimi leti, a še zdaleč ni bilo tako hudo, kot tokrat. Morda je najbolj zgovoren primer legendarne partizanske bolnišnice Franja, ki je, skrita v soteski Pasice pri Cerknem, kljubovala nemškim okupatorjem vse od zime 1943. Zdaj je ni več, voda je dobesedno pometla z njo. Kot vsaka stvar tudi naravna nesreča, prinese kaj dobrega. Predvsem se je ponovno pokazala solidarnost med ljudmi, te dni vsa Slovenija zbira denar in pomaga nesrečnikom, ki so v nekaj minutah ostali brez vsega. Ljudje so se bolj kot kdajkoli prej zamislili nad uničujočo silo narave, mnogi se začenjajo spraševati o vzrokih in človeški odgovornosti pri odnosu do okolja. Ali bi bilo kaj drugače, če bi bili očiščeni vsi vodotoki, zgrajeni poplavni nasipi in utrjena zemljišča na plazovitih območjih? Je pametno, da ljudje gradijo hiše na parcelah, ki jih ogrožajo vode in zemeljski plazovi? Ali se ljudje, ki živijo na tveganih območjih zavedajo, kako pomembno je, da imajo svojo lastnino zavarovano? Vedno znova se pokaže, da nas nič ne izuči: spomnimo se le Posoč- ja, kjer so po potresu leta 1977 svečano obnovili porušene hiše. Deset let kasneje je potres porušil večino obnovljenih hiš in še mnoge druge, nekaj let zatem se je zgodba ponovila. Vlada je uvedla posebni davek, tako imenovano posočnino, obnova pa še zdaj ni povsem dokončana. O tem, kaj bi prinesel morebitni nov potres, raje nihče ne razmišlja. Vlada se je ob ujmi odzvala hitro in relativno učinkovito. Ironija je hotela, da je bil premier Janez Janša ravno v torek namenjen v Železnike, kjer naj bi slovesno odprl nov in du strij ski ob rat, prav tis te ga, ki ga je voda močno poškodovala. Premier je nemudoma obljubil, da bo vlada po ma ga la, ko li kor bo v nje nih močeh. Vsaj za zdaj obljubo drži: vla da je spros ti la ce lot no pro ra čun -sko rezervo, obrnila se je tudi na blagajno v Bruslju, ministri so na terenu, pomagajo vojaki in gasilci. Kako učinkovita je vladna pomoč v resni ci, se bo po ka za lo še le čez čas, ko bo raz um pre vla dal čus tva in pr vi šok, a ne dvomim, da se bo vlada moč no po tru di la. Tor ko va uj ma je na mreč od lič -na priložnost, da si Janševa vlada popravi ugled v javnosti, ki je že sita neprestanih političnih afer in prerekanj. Gotovo ni naključje, da je vlada brez omahovanja, še preden je bilo sploh jasno, kaj je z bolnišnico Franja, obljubila, da bo poskrbela za celovito obnovo partizanskega spomenika. Kulturni minister Vasko Simoniti, ki si v javnosti rad privošči cinične nastope, je takoj naslednji dan obiskal sotesko Pasice in obljubil vsestransko pomoč. Tisti, ki vladi očitajo, da skuša revidirati medvojno zgodovino, morajo zdaj na njen račun vknjižiti nekaj pozitivnih točk. Za sklepanja, ali bodo poplave Janši prinesle toliko pozitivnih točk kot nekdanjemu nemškemu kanclerju Schroederju, ki je prav z njihovo pomočjo za las zmagal na parlamentarnih volitvah, pa je seveda še dosti prezgodaj. Naravna nesreča je zaznamovala tudi uradni začetek volilne kampanje za predsednika republike. Nekateri kandidati so že obiskali prizadeta območja, vsi pa izražajo sožalje in solidarnost. Zdaj je že jasno, da se bo za formalno najvišje mesto v državi potegovalo šest kandidatov, le trije pa so takšni, ki lahko računajo na morebitni drugi krog. Če med kandidati za zdaj ne najdemo kakšnih bistvenih vse bin skih raz lik in pre sež kov, pa se močno razlikujejo pri finančni plati. Slovenska zakonodaja natančno določa, koliko denarja lahko porabijo kandidati: številka je odvisna od števila volilnih upravičencev. Letos tako lahko porabijo največ 424 118 evrov. Po doslej objavljenih podatkih, si bo najdražjo kampanjo privoščil Lojze Peterle, ki načrtuje stroške okrog 250 tisoč evrov. Zmago Jelinčič napoveduje, da bo porabil okrog 40 tisoč evrov, drugi pa za zdaj niso povedal nič konkretnega, razen, da bodo spoštovali zakonska določila. Do slej je si cer Je lin čič zbral vsega 5 tisoč evrov, ki mu jih je nakazala njegova stranka, Danilo Tiirk je zbral 50 tisoč evrov, Elena Peča-rič pa vsega 90 evrov. Mitja Gaspari ostaja zvest svoji podobi enigma-tičnega finančnika: o konkretnih številkah ne govori, za kampanjo pa bo pri spe val tu di iz last ne ga že pa. Če velja, da v politiki odloča predvsem de nar, po tem ni tež ko ugo to -viti, kako se bodo razpletle letošnje predsedniške volitve. Tromostovje v Ljubljani je eno najbolj znanih Plečniklovih del ljubljana - Ob 135. obletnici rojstva in 50-letnici njegove smrti Dnevi evropske kulturne dediščine letos posvečeni arhitektu Jožetu Plečniku LJUBLJANA - V Sloveniji so Dnevi evropske kulturne dediščine (DEKD) letos posvečeni arhitektu Jožetu Plečniku, ob letošnji 135-letnici njegovega rojstva in 50-letnici njegove smrti. Opus največjega slovenskega arhitekta bodo v tednu med 22. in 29. septembrom predstavili na več kot 100 prireditvah. Slovesno odprtje DEKD bo danes ob 11. uri v Jakopičevem sprehajališču pred Gradom Tivoli v Ljubljani, je v imenu organizatorja, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), sporočila Damijana Slabe. ZVKDS je v želji, da obudi zeleni del mestnega središča - Jakopičevo sprehajališče, tja postavil popolnoma nov panoramski pogled na arhitekturne dosežke Jožeta Plečnika. Avtorja fotografij sta Barbara Jak-še Jeršič in Stane Jeršič. Njune fotografije niso naravnane dokumentarno, ampak vzpostavljajo ustvarjalni dialog z velikim ustvarjalcem, ne da bi interpretirale njegove motive poljubno in samovoljno. Bolj kot to odkrivajo nove in intimne poglede nanje in se jim iz svojih zornih kotov približujejo vseskozi spoštljivo, z velikim razumevanjem, s plečnikovsko zanesljivostjo, je zapisal umetnostni zgodovinar dr. Milček Komelj. Fotografa Plečnikovo arhitekturo dojemata kot arhitekturo za večnost ter jo z dosledno podolžnim formatom molče spremljata kot spokojno panoramo, ki jo oživlja in razčlenjuje zlasti vzgon stebrov v raznovrstno zvenečih ritmih. V večnostnem dojemanju je njuna Plečnikova arhitektura negibna in brezčasna, je zapisal Komelj. Plečnikolog dr. Peter Krečič pa je v zapisu spomnil, da je Plečnik med predstavitvenimi tehnikami posebno cenil fotografijo. Njeno vrednost je spoznaval že v študentskih letih, saj je prek nje v strokovnem revialnem tisku dunajski in evropski javnosti predstavljal svoja prva natečaj- na dela in dosežke s prvimi realizacijami. Po arhitektovi smrti leta 1957 je Plečnikova Ljubljana s svojimi vabljivimi arhitekturnimi motivi ves čas zaposlovala fotografe. Njihovi posnetki z značilnimi Plečnikovimi motivi so našli pot v časnike, revije in na razglednice. Za potrebe prve velike razstave o njegovem opusu leta 1968 l e njen avtor Lojze Gostiša povabil hrvaška fotografa Nenada Gattina in Nina Vranica, ki sta prispevala prvi enovit fotografski opus na ključna Plečnikova dela od Dunaja mimo Prage do Ljubljane ter ustvarila temeljni zorni kot na Plečnikovo delo. Številni slovenski fotografi, ki so velik del svojega opusa posvetili Plečnikovi arhitekturi, so se pri ključnih delih postavljali na skorajda ista mesta, ki sta jih prvotno določila Gattin in Vranic. Janez Kališnik, Edo Primožič, Damjan Gale, Branko Cvetkovič in Miran Kambič pa so klasične fotografske poglede razširili skorajda do najmanjšega spomenika in jih objavljali v vrsti temeljnih knjig in vodnikov o Plečniku. Tako je šele mlajša generacija fotografov razprla nekatere alternativne vidike na Plečnikovo delo. V tem časovnem in usme- ritvenem kontekstu Krečič vidi najnovejši fotografski opus o Plečnikovi Ljubljani Staneta Jeršiča in Barbare Jakše. Panoramska fotografija jima je postala izključno fotografsko izrazilo. Avtorja sta do Plečnika nadvse spoštljiva, vendar njuna razpotegnjena panoramska slika povzroči, da se Plečnikovi tako izraziti in osebnostno izpovedni elementi kot obli balustri, stebri, krepka ar-hitektonika umikajo iz ospredja v oddaljeno ozadje slike. Tisto, kar torej Plečnika najbolj avtorsko označuje, na njunih fotografijah izgublja prvinsko moč, je kritičen Krečič. Vendar fotografsko izostreni, skrajnje očiščeni panoramski izrezi notranjščine Plečnikovega zimskega vrta, pogleda čez vogal glasbenega paviljona proti veliki, na sliki povsem pomanjšani tribuni, slike štirih Plečnikovih stebrov na grobu njegovih staršev na Navju, panoramskega izseka Tromostovja - ustvarjajo novo kakovostno umetnostno resničnost, ki nastaja v zevu "izginjajočega" Plečnika. DEKD 2007 bosta v soboto odprla generalni direktor direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo Damjan Prelovšek in ljubljanski župan Zoran Jankovic. (STA) SKLAD MITJA CUK SVETUJE Veselje do učenja Mlado šolsko leto že počasi utrjuje svoje korake v utečenih običajih, kmalu bo veljal stalni urnik, delo bo redno steklo, hkrati pa se se bo že pokazali v zvezi z učenjem morebitne kritične točke in problemi. Vsaj pri nekaterih učencih bo, žal, tako. Pri izbiri primernega pristopa k učenju, bi morale največ pomagati izkušnje. Učencu šestih, enajstih, dvajsetih ali več let bo pomagal primerno razvijati vse veščine, ki so potrebne za uspešno učenje brez velikih muk, samo pozitiven pristop do učenja in dela. Dober učenec ima veselje do nabiranja znanja. Mnogi vrstniki mu morebiti to zavidajo in, ker niso dobri učenci, se branijo, ker sami niso uspešni, s puhlimi besedami, češ: Saj jaz nisem stremuh za visoko oceno... , Jaz ne bom piflar.... , Ne bom kot stremuh po ves dan mislili le na šolo in tičal z nosom v knjigah... Zastavlja se nam torej vprašanje, kaj je skrivnost dobrega učenca? Ali so res dobri učenci le tisti, ki ves popoldan tičijo v knjigah? Raziskave, ki so jih opravljali po evropskih šolah pravzaprav kažejo, da največkrat ni tako. Mnogi dobri učenci ne posvečajo pretirano veliko časa učenju in pisanju nalog. Pri tem delu pa so precej hitri in zato opravijo šolske obveznostmi v zelo kratkem času. Pri tem tudi sama učenčeva nadarjenost še ne daje garancije za uspešnost v šoli. Zakaj so nekateri učenci pri učenju uspešnejši od drugih, odločajo različni dejavniki, predvsem pa učenčevo zanimanje za učenje, njegova sposobnost zastavljanja z nabiranjem znanja povezanih vprašanj in pa tehnike učenja, ki jih uporablja. Uspešnejši je tisti učenec, ki se zanima za veliko različnih tematik. Za dobre učence je značilno, da so radovedni, da želijo veliko vedeti o vsem. Navadno veliko berejo in so zelo dobri poslušalci, skoraj nič ne gre neopaženo mimo njih. Sproti poglabljajo in širijo svoje znanje. Pri tem igra zelo pomembno vlogo obvladovanje širokega besednega zaklada, ki je pomembno orodje za natančno sporazumevanje. Čim bolj je besedišče obširno, tem lažje postaja učenje. Kolikor bolj živahno je učenčevo zanimanje za različna področja znanja, toliko lažje bo tudi v šoli osvojil nove vsebine. Pomembno vlogo imajo pri tem knjige in posameznikova sposobnost branja. Kdor se uči samo za to, da bi dosegal odlične ocene, bo njegovo znanje trajalo le nekaj šolskih let, če pa kdo goji lastno radovednost do znanja (tudi zunaj šolskih klopi) z njegovim nenehnim širjenjem, potem bo izobraževanje sam trdno širil vse življenje. Včasih se zdi, da nekatere učence prav nič ne zanima. Spodbujajmo njihovo radovednost, na področjih, ki jih ljubijo in jih pri-peljimo do stopnje, da bodo tudi sami veliko spraševali in ne bodo pasivni. Dober učenec zastavlja veliko vprašanj in si ne dela problemov, ali je vprašanje dobro ali ne, ker sprašujejo toliko časa, dokler ni zadovoljen z odgovorom, ker je potešil njegovo radovednost. Vse to veča motiviranost. Pomembna je tudi tehnika učenja. Dober učenec si jo je sam poiskal in je pri svojih prizadevanjih za reševanje nalog vztrajen. Mnogi so svoje tehnike učenja prevzeli od starejših bratov in sestra, ali od staršev, če so jih lahko gledali pri delu. Kadar je torej pristop do učenja pozitiven, kadar se otrok za učenje zanima, kadar zastavlja veliko vprašanj, ker je radoveden, mu postane učenje zabava. Otroku, ki ni sam po sebi sposoben nabirati znanja, moramo pomagati z neke vrste »animacijo«. Razmislimo, katere tematike so mu bolj pri srcu. Navdušimo ga nad iskanjem odgovorov zanje. Čim več vprašanj bo zastavljal, tem več od- govorov bo prejel. Pot do odgovorov lahko najde na spletu s pomočjo motorjev za iskanje; v knjigah, priročnikih, časopisih, revijah in sploh v tiskani besedi. Tudi če vsega ni doma, lahko učimo otroka že od mladih nog poti v knjižnico. Pomembni za pridobivanje novega znanja so tudi, interesni krožki, klubi, združenja - filatelija, numizmatika, mode-larstvo, skavtizem, šport itd. Odgovore pa lahko otrok poišče tudi pri starših, učiteljih ali voditeljih. Glavno je, da se učenec zave svoje aktivne vloge in ne čaka samo na nek priliv od zunaj brez svoje prave zainteresiranosti, pač pa tako dolgo sprašuje in išče odgovore, dokler mu tisto, kar je iskal, ni povsem jasno. Pri tem iskanju odgovorov na temo, ki otroka zanima, sploh ni važno, za katero temo gre; lahko so to le junaki iz risank, pomembna pa je metoda iskanja novega znanja. Ta je pomembna osnova za nadaljnje pridobivanje znanja. Če se bo otrok kmalu naučil zastavljati s pridobivanjem znanja povezana vprašanja, mu bo to prešlo v navado in bo učinkovalo kot koristen pripomoček. O metodah učenja so se razpisali mnogi, najpomembnejši dejavniki pa, ki omogočajo uspešno učenje so: sposobnost nadzorovati čas, sposobnost fiksiranja znanja po točkah z zapisovanjem beležk, biti dober poslušalec, biti čim bolj izurjen bralec, izboljšati svoje sposobnosti pomnjenja in razviti sposobnost vizualizacije. Mnogokrat vidimo, kako se učenci še v višjih razredih pri branju mučijo. Osvojiti branje, pisanje, govor do take mere, da se ne zatika, pomeni imeti na razpolago osnovno orodje za pridobivanje znanja in za učenje brez muk. Če se otrok šele spopada z instrumentom, ki naj bi ga uporabljal, potem je jasno, da ne bo uspešen pri širjenju svojega znanja. Urjenje v teh osnovnih veščinah je torej neobhodno. Vsak: »Ja, ma njemu ne dopade brat... , Ja ma ona noče pisat... « in podobno, je odveč. Otrok ne bo sam znal poiskati načinov za hitro osvajanje orodja, ki ga potrebuje pri učenju, zato potrebuje pomoč. Veliko naj bere naglas, da sliši sam sebe. Vizualiza-cija, ki smo jo omenili malo prej, so lahko npr. miselni vzorci, ki pomagajo pri fiksiranju znanja. Otroka moramo sestavljanja teh miselnih vzorcev šele učiti. Beležke potrebujemo za to, da strnemo svoje misli po glavnih tematikah in se tako učimo sinteze. Mnogo je še drugih osebnih pripomočkov na poti k olajšanju učenja in k zabavnemu pristopu. Zelo pomembno pa je tudi, da ima otrok doma in v šoli primerno okolje, ki ga k učenju spodbuja, ne pa odvrača od njega. Televizija, ki pobliskava v sobi, kjer se otrok uči, zagotovo ni za učenje spodbujevalni dejavnik. Še veliko takih reči, ki otroka delajo nemirnega in odvračajo od učenja, bi lahko našteli. Tudi to, da ne otrok ne obvladuje časa in mu beseda »potem«, ki jo uporabimo v zvezi z igranjem, ne daje pravega občutka. Tako se v strahu, da se ne bo mogel igrati, posveča učenju le na pol, nemiren je in komaj čaka, da bo že konec listanja po enciklopediji, priročniku ali knjigi, ker se mu zdi to potrata časa. Pri spreminjanju takega negativnega pristopa do učenja pa imajo glavno besedo starši. Zakaj naš otrok ni motiviran za učenje? Morda tiči odgovor na to vprašanje in hkrati začetek rešitve problema prav v življenjskem pristopu samih staršev, v stanovanju, ki ni brez knjig, in je brez televizorja, ki navadno kraljuje in ima glavno besedo. (jec). / ALPE-JADRAN Sobota, 22. septembra 2007 3 solidarnostna akcija primorskega dnevnika Bolnica Franja potrebuje našo pomoč! Včeraj odprt poseben tekoči račun tudi pri Zadružni banki Doberdob in Sovodnje TRST - Pobuda Primorskega dnevnika za nabiralno akcijo v pomoč rekonstrukciji partizanske bolnišnice Franja, ki jo je uničila vodna ujma, je naletela na takojšen odziv. Poleg Slovenske kulturno gospodarske zveze so se akciji pridružili še Kmečka zveza, krožek Krut in Slovenska komponenta Levih demokratov (Slednja je za prihodnje dni napovedala nabiralno akcijo na deželni ravni). SKGZ je na tekoči račun Zadružne kraške banke prispevala 1000 evrov, vsak po 100 ev-rov pa so pri spe va li čla ni taj niš tva or -ganizacije Rudi Pavšič, Jole Namor, Igor Gabrovec in Livio Semolič. Včeraj je založniško podjetje našega dnevnika za solidarnostno akcijo odprlo poseben tekoči račun tudi na Goriškem in sicer pri Zadružni banki Doberdob in Sovodnje. Številka računa je 700246 in objavljamo jo tudi v manšeti na prvi strani dnevnika skupaj s številko računa Zadružne kraške banke. eu - Večjezičnost Znanje jezikov krepi možnosti za dobiček BRUSELJ - Znanje tujih jezikov krepi možnosti za dobiček, je temeljno sporočilo konference o večjezičnosti in konkurenčnosti, ki jo je včeraj v Bruslju gostil evropski komisar za večjezičnost Leonard Orban. Udeleženci konference, gospodarski in jezikoslovni strokovnjaki, so ob tej priložnosti ustanovili novi poslovni forum za večjezičnost, ki bo preučeval možnosti za zagotovitev konkurenčne prednosti s spodbujanjem učenja tujih jezikov. Zamisel o konferenci in poslovnem forumu za večjezičnost temelji na raziskavi, objavljeni letos februarja, ki kaže, da je enajst odstotkov malih in srednjih podjetij, vključenih v raziskavo, že izgubilo dobiček zaradi pomanjkljivih jezikovnih spretnosti. V povprečju naj bi podjetje v treh letih zaradi jezikovnega neznanja izgubilo 325.000 evrov, je opozoril Orban v govoru na konferenci. EU si je že pred petimi leti zadala cilj, da bi vse države članice v osnovne šole uvedle poleg maternega jezika še obvezno učenje dveh tujih jezikov. Večina držav se premika proti temu cilju, meni Orban. Med njimi je tudi Slovenija, ki prav tako načrtuje ta ukrep. Raziskave kažejo, da se je več kot polovica Evropejcev sposobna dostojno sporazumevati v vsaj enem tujem jeziku, 40 odstotkov mladih med 15 in 24 letom starosti zna vsaj dva tuja jezika, kar je dvakrat večji delež kot med Evropejci, starejšimi od 55 let, je še povedal komisar. tiskovno sporočilo - Seja izvršnega odbora SSO Zadovoljstvo ob Napolitanovem podpisu seznama občin za zakon 38 TRST - Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij (SSO), je na svojem zasedanju 19. septembra z zadovoljstvom vzel na znanje pričakovani podpis seznama občin s strani predsednika italijanske republike Giorgia Napolitana. Sedaj ima zakon št. 38/2001 odprto pot do izvajanja in upati je, da ne bo več takih zastojev, kakršni so uvajanje zakona pogojevali celih sedem let, je v tis kov nem spo ro či lu za pi sal SSO. V nadaljevanju seje je bila pozornost posvečena medijem v Sloveniji in njihovemu poročanju o manjšinski stvarnosti. Predsednik Štoka je Izvršni od bor se zna nil s po bu do ge ne ral ne -ga konzula Jožeta Šušmelja, ki je na sedežu slovenskega konzulata v Trstu sprejel predstavnike medijev z obeh strani meje. Srečanje je bilo koristno za ra di spod bu de k po pol nej še mu po -ročanju o Slovencih v zamejstvu. Pri tem je bilo poudarjeno, da sicer nekateri mediji to dokaj redno izvajajo, vendar obstajajo pomanjkljivosti pri glavnih vsedržavnih medijih. Sicer je bila pri tem izpostavljena tudi finančna plat, ki vpliva na to situacijo. Po drugi strani pa je bil izvršni odbor SSO mnenja, da gre vendar za pomemben del slovenskega narodnega tkiva, ki je ak tiv no so u de le žen pri vses tran skem razvoju slovenskih koristi. Predsednik Što ka je po uda ril, da bi bi la to us trez -na tema, ki bi jo moral obravnavati Svet za Slovence v zamejstvu pri pred-sed stvu vla de. Izvršni odbor SSO je nadvse pozitivno ocenil tudi nedavno odprtje dvojezične nižje srednje šole v Špetru. Bi la je za res le pa in do ži ve ta slo ves -nost, ki je predvsem ljudi navdajala z novim elanom za prihodnost slovenske narodnostne skupnosti v Benečiji, poudarja SSO. Ob tem SSO priznava, da je odprtje nižje srednje šole pred vsem za slu ga star šev, ki so se za to borili in tudi ob zaviranjih in zamudah niso izgubili poguma ter vztrajnosti. Sicer pa se je predsednik Štoka za-hva lil vsem čla nom SSO, ki so bi li pri tem aktivno in požrtvovalno soudeleženi, predvsem članom v videmski pokrajini. Z zaskrbljenostjo pa je SSO vzel na znanje zadnje dogodke, ki so prišli v javnost v občini Tržič, kjer se v zadnjih tednih stopnjuje pritisk na občin- sko upravo, da bi se izpisala iz seznama občin, v katerih se bo izvajal zakon 38/01 za zaščito Slovencev v Furlaniji Julijski Krajini. Nesprejemljivi so toni, kijih nekateri razširjajo med prebivalstvom s tem, da delijo hudo žaljive letake tako do posameznih ljudi kot do Slovencev nasploh, poudarja Svet slovenskih organizacij v tiskovnem sporočilu. Sicer SSO sprejema na znanje, da je tržiški župan Pizzolito že dal za-go to vi la, da iz pis ne pri de v po štev. Po drugi strani pa je tudi res, da kaj takega zakon sploh ne predvideva. Izvršni odbor SSO je izrazil tudi zas kr blje nost nad grad njo me ga za ba -višča na Goriškem. Zadnje novice kažejo, da imajo pri tem odločilno besedo občine. Če se po eni strani poudarja pozitivne gospodarske učinke, ki naj bi jih prinesel tak objekt, pa je po drugi strani pomanjkljivo posredovanje informacij, ki zadevajo socialni vpliv igralništva na teritorij in družbo, še posebno kar se tiče odvisnosti, vpliva mamil in prostitucije. Tudi ne more biti spregledano dejstvo, da bo taka struktura resno pogojevala razvoj gospodar -ske ga mo de la. Ne var nost je, da bo ta model vedno bolj odvisen od megaza-bavišča, kar pa ni majhna zadeva. Svet slovenskih organizacij svoje tiskovno sporočilo zaključuje z ugotovitvijo, da bi morali biti v celotnem procesu ne po sred no ude le že ni ob ča ni sa mi. skgz Zahvala Italijanski uniji za podporo TRST - Italijanska unija je pred dnevi pozitivno ocenila vest, da je predsednik italijanske republike podpisal odlok s potrditvijo seznama dvaintridese-tih občin, kjer bodo veljala posebna določila zaščitnega zakona. Slovenska kulturno-gospo-darska zveza se v tiskovnem sporočilu zahvaljuje krovni organizaciji italijanske narodne skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem, ki je bila Slovencem v Italiji vseskozi blizu in solidarna v prizadevanjih za uveljavljanje zaščitnega zakona. Prihodnji teden bo Deželni svet Furlanije Julijske krajine začel z razpravo o slovenskem in furlanskem zakonu, kar nedvomno od ra ža iz bolj ša nje od no sa do manjšinskega vprašanja tako na deželni kot tudi na vsedržav-ni ravni. Pomembno in hkrati pomenljivo je, da se to dogaja v času, ko se s padcem schengen-ske meje odpira novo poglavje sodelovanja in razvoja poenotenega obmejnega območja. Vsebine nedavnega Prodijevega obiska v Sloveniji ob bližajočem se slovenskem semestru predsedovanja Evropski uniji dopolnjujejo mozaik, ki kljub številnim še od pr tim vpra ša njem vendarle kaže na pozitivno sliko sedanjega časa, piše v tiskovnem sporočilu SKGZ. V sodelovanju z Italijansko unijo bo SKGZ v prihodnjih mesecih stopila v zaključno fazo skupnega projekta SAPEVA (Študija, analiza, promocija kulturnega, zgodovinskega in jezikovnega bogastva slovenske in italijanske narodnostne skupnosti v obmejnem območju), ki gaje sofinanciral evropski program Interreg IIIA Italija-Slove-nija. Projekt si je že od nastanka zastavil cilj, da skozi različna pričevanja in izkušnje izpostavi pozitivno vlogo manjšinskih skupnosti pri gradnji in utrjevanju skupnosti evropskih držav. Pri tem je bilo posebej izpostavljeno dejstvo, da moderna Evropa sloni na spoštovanju in vrednotenju kulturne, jezikovne in verske raznolikosti. Manjšine predstavljajo zato živ primer večjezičnosti in večkulturnosti. Na zaključnem posvetu projekta SAPEVA, ki se bo odvijal v Trstu, bodo sodelovali visoki predstavniki slovenske in italijanske vlade, zaključuje svoje tiskovno sporočilo Slovenska kulturno-gospodar-ska zveza. 54. CASA MODERNA <^0% Evolucija bivanja. I Mino Piaro odponedeljkadočetrtka 15.00-21.00 Paired UUIIICrlCIC petek 15.00-22.00 II c ente m her sobota 10.00-22.00 Udii ZZ. DCpiClIlUCI nedelja 10.00-21.00 udinef 1. oktober 2007 www.casamoderna.it-www.udinegoriziafiere.it telj: S pokroviteljstvom: íewFiere kegi°ne autónoma p „ „ . FRIULI VENEZIA GIUL'A Gonzia Fiere SpA m v Glavni sponzor: _ -H Provincia di Udine Jft Assessorato al Turismo ■ 11) TT TT A CC A Provincie di Udin íf|| ||| Z del Comune di Udine rKll Jll >VvV\ i'jt CASSA DI RISFARMIO REGIONALE 4 Sobota, 22. septembra 2007 GOSPODARSTVO / pristanišča - Ob mednarodnem logističnem sejmu v Bangkoku Luka Koper navezala poslovne stike na Tajskem Predstavitev južne transportne poti skozi koprsko pristanišče in Slovenijo KOPER - Luka Koper se je pretekli teden predstavila na mednarodnem logističnem sejmu v Bangkoku, kjer je promovi-rala tako imenovano južno transportno pot skozi koprsko pristanišče in Slovenijo nasploh. Člani uprave družbe so se med drugim sestali s predsednikom tajskega združenja špediterjev TIFFA, katerega predsednik Suwit Ratanachinda vidi velike možnosti o uporabi transportne poti prek koprskega pristanišča za trge srednje in vzhodne Evrope, je Luka Koper včeraj objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze. Predsednik tajskega združenja špediterjev TIFFA, v katero je včlanjenih 120 logističnih podjetij, je napovedal povratni obisk v Kopru v že v začetku naslednjega leta. Na konferenci o strategijah za vzpostavitev blagovno-logis-tičnih povezav med Azijo in Evropo, ki je potekala vzporedno s sejmom, so predstavniki Luke Koper orisali poglavitne prednosti koprskega pristanišča kot vstopne točke za blago z Daljnega vzhoda. Vodstvo Luke Koper se je sestalo tudi s predstavniki največjega tajskega pristanišča Leam Chabang, s katerimi so potekali pogovori o promociji obeh pristanišč. V Leam Chabangu letno pretovorijo 700.000 avtomobilov in 4,5 milijona kontejnerjev. V bližini pristanišča je lociranih sedem proizvajalcev avtomobilov, zato načrtujejo povečanje obsega pretovora avtomobilov na dva milijona enot. Prav na področju kontejnerjev in avtomobilov vidita obe pristanišči možnost skupnega nastopa za vzpostavitev logistične povezave s srednjo in vzhodno Evropo. (STA) kmečka zveza - Danes Kmetje iz na tržnici Na Pogačarjevem trgu v Ljubljani se bo danes odvijala prireditev Podeželje v mestu, ki jo organizira Kme tij sko goz dar ska zbor ni ca Slo -venije. Srečanje poteka v letošnjem letu tretjič, potem ko je bila uspešno izpelja na že spo mla di in na začetku poletja. To je priložnost, da se na tržnici s svojimi stojnicami predstavijo kmetje in društva iz vse Slovenije za promocijo svojih pridelkov. Tokrat se prireditve udeležuje tudi Kmečka zveza iz Furlanije - Julijske krajine, kije za obisk prireditve organizirala poseben avtobus. Gostje se bodo začeli zbirati ob 10.45 pri VIP stojnici pred ljubljansko stolnico. Po glasbeni točki ljudskih godcev Kvin-ton bo goste pozdravil direktor ljubljanskih tržnic Aleksander Ravnikar, sledil bo nagovor direktorice Kmetijsko gospodarske zbornice Slovenije Nataše Belingar, pozdravili pa bodo tudi dr- FJK v Ljubljani žavna sekretarka Branka Tome, evropske poslanka Ljudmila Novak in predsednik deželne Kmečke zveze iz FJK Alojz Debelis. Sledil bo skupni ogled stojnic, s svojimi proizvodi pa tokrat sodelujejo tudi slovenski kmetje iz treh pokrajin naše dežele, včlanjeni v Kmečko zvezo. S svoji mi pro izvo di bodo na trž ni ci pri -sotni Pripravljalni odbor za ovrednotenje tržaškega ekstra deviškega oljčnega olja, Konzorcij za zaščito kon tro li ra ne ga porekla vin Kras, Kmetija Andreja Miliča iz Zagrad-ca, kmetija Ivana Pernarčiča iz Vi-žovelj, kmetija Lenarta Vidalija iz Bazovice, kmetijsko podjetje Apiwi-ne Bogdana Castellanija iz Gabrov-ca, cvetličarski obrat Valterja Orla s Proseka, turistična kmetija Igorja Grgiča s Padrič, kmetijski obrat Stefanie Copi iz Špetra, sadjar Giuseppe Spe cogna iz Brišč v ob či ni Pod -bone sec in vinar ter olj kar Aleš Komjanc iz Jazbin. sdgz - Ogled treh podjetij v Sloveniji Izlet za mlade (bodoče) podjetnice in podjetnike TRST - V sklopu projekta razvoja kulture podjetništva med mladimi in projekta Imprendero vabi Slovensko deželno gospodarsko združenje skupaj z Zadružno kraško banko, Zadružno banko Doberdob in Sovodnje in s konzorcijem SLOVIK iz Gorice mlade (bodoče) podjetnike/ice na enodnevni avtobusni izlet v Slovenijo z obiskom treh podjetij, ki so v samem vrhu slovenskega gospodarstva. Udeleženci si bodo ogledali podjetje SEAWAY v Begunjah, ki je vodilno razvojno podjetje na področju navtike. Oblikuje zasnove, načrte in orodja za serijske izdelovalce jadrnic in motornih jaht, obenem pa izdeluje jadrnice Shipman in motorne jahte Skagen. Podjetje je na specializiranih mednarodnih prireditvah prejelo prestižne nagrade za najboljše jadrnice leta in si gradi nov sedež v Tržiču. Sledil bo ogled podjetja JULON, doo Ljubljana, ki predstavlja največjo italijansko naložbo v Sloveniji in je del mednarodne italijanske skupine na področju tekstilne in kemijske industrije Bonazzi. Slovensko podjetje skupine Bonazzi, ki uspešno obratuje pod taktirko menedžerja in bivšega predsednika SDGZ Edija Krausa, se ukvarja z izdelavo tekstilnih in sintetičnih vlaken za mnogotere uporabe. Po kosilu se bodo udeleženci odpravili proti Hiši kulinarike Jezeršek, ki je vodilno podjetje za catering v Sloveniji. Je prvo, ki se je začelo ukvarjati s to dejavnostjo in se še trudi biti najboljše na svojem področju. Tam bodo udeležencem pripravili prigrizek, s katerim se bo izlet končal. Med vožnjo bo priložnost za predstavitev vsebine in ponudbe projekta Imprendero za mlade - bodoče podjetnike, ki obsega sensibilizacijski seminar (na sporedu 8. in 16. oktobra) in 80-urni tečaj za uvedbo v podjetništvo (od oktobra). Izlet bo v petek, 28.septembra z odhodom z mejnega prehoda pri Fernetičih ob 7.30. Interesenti so naprošeni, da najpozneje do srede, 26.septembra, pošljejo prijave na tajništvo SDGZ v Trstu, na spletni naslov: imprendero@servis.it ali po fa-xu na 040.67248.50. Prijaviti (in informi-rati)se je mogoče tudi po telefonu na št. 040.67248.28. accoa - V Gorici Gospodarska predstavitev Črne gore GORICA - Združenje trgovinskih zbor nic za Srednjo Evropo ACCOA prireja v sodelovanju z veleposlaništvom Črne gore v Italiji in z goriško Trgovinsko zbornico predstavitev Črne gore in njenih možnosti za tuja vlaganja. Srečanje z naslovom Nova obzorja za investicije bo v sredo, 26. septembra v prostorih goriške Trgovinske zbor ni ce, posebej pa je na me nje no go -spodarskim in trgovskim operaterjem, ki se želijo seznaniti s črnogorskim trgom in s poslovnimi priložnostmi, ki jih ponuja. Makroekonomski okvir in olajšave za italijanska vlaganja bodo udeležencem predstavili črnogorski veleposlanik v Italiji Darko Uskokovic, svetovalec predsednika vlade za ekonomsko politiko Goran Jovetic in funkcionarji ministrstva za gospodarski razvoj, medtem ko bo eno izmed italijanskih podjetij, ki je aktivno v Črni gori, predstavilo svoje izkušnje. Sodelovanje, na predstavitvi Črne gore je brezplačna, obvezna pa je registracija z izpolnitvijo vprašalnika. sejmi - Casa moderna Tudi Agencija za prihodke na sejmu VIDEM - Na videmskem sejmišču bodo danes odprli 54. izvedbo sejma Casa moderna, posvečenega sodobnemu bivanju, stanovanju, opremi in vsemu, kar potrebujemo za dom, kije sicer najbolj obiskana sejemska prireditev v Furlaniji-Julijski krajini. V desetih sejemskih dneh (do 1. oktobra) se bo predstavilo na destine raz-stavljalcev, med udeleženci pa bo tudi Deželna agencija za prihodke (Agenzia delle Entrate). Agencija bo na sejmu navzoča z lastnim standom, na katerem bo obiskovalcem ponudila svoje telematske povezave, kakršne imajo sicer vsi njeni lokalni uradi. Pomoč davkoplačevalcem bo zagotovilo osebje uradov iz Vidma, Cervignana, Humina, Latisane in Tolmeča in tudi iz uradov deželne direkcije, kar bo obiskovalcem omogočilo dostop do glavnih storitev, kijih sicer najdejo v uradih Agencije za prihodke. Na standu bodo obiskovalcem na voljo tudi vodniki in založniški produkti Agencije za prihodke s posebnim poudarkom na teme, ki so povezane s sejmom: energetsko varčevanje in olajšave, stanovanjska posojila, gradbene prenove ipd. logistika Intereuropa odprla logistični center pri Zagrebu ZAGREB - Družba Intereuropa iz Kopra je odprla logistični center v Samo-boru pri Zagrebu, v katerega je vložila 11,4 milijona evrov. Novo skladiščno poslopje obsega 11.000 kvadratnih metrov, celotni center pa se razprostira na 4,5 hektarja zemljišč. Predsednik uprave Intereurope Andrej Lovšin je ob odprtju povedal, da želi Intereuropa kot globalna logistična družba povečati svoj delež na hrvaškem trgu logističnih storitev. Koncern skladno s srednjeročno strategijo do leta 2011 načrtuje nadaljnja vlaganja na hrvaški trg na področju novih logističnih zmogljivosti in voznega parka, kar bo omogočilo krepitev položaja koncerna v JV Evropi. Intereuropa ima prek družbe Intereuropa logističke usluge na hrvaškem trgu 30-odstotni delež in je največji ponudnik logističnih storitev na njem. Z novo pridobitvijo bosta lahko koncern in zagrebška družba zaokrožila paleto logističnih storitev na Hrvaškem in na območju jugovzhodne Evrope, kar omogoča lokacija novega centra v industrijski coni Samobor ob prometni povezavi Ljubljana-Zagreb. banke NLB predčasno uspešno izvedla dokapitalizacijo LJUBLJANA - Nova Ljubljanska banka (NLB) je uspešno končala postopek dokapitalizacije, ki je potekal v dveh krogih. V javni ponudbi, ki je trajala od 4. do 20. septembra, je banka po ceni 307 evrov za delnico prodala vse ponujene nove delnice v skupnem številu 325.733. NLB je prospekt za javno ponudbo novo izdanih delnic NLB objavila 28. avgusta. Novo izdane delnice je najprej v odkup ponudila delničarjem banke, ki so tako imeli prednostno pravico do vpisa novih delnic v sorazmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu NLB. Od 4. do 17. septembra so vpisali in vplačali 323.298 novih delnic NLB, kar predstavlja 99,25-odstot-ni delež vseh novih delnic NLB. V drugem krogu je NLB v odkup javnosti ponudila še 2435 novih delnic, ki niso bile vpisane in vplačane v prvem krogu. Vse ponujene nove delnice so bile vpisane in vplačane 20. septembra, na prvi dan ponudbe. Tako je NLB ponudbo, za katero je bil sicer predviden rok do 5. oktobra, končala predčasno. Evropska centralna banka 21. septembra 2007 evro valute povprečni tečaj 21.09 20.09 ameriški dolar 1,4049 1,4030 japonski jen 162,46 161,43 kitajski juan 10,5418 10,5428 ruski rubel 35,2460 35,2250 danska krona 7,4532 7,4537 britanski funt 0,69730 0,69880 švedska krona 9,2060 9,2140 norveška krona 7,7865 7,7815 češka krona 27,523 27,487 švicarski frank 1,6517 1,6461 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 249,94 250,85 poljski zlot 3,7655 3,7701 kanadski dolar 1,4071 1,4037 avstralski dolar 1,6324 1,6248 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,3993 3,3824 slovaška krona 33,925 33,833 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7059 0,7074 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 88,07 88,20 turška lira 1,7294 1,7350 hrvaška kuna 7,3057 7,3110 Zadružna Kraška banka 21. septembra 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,4293 1,3999 britanski funt 0,7107 0,6944 švicarski frank 1,6731 1,6323 japonski jen 166,0500 157,9500 švedska krona 9,4458 8,9941 avstralski dolar 1,6637 1,5936 kanadski dolar 1,4370 1,3823 danska krona 7,5968 7,3105 norveška krona 7,9745 7,5855 madžarski florint 257,1212 244,5787 češka krona 28,17417 26,79982 slovaška krona 34,6788 32,9871 hrvaška kuna 7,49377 7,12822 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale 21. septembra 2007 evro valute hrvaška kuna nakup prodaja ,4303 0,7119 7,565 ,4287 164,14 ,6738 7,899 9,342 ,6458 7,57 1,3951 0,6944 7,379 1,3935 160,09 1,6326 7,704 9,112 1,6053 7,03 Banca di Cividale BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 21. septembra 2007 Indeks MIB 30: +0,05 delnica cena € var. % ALITALIA 0,829 -1,25 ALLEANZA 9,52 +0,75 ATLANTIA 23,56 +2,21 BANCA ITALESE 13,92 +1,41 BANCO POPOLARE 16,92 -1,39 BPMS 4,3875 -0,58 BPM 10,4 +2,18 CAPITALIA 6,72 -0,43 ENEL 7,915 +0,57 ENI 26,12 -0,42 FIAT 20,15 +4,79 FINMECCANICA 19,95 -0,08 GENERALI 30,61 +1,39 IFIL 7,185 +3,08 INTESA 5,425 -1,45 LOTTOMATICA 25,51 -0,55 LUXOTTICA 24,81 -0,16 MEDIASET 7,495 -0,60 MEDIOBANCA 15,00 -0,43 MEDIOLANUM 5,06 +0,22 PARMALAT 2,54 +0,83 PIRELLI 0,8485 +1,31 SAIPEM 30,39 +2,05 SNAM 4,395 -0,43 STMICROELEC 11,7 -1,22 TELECOM ITA 2,1475 -0,49 TENARIS 18,37 +0,31 TERNA 2,55 +0,16 UBI BANCA 18,89 -0,87 UNICREDITO 6,005 -0,58 Podružnica Trst O ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana / ALPE-JADRAN Sobota, 22. septembra 2007 469 demokratska stranka - Primarne volitve S Zvechom kandidirajo tudi vidni slovenski predstavniki Med kandidati Miloš Budin, Igor Dolenc, Jole Namor, Boris Peric in Mariza Škerk VIDEM - Na listah, ki podpirajo kandidata za deželnega tajnika Demokratske stranke Bruna Zvecha, je tudi kar nekaj vidnih slovenskih predstavnikov. Med vsemi izstopa vladni podtajnik Miloš Budin, ki je nosilec prve Zvechove liste v nekdanjem drugem tržaškem poslanskem okrožju (predmestja in okolica). V istem okrožju je na prvem mestu druge Zvechove liste Mariza Škerk, dolgoletna občinska svetnica v Nabrežini in trenutno vodja Levih demokratov v pokrajinskem svetu. Na prvi listi v okoliškem okraju so nadalje še vodja leve sredine v devin sko-na bre žin skem ob čin skem sve -tu Mas si mo Ve ro ne se, do lin ska ob čin -ska odbornica Alenka Vazzi ter uni-ver zi tet na štu denta Mar ti na Br ce in Ma tej Iscra. Na dru gi li sti, po leg Škerkove, kandidirajo deželni svetnik LD Igor Dolenc, univerzitetna študentka Jasna Košuta in predsednica skupine '85 Patrizia Vascotto. Na tej listi sta tudi miljski župan Nerio Ne- Bruno Zvech kroma sladek in zgodovinarka Annamaria Vin ci. V mestnem volilnem okraju sta nosilca Zvechovih list psihiatrinja in tržaška občinska svetnica Maria Graz-ia Cogliatti in deželni odbornik Roberto Cosolini. Med kandidati za mesto v deželni skupščini Demokratske stranke so tudi deželni tajnik Mladinske levice Stefano Čok, pokrajinski tajnik Levih demokratov Fabio Omero in dolgoletni evropski poslanec Giorgio Rossetti. V goriški pokrajini sta na Zve- demokratska stranka Slovenska skupnost za Morettona TRST - Podpredsednika Dežele in vidnega predstavnika Marjetice Gianfranca Morettona bo s svojo listo na oktobrskih primarnih volitvah podprla tudi Slovenska skup nost. Nje ni de žel ni pred -stavniki bodo kandidatne liste danes predložili v dveh tržaških in v goriškem volilnem okrožju. V mestnem okraju bo nosilec liste tržaški občinski svetnik Igor Švab, v drugem okraju dolinska županja Fulvia Premolin in v Gorici deželni svetnik Mirko Špacapan. To so kan di dat ne li ste za de žel no skup -ščino Demokratske stranke, medtem ko bo SSk na državni ravni menda podprla kandidaturo rimskega župana Walterja Veltronija. Slovenska skupnost hoče biti torej s svojimi predstavniki navzoča v ustanovni skupščini nove stranke za Furlanij o-Julijsko krajino. Za naprej pa bo z njo po vsej verjetnosti oblikovala federativni Fulvia Premolin kroma pakt, po do ben tis te mu, ki jo na de -želnem nivoju povezuje z Marjetico. Podpora Morettonu na oktobrskih primarnih volitvah vsekakor potrjuje politično os med SSk in Marjetico. Na Mo ret to no vi de žel ni li sti bosta kandidirala deželna odbornika Franco Iacop in Enzo Marsilio, med kandidati pa ne bo Cristiana Degana, ki na spomladanskih deželnih volitvah ne bo več kandidiral. Miloš Budin kroma chovih listah med drugim menedžer Boris Peric ter politični in kulturni delavec David Peterin. Med kandidati sta tudi deželni svetnik LD Mirio Bolzan in tržiški župan Gianfranco Pizzolit-to. V videmskem okrožju kandidirata med drugim odgovorna urednica Novega Matajurja Jole Namor in župan Podbonesca Piergiorgio Domenis. Zvech je kandidate svojih list predstavil včeraj v Vidmu skupaj s predsednikom deželnega parlamenta Alessandrom Tesinijem, kije tudi kan-di dat za de žel no skup šči no no ve stranke. Na Zvechovih listah najdemo tudi deželne svetnike LD Maura Tra-vanuta (vodja skupine), Renza Petri-sa, Paola Pupulina in Nevia Alzetto ter odbornika v Illyjevi upravi Lodovica Sonega in Enza Beltrameja. Deželna svetnica Tamara Blažina kandidira za mesto v državni ustanovni skupščini na listi, ki za državnega tajnika D S podpira Walterja Veltronija. Po leg Zve cha se za mes to pr ve -ga de žel ne ga taj ni ka De mo krat ske stranke potegujejo še Gianfranco Mo-retton in Francesco Russo (oba pripadata Marjetici) ter Enzo Barazza, ki izhaja iz republikanskih vrst in je bil nekoč vi dem ski žu pan. Zvech, de žel ni tajnik Levih demokratov, in Moretton, pod pred sed nik de žel ne vla de, bos ta uživala podporo dveh list, Russo in Ba raz za pa bos ta pred lo ži la eno kan -didatno listo. Primarne volitve za Demokratsko stranko bodo v nedeljo, 14. oktobra od 8. do 20. ure. Volijo lahko vsi, ki so dopolnili 16 let. demokratska stranka Z Russom predvsem štiridesetletniki TRST - Francesco Russo je za svoje kandidatne liste za Demokratsko stranko izbral predvsem štiridesetletnike, ki so aktivni v političnem in upravnem življenju. Za deželno in državno skupščino nove stranke se na Russovi listi poteguje Igor Gabrovec, ki je sicer deželni tajnik Slovenske kulturno-go-spodarske zveze, v politiki pa je angažiran kot svetnik v nabrežinski občini, kjer je doma. Russo, član državnega in deželnega vodstva Marjetice, kandidira v sozvočju z Enricom Lettom, ki se poteguje za mesto državnega tajnika DS. Na Tržaškem kandidirata na Russovi listi deželni tajnik sindikalne zveze UIL Luca Visen-tini in podpredsednik Pokrajine Walter Godina, na Goriškem pa sta najbolj zveneči imeni nekdanji predsednik Pokrajine Giorgio Brandolin in nekdanji goriški župan Vittorio Brancati. Gianfranco Igor Gabrovec kroma To nut ti je edi ni de žel ni svet nik Marjetice, ki se je opredelil za Rus-sa. Slednjega podpira tudi univerzitetni profesor Flavio Pressacco, ki se je svoj čas po te go val za mes -to predsednika videmske pokrajinske uprave. Letto, tajnika na predsedstvu vlade, je podprl tudi znani pisatelj Mau ro Co ro na, ki ga je po zval, naj bo pozoren do nerazvitih goratih področjih in do ljudi, ki tam živijo. Cukjati in Prammerjeva o dvostranskih odnosih CELOVEC - Predsednik slovenskega državnega zbora France Cukjati se je včeraj v Tinjah na avstrijskem Koroškem sešel z avstrijsko kolegico Barbaro Prammer. V središču pogovorov so bili dvostranski odnosi in možnosti za njihovo poglobitev. Cukjati je pri tem poudaril tudi pomen ureditve odprtih vprašanj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in vključitev pripadnikov manjšine v čezmejno sodelovanje. Prammerjeva je obenem zagotovila Sloveniji podporo Avstrije med predsedovanjem Evropski uniji. Cukjati in Prammerjeva sta po uvodnih dvostranskih pogovorih v Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem na javnih predavanjih pred predstavniki iz vrst koroških Slovencev ter političnega in družbenega življenja predavala o sodelovanju med Avstrijo in Slovenijo ter o možnostih in pogojih za uspešno obojestransko sodelovanje. Cukjati je pri tem izpostavil utečeno sodelovanje med državama tako na evropski kot na regionalni ravni. Stabilna gospodarska rast v Sloveniji pri tem utrjuje upanje, da se bo Slovenija čim prej približala avstrijskemu BDP, je menil Cukjati. Železniški prehod v Cirkovcah zavarovan z zapornicami KIDRIČEVO - V Cirkovcah so včeraj tudi uradno odprli po novem z avtomatskimi zapornicami zavarovan železniški prehod, na katerem se je od leta 2001 smrtno ponesrečilo 11 ljudi. Na povabilo župana občine Kidričevo Jožefa Murka sta si delovanje zapornic ogledala tudi minister za promet Radovan Žerjav ter generalna direktorica di-rektorata za železnice in žičnice Jelka Šinkovec Funduk. V izjavi za medije je Žerjav izrazil zadovoljstvo nad opravljenim delom, hkrati pa opozoril, da v državi ostaja še 637 nezavarovanih prehodov. V Gorjanskem danes odprtje razstave grafik Katjuše Trampuž GORJANSKO - V Gorjanskem bodo danes odprli razstavo keramike, ki jo je pripravila domačinka Katjuša Trampuž. Avtorica, ki se je z glino pričela ukvarjati pred dvema letoma s tečajem v kibeli, v prelepem ozel-janskem gradu, z mentorico Nado Špacapan in prijateljicama Ano in Tanjo, bo svoja dela predstavila kar na domačem borjaču v Gorjanskem 51 (poleg pekarne). Razstavo si bo mogoče ogledati od 15. do 17.ure. (O.K.) slovenija - Na prizadetih območjih se je tudi včeraj nadaljevalo z odstranjevanjem posledic vremenske katastrofe Ob dnevu žalovanja za žrtvami torkovega neurja od vseh strani države prihajali tudi izrazi solidarnost LJUBLJANA - V Sloveniji je bil včeraj dan žalovanja v spomin na žrtve torkove ujme. V hudem neurju, ki je opustošilo območje Železnikov, Celja in Cerkljanskega, je življenje izgubilo šest oseb. Škoda po prvih ocenah znaša 200 milijonov evrov. Z minuto molka so se žrtvam torkovega neurja poklonili po vsej Sloveniji, pridružili pa so se jim tudi zaposleni na Stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Evropski uniji v Bruslju. Prav tako so poslanci z minuto molka začeli sejo kolegija predsednika DZ, kjer so razpravljali tudi o pobudi poslanske skupine SD v zvezi s finančno pomočjo prizadetim območjem. Ali bo to enodnevni zaslužek v višini 125 evrov ali bo vsak poslanec namenil denarno pomoč v skladu s svojimi možnostmi, naj bi se dogovorili v začetku prihodnjega tedna. Evropska komisija je slovensko vlado včeraj pozvala, naj čim prej poda prošnjo za sredstva iz solidarnostnega sklada EU. Neurja so namreč povzročila za več kot 200 milijonov evrov škode, kar je več, kot znaša meja za Slovenijo pri upravičenosti do pomoči iz omenjenega. Vlada mora prošnjo z oceno škode vložiti v desetih tednih od prvega dne nesreče, rok do katerega mora komisija odločiti o morebitni pomoči prizadetemu območju, pa ni znan. S posledicami neurja se je seznanil tudi parlamentarni odbor za za okolje. Po grobih ocenah škode na državnih cestah, bo za njihovo obnovo potrebnih 25 milijonov evrov. Samo za sanacijo na Gorenjskem bo potrebnih od 17 do 18 milijonov evrov, od tega daleč največ v Železnikih, približno deset milijonov evrov. Številna slovenska podjetja in ostale organizacije so se danes sicer odzvale z do-nacijami. Prav tako so se na prizadeta območja odpravili številni prostovoljci. Železnike je obiskal tudi predsednik republike Janez Drnovšek, kije za odpravo posledic neurja vladi odstopil 25.000 evrov iz proračunskih sredstev. Prizadetim krajem bodo pomagale tudi slovenske občine. Skupnost občin Slovenije bo namreč pozvala lokalne skupnosti, da prispevajo najmanj evro na vsakega svojega prebivalca, s čimer bi zbrali okoli dva milijona evrov. Z odstranjevanjem posledic so včeraj na vseh prizadetih območjih nadaljevali pripadniki civilne zaščite, vojske, gasilcev in ostalih prostovoljcev iz vse Slovenije. Število vojakov na terenu je povečala tudi slovenska vojska. Na Celjskem, kjer je poškodovanih 2500 stanovanjskih objektov, 108 podjetij, 46 mostov, so vse lokalne ceste že prevozne, razen ceste Vojnik-Dobrna, na kateri je poškodovan most. Največ pomoči pri čiščenju potrebujejo prav v Vojniku, kjer je vodna ujma povzročila za več kot pet milijonov evrov škode, in v Laškem, kjer bo škoda tudi ogromna. Več kot 500 ljudi je bilo včeraj na terenu tudi v Železnikih. Vojakom in članom civilne zaščite se je v četrtek uspelo prebiti do Zalega Loga in Davč, ki sta še vedno praktično odrezana od sveta. Prebivalcem še vedno dovažajo tudi vodo, saj je voda iz vodovodnega omrežja primerna le za sanitarne namene. Je pa delavcem včeraj uspelo zasilno usposobiti most od Železnikov do Zalega Loga, ki je bil v četrtek še odrezan od sveta. (STA) Včeraj se je na prizadetih območjih nadaljevalo z odstranjevanjem posledic torkovega neurja kroma 6 Sobota, 22. septembra 2007 TRST / APrimorski r dnevnik L Ulica dei Montecchi 6 "V](Q[[ □ tel. 040 7786300 I/o) 1 L fax 040 772418 trst@primorski.it »kraška občina« - Vaško srečanje o novi upravni enoti Na Kontovelu več polemike kot resne razprave o novi občini Propadla predloga občinskega svetnika Stefana Ukmarja - Kaj pa tržaški Slovenci? Četrtkov sestanek na Kontovelu o ustanovitvi nove kraške občine je bil med vsemi dosedanjimi gotovo najbolj besedno razgiban in strastno vroč. Koordinator delovne skupine za sklic posvetovalnega referenduma za novo občino Dario Vremec je uvodoma posegel v slovenščini, ker je tako pač zahtevala velikanska večina prisotnih. Predstavil je deželni zakon iz leta 2003, ki omogoča ustanovitev nove upravne enote, nakazal je upravno strukturo nove občine, ki bo -brez odbornikov, svetniških komisij in urada za osebje - bolj agilna od tržaške občine. Omenil je prednosti, ki naj bi jih imela nova občina tako na davčnem kot na področju služb in servisov. Kar ne bi zmogla sama, bi storila v povezavi s sosednimi občinami preko konvencij. Dežela bi posredovala osnovna finančna sredstva, davki bi ostali na občinskem ozemlju, občina bi lahko s čezmejnimi načrti črpala evropska finančna sredstva. Končni cilj je takole strnil: »Bomo sami upravitelji na naši zemlji.« Ozračje se je segrelo s posegom Ste- fana Ukmarja, domačina, ki je sicer tudi občinski svetnik in predsednik kontovel-skega jusa. Uvodoma je poudaril, da je Kontovel dvojezično območje in da bi morali zato organizatorji poskrbeti za prevajalca ali omogočiti tudi posege v italijanščini. Zatem je iznesel dva predloga: prvič, da bi se posegi udeležencev zvrstili drug za drugim, koordinator pa naj bi odgovoril vsem na koncu; drugič, naj bi posegli le Kontovelci. Srečanja se je namreč udeležilo 59 ljudi, med katerimi je bilo 42 domačinov in domačink. Predloga sta izzvala glasno polemiko. Nekateri so mu zažugali, naj govori slovensko, sicer bodo zapustili dvorano (ki jo je bil medtem zapustil eden od prebivalcev iz Naselja S. Nazario, ker ni Vremca razumel...). Nekdo je Ukmarju očital, da je govoril na Proseku, čeprav ni Prosečan, in zato imajo tudi ljudje iz drugih krajev pravico poseči na Kontovelu. Ukmar je odvrnil, da je na Proseku posegel kot občinski svetnik, a nič ni zaleglo. Drugi mu je zabrusil, da je njegov namen, da bi se seja izjalovila in da bi šli vsi domov. Ukmar je dalj časa čakal, da bi se prisotni izrekli o njegovih predlogih, kar pa se ni zgodilo. Vmes je bilo slišati mnogo vpadanja v besedo in kričečih posegov. Po četrturnem kaosu sta Ukmarje-va predloga (brez glasovanja) pogorela. V četrtek je tudi zanj obveljalo pravilo: Nemo propheta in (kontovelska) patria... V razpravi je prvi spregovoril domačin, Italijan, ki mu je sin prevedel Vrem-čev uvodni poseg. Vprašal je po vzrokih za odcepi tev, potem ko sta bi la Kras in Trst stoletja povezana. Eden od udeležencev je hotel izvedeti, zakaj je bila opuščena tretja od prvotno omenjenih možnosti, imenovanje predstavnika obeh rajonov, ki naj bi - super partes - posegal pri mestni upravi. Odgovorjeno mu je bilo, da je bila ta varianta že na srečanju pri Banih opuščena. Vremec je ponovil, da »smo prišli do sedanjega položaja prav zaradi strank.« Eden je opozoril, da Tržačani vse bolj kupujejo Kras, »ki ga pa prodajajo Slovenci,« je dobil v odgovor. Pogovorni jezik se je počasi prevesil iz slovenščine v italijanščino, dokler ni Občinski svetnik Stefano Ukmar (drugi z desne) je na kontovelskem srečanju iznesel dva predloga, ki pa sta pogorela kroma ta popolnoma prevladala. Nekdo je podvomil, da bi lahko bila nova občina prav taka kot sedanja. Vremec je na vprašanja odgovarjal z novim dolgim poročanjem, da so ga morali prisotni opozoriti, naj svoje posege skrči. Med drugim je omenil vprašanje regulacijskega načrta, po katerem mora imeti občina določen odstotek zelenih površin. Ko mu je bi lo rečeno, da bi z odcepitvijo Krasa ostal Trst brez predvidenih zelenih površin, je odgovoril s povrt-ninarsko prispodobo: »Sono cavoli lor-o!« Pa gaje ena od najmlajših udeleženk vprašala, ali bi tako odgovoril tudi o Slovencih, ki bi ostali v tržaški občini brez kraškega zaledja. In že se je zastavilo vprašanje, ali bi morali tudi novo upravno enoto vključiti v seznam zaščitenih občin kot 33. občino, in koliko časa bi za to potrebovali. Ze spet se je razvnela polemika, ljudje so začeli zapuščati dvorano, in preden so jo vsi zapustili, sta se v vaško skupino za referendum vključila dva mlada: Andrej Rupel in Danjel Bu-kavec. občina trst Problem stanovanj: kritike opozicije Predvčerajšnji izgon 56-let-ne ženske, ki je zasedala prazno stanovanje v Ul. Battera, je bil povod za včerajšnjo tiskovno konferenco svetnikov opozicije, ki so opozorili na izmikanje tržaške občinske uprave reševanju vprašanja socialne in stanovanjske stiske. Na srečanje z novinarji ravno v Ul. Battera so prišli svetniki Alfredo Racovelli (Zeleni), Roberto Decar-li (Občani za Trst), Maria Grazia Cogliati Dezza (Levi demokrati), Iztok Furlanič (Stranka komunistične prenove) in Emiliano Edera (Lista Primo Rovis). Občinska uprava, so menili, ni nič naredila, da se reši problem stanovanjske stiske, ki trenutno ni tako razširjen, saj gre le za 50 družin, ki zaseda ravno toliko stanovanj. Vendar je bilo za dodelitev stanovanja Ater posredovanih pettisoč prošenj, v treh letih pa bodo ugodili menda le polovici prosilcev, medtem pa se število revnih družin veča in problem utegne postati v prihodnje še bolj pereč. Doda ten povod za skli canje včerajšnje tiskovne konference so bile izjave občinskega odbornika za socialno skrbstvo Carla Grilli-ja na torkovi seji prve komisije občinskega sveta o resoluciji, kije bila soglasno sprejeta pred letom dni in v kateri so bile nakazane nekatere možne rešitve problema (npr. podpora zasebnikom pri najemanju praznih stanovanj ter sodelovanje večinskih in opozicijskih svetnikov pri omizju o stanovanjski politiki). Grilli je namreč dejal, da je resolucija neizvedljiva, ker gre za vprašanja, ki zadevajo Deželo. Pri tem je bila izrečena pikra pri pom ba na ra čun žu pana Dipiazze, ki se izogiba socialnim vprašanjem ravno v času, ko se govori o županih-šerifih, ki bi morali imeti vedno več zadolžitev. Edino posvečanje Dipiazze soci-ali, je bilo rečeno, je izdajanje ukrepov proti čistilcem šip in prodajalkam cvetja, ki naj bi ka-zile ugled mestnih ulic. lonjer - Soglasno odobrena resolucija svetnika levih demokratov Štefana Čoka Tudi NZ za novo dvojezično tablo! Rajonski svet v resoluciji zahteva namestitev nove dvojezične table ob vhodu v spodnjem delu vasi - Zahteva po dvosmerni Rajonski svet za Sv. Ivan, Kjadin in Rocol zahteva, naj občina postavi novo dvojezično tablo z imenom vasi ob vhodu s strani od Sv. Ivana. Na zadnji rajonski seji je v tej zvezi soglasno odobril resolucijo, ki jo je predložil svetnik Levih demokratov Štefan Čok. V dokumentu je Čok najprej opozoril na dve dvojezični tabli na Lonjer-ski cesti in v Ul. Battigelli, s pomazani-ma slovenskima imenoma vasi in narisanimi črnimi kljukastimi križi. Zatem je iznesel tudi zahtevo o postavitvi nove dvojezične table vasi na Lonjerski cesti, v spodnjem predelu vasi, na strani Sv. Ivana. Tako bi končno dopolnili število tabel v vasi, je zapi sal. V razpravi so svetniki Nacionalnega zavezništva opozorili na drugo poma-zano tablo, in sicer, ob vhodu v mesto, pri katinarskem pokopališču. Tam je bil tabli z napisom Trieste z razpršilcem do- Pomazana tabla ob dan še pripis Trst. Čok se je strinjal, da vhodu v Lonjer gre počistiti vse popisane table, in pri- stal na dopolnitev resolucije, kot so ga kroma predlagali svetniki Nacionalnega zavez- vožnji v Ul. Fabiani ništva. Tako je bila resolucija sprejeta soglasno: tudi svetniki Nacionalnega zavezništva so glasovali za namestitev nove dvojezične table Longera - Lonjer. Prav tako soglasno je bila odobrena druga Čokova resolucija glede uvedbe enosmerne ceste v Ul. Max Fabiani. Vaščani ji nasprotujejo, proti občinskemu ukrepu so zbrali 260 podpisov, svoje negodovanje so iznesli tudi tržaškemu županu Robertu Dipiazzi na srečanju 26. junija letos. Takrat je župan obljubil ponovno uvedbo dvosmerne ceste vsaj na spodnjem delu ulice, kar pa se ni zgodilo. Čok je v resoluciji zahteval, naj občina najprej prekliče enosmerno cesto na spodnjem delu ulice, naj primerno opremi križišče Ul. Fabiani s pokrajinsko cesto za Bazovico, naj to križišče nadzorujejo mestni redarji in naj - čimprej - omogoči ponovno uvedbo dvosmerne vožnje po vsej Ul. Fabiani. Podobno - z enim samim vzdržanim - je prodrla tudi tretja Čokova resolucija o (ne)učinkih semaforskega sistema v Lonjer ju. / RADIO IN TV SPORED Sobota, 22. septembra 2007 7 sindikat - Potekal bo 8., 9. in 10. oktobra Referendum za okrepitev sporazuma o pokojninah in delu Množična udeležba bo pomemben pritisk na stranke v parlamentu Deželni sindikati Cgil, Cisl in Uil pozivajo upokojence, odvisne uslužbence oz. delavce, prekerne delavce in brezposelne v tržaški pokrajini, da se množično udeležijo referenduma za podporo sporazumu glede pokojnin, trga dela in mladih, ki so ga 23. julija sklenili vlada in sindikati. Dogovor čaka namreč preizkušnja v parlamentu, množična udeležba na glasovanju pa bo nedvomno imela pomemben vpliv na posamezne stranke. Priložnosti ne gre izgubiti, ker vnaša t.i. sporazum o welfareju med drugim pomembne spremembe na področju pokojnin, ureditve položaja in sploh zaščite prekernih delavcev ter novosti glede socialnih bla-žilcev. V ta namen naj bi vlada vložila okrog 20 milijard evrov. Referendum bo seveda potekal na državni ravni, podrobnosti o glasovanju na Tržaškem pa so predstavili včeraj pokrajinski tajniki Cgil Franco Belci, Cisl Luciano Bordin in Uil Luca Visentini. Referendum bo v dneh 8., 9. in 10. oktobra na posebnih voliščih na sedežih sindikatov, v podjetjih z več kot 15 uslužbenci in še v drugih krajih, so povedali. Glasovanje bo tajno in obenem preprosto: dovolj bo izročiti dokument in potrdilo o delovnem razmerju oz. brezposelnosti. Sporazum z vlado je izredno pomemben, je poudaril Visentini, in so sindikati s tem v zvezi priredili tradicionalni referendum v duhu demokratičnega odnosa z delavci. Med pogajanji z vlado so dosegli več kot 75 odstotkov zahtev, v zameno pa niso tokrat dali ničesar (šibkejši so dali že mnogo, so naglasili). Z vlado so se dogovarjali o mnogih vprašanjih, ki zadevajo omenjena tri področja, in sicer pokojnine, trg dela in prihodnost mladih, doseženi sporazum pa zadeva na Tržaškem približno 20 tisoč ljudi. Novosti so res številne. Na pokojninskem področju je v prvi vrsti predvidena odprava t.i. Maronijevega preskoka, ki ga vnaša zdajšnja zakonodaja in na osnovi katerega bo od 1. januarja leta 2008 najnižji prag za upokojitev 60. leto starosti (za vse). Ko bi sporazum vlada-sindikati postal zakon pred koncem leta, bo omenjeni prag 58 let (oz. 35 let dela); prag se bo nato postopoma višal do 61. oz. 62. leta starosti v letu 2013 (60 let za ženske). Med drugimi novostmi so razširitev palete poklicev s težkimi delovnimi pogoji, za katere bo veljal nižji prag, prilagoditev pokojnin življenjskim stroškom in še zlasti jamstvo za mlade generacije, da bo njihova pokojnina znašala najmanj 60 odstotkov neto plače. V zvezi s trgom dela so med novostmi uvajanje dopolnilne blagajne na področjih, kjer danes ni predvidena, spodbujanje zaposlovanja žensk in ljudi nad 50. letom starosti, ukrepi proti zlorabi vajeništva in zaposlovanj »na projekt«, spodbujanje stalnega zaposlovanja uslužbencev s pogodbami za določen čas, večja zaščita za part-time uslužbence in črtanje nekaterih oblik zaposlovanja, kot je npr. staff-leasing. Med ukrepi v prid mladim so ustanovitev skladov za kredit z nično obrestno mero za prekerne (v obdobjih, ko so brezposelni), za finančno pomoč inovacijskim dejavnostim, kijih sprožijo mladi, in za kredit za mlade podjetnike. Dalje je predvideno plačevanje prispevkov glede na zadnjo plačo prekernih v obdobjih, ko so slednji brez dela (za to bo skrbel zavod Inps), tudi pokojnina (oz. prispevki) prekernih bo počasi prilagojena tisti odvisnih uslužbencev oz. delavcev. Skupen poziv deželnih sindikatov Cgil, Cisl in Uil kroma To so izjemni dosežki, pa čeprav del sindikata in radikalna levica nasprotujeta sporazumu, so poudarili. Na podlagi dogovora se bo v bistvu udejanjil pakt med generacijami, saj upošteva pravice vseh, od mladih do upokojencev. Sporazum skratka ne zadeva normativov, ampak specifične ljudi, katerim zagotavlja pravice, zaščito in socialne blažilce. Zato je zdaj prvi cilj sindikatov množična udeležba na referendumu. Sindikati računajo, da bo na njem sporazum podprlo 4 do 5 milijonov ljudi, kar bo nedvomno predstavljalo pomemben pritisk na parlament. Na Tržaškem dolina - Včeraj na Nižji srednji šoli Simona Gregorčiča Računalniki za dolinske dijake Bili so del nedavno zamenjane opreme Primorskega dnevnika, šoli pa jih je odstopilo podjetje DZP-PRAE Dolinski srednješolci so si včeraj veselo ogledovali svoje nove računalnike kroma Zaprti ulici bo v dneh 8., 9. in 10. ok tob ra mo go če gla sovati od 9. do 19. ure (v sredo, 10., od 9. do 14. ure) na sedežih Cgil (v Trstu - Ul. Pondares št. 8, pri Domju - Ul. Ro-sandra št. 58, v Miljah - Ul. Mazzini št. 3 in v Nabre-žini - Trg S. Rocco št. 103), na sedežih Cisl (v Trstu -Trg Dalmazia št. 1, pri Domju - Stara istrska ulica) in na sedežih Uil (v Trstu - Ul. Polonio št. 5, pri Domju, Ul. Rosandra št. 189). Temu se bodo v prihodnjih dneh pridružila še druga volišča, referendum pa bo potekal tudi na sedežih sindikatov upokojencev v posameznih občinah. (A.G.) Računalniki, ki smo ji pri Primorskem dnevniku zamenjali ob nedavni spremembi tehnologije, bodo še služili svojemu namenu, vendar ne v novinarskem, ampak v šolskem okolju. Podjetje DZP-PRAE je namreč sklenilo, da računalnike odstopi nekaterim šolam, ki so svoj čas zapro si le zanje. Tako je vče raj do pold ne v Doli no pri pelja lo vo zilo zadru ge Vital, s katerim je naš računalniški mojster Marko Husu pripeljal deset računal-ni kov, ki jih je v ime nu podjetja pre -dal tamkajšnji Nižji srednji šoli Simona Gre gor či ča, tako da bodo odslej služili potrebam dolinskih nižješolcev. Prihoda naprav so se zelo razveselili dijaki prvega razreda, ki so si jih skupaj s profesorjem tehnične vzgoje Milošem Jugovičem, ki skrbi tudi za seznanjanje svojih varovancev z informa ti ko, vne to ogle do vali. Pri tem jih je navdušilo zlasti dejstvo, da so naši nekdanji računalniki različnih barv in bodo tako tudi na tak način prispevali k popestritvi pouka. Zaradi kolesarske dirke Granfondo d'Europa bosta danes od 13.30 do 16.30 zaprti ulica (v obe smeri) Boveto in Furlanska cesta (od svetilnika do Proseka, prav tako v obe smeri). Nov avditorij in združenje na devinskem gradu Danes dopoldne bodo na pročelju obnovljene konjušnice devinskega gradu ob 11. uri odkrili ploščo v spomin na pokojnega devinskega princa Raj-munda Thurn und Taxisa, po katerem so poimenovali tamkajšnji novi avditorij. Slovesnosti se bodo udeležili sedanji princ Karel Aleksander, tržaški prefekt Giovanni Balsamo in predstavniki krajevnih oblasti, ki bodo zatem prisluhnili še koncertu gojenk Zavoda Združenega sveta. Pokrovitelja današnje manifestacije sta Dežela FJK in Občina Devin-Nabrežina, pobudo pa sta podprla še združenje Ar-cus Culture nel Mondo in Fundacija CRTrieste. V kongresni dvorani devinskega gradu pa bodo ob 17.30 uradno predstavili kulturno združenje Accademia Torre e Tasso, ki ima kot cilj ovrednotenje in širjenje kulture in znanosti, promocijo kulturnih izmenjav med narodi ter ohranitev in ovrednotenje kulturnega, okoljskega in naravnega bogastva Bavarske, Koroške, Hrvaške, FJK, Veneta, Triden-tinske, Slovenije, Češke in Madžarske. Nagrajevanje najboljših na Naravoslovni olimpijadi Danes dopoldne bo v prostorih logistične baze vojnega območja pri La-zaretu z začetkom ob 11.30 nagrajevanje dijakov, ki so se na letošnji Naravoslovni olimpijadi najbolje odrezali v deželnem merilu. Med temi je tudi dijakinja četrtega razreda smeri za kemijsko biološke tehnike Poklicnega zavoda Jožefa Stefana Darma Milič. Protest proti gradnjam pri Barkovljah Avtonomni tržaški klub članov združenja Prijateljev Zemlje in združenje Greenaction Transnational prirejata jutri protestno povorko proti načrtovanim novim gradnjam pri Barkovljah. Udeleženci se bodo zbrali ob 9.30 pri končni postaji avtobusa št. 6 v Barkovljah, od koder bodo krenili po Kontovelski rebri do Furlanske ceste, od tam pa bodo nadaljevali do svetilnika zmage na Greti in potem nazaj do Barkovelj po ulicah Perarolo in Boveto ter po Miramar-skem drevoredu. Rumena hiša jutri zaprta Združenje Arci obvešča, da bo Rumena hiša na Furlanski cesti jutri zaprta, prihodnjo nedeljo, 30. septembra, pa bo praznik ob zaključku sezone v pričakovanju Barcolane. Obnova napeljave v Drevoredu DAnnunzio V ponedeljek bo podjetje AcegasAps začelo z deli za obnovo vodne in plinske napeljave v Drevoredu D'Annun-zio, točneje na odseku med trgoma Sonnino in Garibaldi. Dela bodo trajala predvidoma kakih šestdeset dni, v tem času pa bo parkiranje in ustavljanje prepovedano (z odstranitvijo vozil) na odseku Drevoreda D'An-nunzio med trgoma Sonnino in Garibaldi, v Ul. Raffineria (vedno med trgoma Sonnino in Garibaldi), na Trgu Garibaldi (med ulicama Pasco-li in Foscolo) ter v Ul. Foscolo (za kakih 15 metrov od Trga Garibaldi). Vozila, ki bodo prihajala iz Drevoreda D'Annunzio in Ul. Settefontane proti Trgu Garibaldi, bodo peljala po Ul. Raffineria, vozni pas na omenjenem odseku drevoreda bodo zožili, zaprli pa bodo izhod iz Ul. Foscolo na Trg Garibaldi. Odpravili bodo tudi prehod za pešce v Ul. Oriani v bližini hišnih številk 10 in 11. Preuredili bodo tudi sistem semaforjev, kakor bodo tudi poskrbeli za smerokaze obvozov. Za usmerjanje prometa bodo skrbeli tudi agenti občinske policije. 8 Sobota, 22. septembra 2007 TRST / organiziran kriminal - Uspešna akcija tržaške finančne straže Osem članov tolpe preprodajalcev kokaina za zapahi Finančni stražniki aretirali 6 albanskih državljanov, Italijana in Avstrijca - Spremembe na trgu droge Po dolgi in zapleteni preiskavi z imenom črni tulipan so tržaški finančni stražniki izvedli akcijo v velikem slogu, saj so v sredo ob zori v raznih kraj ih Furla-nije-Julijske krajine, Veneta in na Južnem Tirolskem aretirali več oseb ter tako razkrinkali albansko tolpo preprodajalcev mamil. Vsega skupaj sedi trenutno za zapahi osem ljudi, med temi sta tudi Avstrijec in mlad Italijan iz Vidma. Skupina se je ukvarjala s prodajo kokaina, v sklopu preiskave je finančna straža zasegla en kilogram belega mamila. Slednje je redno prihajalo iz Albanije, vsak član tolpe pa je imel v sklopu verige točno določeno vlogo. Delovanje tolpe je dokaz, da je prišlo na trgu droge do določenih premikov. Podpolkovnik Nicola Sibilia, odgovorni za oddelek za boj proti trgovini z mamili pri tržaški finančni straži, je razložil, da se je albanski kriminal doslej ukvarjal s prodajo heroina in marihuane. Kokain je bil po tradiciji domena prodajalcev iz Južne in Srednje Amerike. V zadnjem obdobju pa sta se ta dva svetova med seboj spoznala in povezala, albanske tolpe so se razvile in se začele pojavljati tudi na trgu kokaina, saj so ponekod nadomestile latinsko ameriške kriminalne organizacije. To dejstvo še enkrat dokazuje, da albanski organizirani kriminal v Italiji doživlja pravi razcvet. Akcije, kot je črni tulipan, predstavljajo hud udarec za tovrstne dejavnosti, pretok mamil pa je obsežen. Kriminalna organizacija, ki se je razvila na območju severovzhodne Italije, je bila strogo strukturirana, vsak posameznik je izvrševal določene naloge. Albanski člani skupine so stanovali v okolici Vidma in Trevisa. Eden izmed njih je bil odgovoren za prenos tovorov kokaina iz Albanije v Italijo. Pogosto je potoval z letalom v domovino, kjer se je s ponudniki pogajal za ceno prepovedanega blaga. Njemu podrejeni so bili kurirji droge, ki so prinašali kokain v Italijo (v količinah od tristo do štiristo gramov) in ga izročali svojim rojakom. Slednji so nato usmerjali »beli prah« v roke porabnikov in malih razpečevalcev, med temi je bil tudi mlad Videmčan, lastnik nekega gradbenega podjetja. Njemu so finančni stražniki takoj po nakupu zaplenili 20 gramov kokaina. Pomemben člen verige je bil poku-ševalec z nazivom Koza, ki so ga prijeli blizu Trevisa. Izvedenec je preverjal čistost kokaina in na podlagi tega odločal, kateri »prah« je vredno uvoziti. Drugega člana tolpe so v sredo v videmski Ul. Alfieri aretirali že drugič: moškega so že priprli pred meseci, ko so mu tudi zaplenili sto gramov kokaina. Nekaj časa je odsedel v zaporu, a ko se je njegova kazen spremenila v hišni pripor, je na domu nadaljeval z ilegalno dejavnostjo. V njegovi režiji je v teh dneh dospelo do Vidma 311 gramov bele droge, prejel jih je pajdaš, ki je stanoval v Drevoredu Ung-heria. Finančna straža je posegla v operacijo, zaplenila blago in aretirala oba kriminalca. Med razpečevalci je bil tudi avstrijski državljan iz Linza, kije po poklicu trgovski zastopnik. V kraju Lisiera pri Vi-cenzi je kupil pol kilograma kokaina, ga spravil pod sedež svojega avtomobila in sedel za volan. Odpravil se je na pot v Avstrijo, pri kraju Vipiteno pa ga je finančna straža ustavila in aretirala. Uredbe za pripor je izdal tržaški sodnik za predhodne preiskave Raffaele Morvay, preiskavo je koordinirala tržaška okrajna protima-fijska direkcija. Preiskovalni postopek, kije omogočil razkrinkanje tolpe, ni bil enostaven. Finančni stražniki so med drugim prisluškovali telefonskim pogovorom in uporabljali satelitske sisteme za določanje položaja. Prisluškovalno delo je zakomplici-ral argo, s katerim so se člani tolpe sporazumevali po telefonu. Ko se je pogovor dotikal vročih vsebin, so kriminalci uporabljali posebno govorico, v kateri so vsaki besedi prilepili predpono »kse«. V sredo je finančna straža poleg droge zasegla še dva luksuzna avtomobila. barkovlje - Včeraj zjutraj pri zadnjem »Topolinu« Priletnik tvegal utopitev Padec v morje brez posledic Priletni moški se je včeraj zjutraj mirno sprehajal po bar-kovljanskem nabrežju, ko je izgubil ravnotežje in padel v morje. Zgodilo se je pri zadnjem izmed kopališč »Topolini« okrog 8.30, ka ke če trt ure po zne je so že po -se gli re še val ci, ki so moš ke ga pri vle kli na su ho. K sre či jo je od -ne sel brez več jih po škodb. Po padcu v vodo se je 76-let-ni B. M. znašel v težavah, saj je bil zaradi nesreče razumljivo pretresen. Mimoidoči so takoj zavrteli številke policije in gasilcev, ki so bili kmalu zatem na kraju ne-zgo de. Is to čas no je pri plul čoln tržaške pristaniške kapitanije, na mestu so se pojavili tudi potapljači. Moš ke ga so iz za ga te re ši li po li cis ti, ki so ga spra vi li na svoj čoln. Po pre no su na kop no ( na sli ki) je zdrav stve no oseb je služ -be 118 ugo to vi lo, da po ne sre če -nec ni utrpel večjih poškodb: bil je v šoku in nekoliko podhlajen. Po tem ko se je nje go vo sta nje sta -biliziralo, ga je rešilec odpeljal na pregled v katinarsko bolnišnico. Prvo soočanje kandidatov za deželnega tajnika DS V ponedeljek bo v Novinarskem krožku v Trstu ob 18. uri prvo javno soočenje kandidatov za mesto deželnega tajnika nastajajoče Demokratske stranke Enza Barazze, Gianfranca Morettona, Francesca Russa in Bruna Zvecha. Večer bo vodil Roberto Weber iz družbe SWG, ki bo tudi predstavil rezultate ankete o odnosu med državljani in politiko. To bo tudi prvo iz vrste soočenj kandidatov, ki jih prireja tržaški Odbor 14. oktober v pričakovanju volitev za vodstvo Demokratske stranke. Informacije o pobudah je mogoče dobiti na blogu http://comita-topdtrieste.blogspot.com/, na voljo pa sta tudi številka mobilnega telefona 347-6583467 in naslov elektronske pošte comitato.pd.trie-ste@gmail.com. Večer v Harry's Grill-u V ponedeljek bo v restavraciji Harry's Grill na Velikem trgu ob 20.30 večer, posvečen kuharskim receptom, katerih rdeča nit so grozdje in bela vina iz FJK. Protagonist večera bo mladi talentirani kuhar Raffael-lo Mazzolini, ob njem pa bosta spregovorila še sommelier Federico Gra-ziani in izvedenec Giampiero Rora-to. Kdor se želi udeležiti večera, se mora predhodno najaviti na telefonsko številko 040-660606. Cena večerje znaša 80 evrov. Zobozdravstvena ambulanta v zavetišču Teresiano V torek bodo v zavetišču tržaške Karitas Teresiano v Istrski ulici 71 ob 10.30 odprli novo zobozdravstveno ambulanto za manj premožne osebe Lidia Simoni, ki so jo uredili s prispevki Fundacije Casali, Fundacije CRTrieste, Konzorcija tržaških gradbenih obrtnikov in Ljudske banke iz Vicenze. Praznik znanosti v Miljah V torek bo v Miljah potekal Praznik znanosti, ki se ga bo udeležilo kakih petsto učencev osnovnih in nižje srednje šole iz Milj ter italijanske šole iz Hrvatinov v Sloveniji. Prizorišče pobude bo območje med zgodovinskim jedrom Milj, nabrežjem in Malim rtičem, od 9. ure dalje pa bodo otroci lahko obiskovali delavnice, vkrcali se bodo na katamaran, spoznavali delovanje teleskopa in tudi planetarija Znanstvenega imagi-narija. Pobudo prireja Občina Milje v sodelovanju s Pomorskim zavodom in licejem Galilei iz Trsta, tržaško univerzo in združenjem Aula blu. Ob tej priložnosti bo mil-jski mandrač zaprt za promet od 10. do 12. ure. promet Trčenje, pobeg in izsleditev V noči med četrtkom in petkom je terensko vozilo opel frontera povzročilo kar nekaj razdejanja, voznik pa je nato pritisnil na plin In se na ta način poskusil izmazati. Policija je kmalu zatem zasledila vozilo in identificirala lastnika. Veliki avtomobil je ponoči iz še nepojasnjenih razlogov trčil v vrsto parkiranih avtov na Ul. Gat-teri. Pri tem je bilo poškodovanih osem vozil. Voznik frontere se je od lo čil za hi ter po beg, a kljub te -mu ga je nekdo videl. Policiji ni bilo posebno težko zaslediti vozila, ki je bilo malo pozneje parkirano na Drevoredu Sanzio pri Sv. Ivanu. Na avtu, ki je bil zaprt, so bile vidne obtolčenine, ki so se ujemale s poškodbami na avtih iz Ul. Gatteri. Policisti so ugotovili, da je lastnik terenskega vozila mlad moški. Še ni jasno, ali je ponoči za volanom sedel on. nabrežina - Prisluhnimo svojemu telesu ... v gibanju Če se ne počutimo dobro v svojem telesu, kje drugje bi se lahko? V okviru kulturnega društva Igo Gruden v Nabrežini že vrsto let poteka tečaj somatičnega gibanja. Zavestno gibanje nam daje možnost, da povečamo svojo sposobnost občutenja in zavedanja samih sebe. Je ključ za ponovno odkritje modrosti našega telesa, ki je v današnji tehnološki družbi marsikdaj pozabljena. Ne glede na naše trenutno stanje je vedno mogoče nekaj narediti, da bi se izboljšalo. Z vsakim novim gibom, ki ga osvojimo, se ustvarijo nove povezave v našem živčnem sistemu, kar pomeni istočasno povečanje naših psihičnih in miselnih sposobnosti. Tečaj je namenjen vsakomur, ki si želi boljšega počutja s samim seboj in z drugimi. Vaje so dostopne vsem, potekajo ob glasbi in sproščenem počutju in spodbujajo usklajeno delovanje celotnega telesa. Namenjene so ne samo mišicam in pravilni, neobreme-njujoči uporabi sklepov, ampak tudi kostem, notranjim organom in počutju, kije z njimi povezano, pa tudi limfnemu, živčnemu sistemu itd. Ko zavestno usmerimo pozornost k delu našega telesa, se v njem nekaj spremeni: povečajo se dihanje, prekrvavitev, energija in dobro počutje, telo postaja vedno bolj vitalno. Posebno pozornost posvečamo gibljivosti hrbtenice, ramen in medenice, kot tudi vajam za prožnost medeničnega dna, čigar pomena se vsaka ženska zaveda ob nosečnosti in porodu ali ko pride v dobo menopavze. Med vajami je mogoče najti tudi drobne stvari, ki nam pridejo prav v vsakdanjem življenju, npr. da prebudimo dobro počutje v svojem telesu ob začetku novega dne ali da se umirimo zvečer, da lažje zaspimo, ali da sprostimo napetost v očeh, če smo se predolgo zadržali pred računalnikom. Vsaka lekcija se zaključi z daljšo sprostitvijo, ki omogoča telesu, da vgradi nove sposobnosti v celični spomin in nam daje priložnost, da najdemo stik s svojim notranjim mirom. Tečaj vodi Divna Slavec, ki vključuje v svoje delo znanja z različnih področij, predvsem iz dolgoletnega raziskovalnega dela v okviru študijskega centra "Pensarecolcorpo" ( HYPERLINK "http://www.pensarecolcorpo.it" www.pensarecolcorpo.it), z diplomo iz izkustvene anatomije. Vaje upoštevajo principe raznih tehnik somatičnega gibanja, kot so BMC (Body-Mind Centering), joga, metoda Fel-denkrais, Danza Sensibile. Poleg tega je razvila celo vrsto vaj z mehkimi žogami, ki pomagajo sproščati odvečne napetosti in povečati pretočnost v telesnih tkivih in ki prispevajo k povečanju gibljivosti in boljšemu delovanju zunanjih in notranjih struktur. Uvodno srečanje bo v ponedeljek, 24. septembra ob 18-h v društvenih prostorih SKD Igo Gruden v Nabrežini, redni tečaji pa se začnejo v oktobru po naslednjem urniku: torek in četrtek zjutraj (9.00 -10.30 in 10.30 -12.00) ter ob ponedeljkih od 18.00 do 19.30. Za informacije: 040 299632 (Vera) in 040 220469 (Divna). / RADIO IN TV SPORED Sobota, 22. septembra 2007 9 bazovica - Danes ob 16. uri slavnostno odprtje prenovljenega športnega centra Sodoben športni objekt zrasel s prostovoljnim delom Upravlja ga domače športno društvo Zarja - Razpolaga z nogometnima igriščema, pokritim baliniščem in več dvoranami Od leve proti desni: oder na nogometnem igrišču, kjer bo ob 16. uri potekala otvoritvena slovesnost, športna dvorana in pokrita balinarska steza kroma Posodobitev bazovskega športnega središča je po desetih letih končno zaključena. Trud, ki so ga res številni prostovoljni delavci dan za dnem vlagali v obnovo tega mogočnega objekta, ki je zrasel na večji jusarski površini nedaleč od bazovskega šohta, ob cesti, ki pelje proti Pesku, bo danes popoldne tudi poplačan. Ob 16. uri bo namreč ta veličastna športna struktura s prenovljenimi nogometnimi igrišči, pokritim baliniščem, telovadnico in nekaj večnamenskih dvoran namreč tudi uradno odprla svoja vrata in v svoje mnogotere prostore sprejela svoje goste. Upravitelji novega centra, se pravi športno društvo Zarja, so v sodelovanju z Odborom za ločeno upravljanje jusarskega premoženja v Bazovici poskrbeli za primeren slavnostni program, ki ga bodo oblikovali domači otroški pevski zbor Anton Slomšek, moška vokalna skupina Lipa in mešani pevski zbor Lipa iz Bazovice ter godbeno društvo Pro-sek, s športno točko pa bo nastopila navijaška skupina Cheerdance Millenium. Ob prisotnosti predstavnikov ustanov, ki so gmotno podprle realizacijo objekta (Občina Trst, Dežela FJK, Fundacija CRT, vsa športna društva in pa številni posamezniki ter prostovoljci) bodo seveda ob vhodu v strukturo tudi slavnostno prerezali trak. »Mislim, da je center pomemben za vse nas in ne le za športna društva ali za vas Bazovico,« je izpostavil predsednik društva Zarja Mirjan Žagar med včerajšnjim obiskom dokončanega središča. Prvi zametki načrta tega športnega objekta segajo v daljna devetdeseta leta, dokončni projekt pa je bil izdelan leta 1997; od takrat so si domačini, športni delavci, člani domačega jusa in številni drugi prostovoljci privi-hali rokave in vsak dan z udarniškim delom prispevali k rasti objekta. Kot je opozoril Žagar, so obnovo prvotnega poslopja (ob nogometnem igrišču je stala namreč samo slačilnica) močno zaustavile birokratske težave in pa huda neresnost gradbenih podjetij, ki so eno za drugim zapustila gradbišče po nekaj mesecih; šele nastop tretjega, tržaškega podjetja je rešilo precej klavrno stagnacijo. Danes se sodobno športno središče, ki obsega skoraj 40 tisoč kvadratnih metrov površine in za posodobitev katerega so potrošili kaka dva milijona evrov, lahko ponaša poleg z že omenjenimi nogometnim igriščem, balinarsko stezo in telovadnico, tudi s pokritimi tribunami, ki lahko sprejmejo okrog tristo navijačev, številnimi sla-čilnicami in večjim prostorom za bar. V prvem nadstropju, kjer ima svoj sedež vaški jusarski odbor, pa najdemo večji dvorani za seje, na primer, ali fitnes vadbo in pa manjše stanovanje za čuvaja. V centru že nekaj časa pridno trenirajo lokostrelci in balinar-ji, pomožno nogometno igrišče pa uporab- ljajo cicibani, mladinska ekipa Pomladi in pa članska ekipa rumeno-modrih nogometašev Zarje/Gaje. Veličastni projekt je financirala dežela FJK, ki je na podlagi deželnega zakona 16/1992 denar dodelila kot protivrednost za sinhrotron pri Bazovici. »Zavedamo se, da ne bo odslej ravno lahko shajati z denarjem, saj niso stroški za vzdrževanje in pa upravljanje take strukture zanemarljivi. Po odprtju bo začel delovati bar na primer, ki ga bomo zaenkrat upravljali člani društva, računamo pa tudi na naše zveste sponzorje in pokrovitelje, ki so nam bili v tem težkem in dolgem obdobju vselej ob strani in so nas podpirali,« je pojasnil predsednik Zarje. Obenem je opozoril, da imajo v načrtih ureditev manjšega sintetičnega nogometnega igrišča za igro 7:7, ki bo v Bazovico prav gotovo privabilo veliko rekreativcev, sproti pa se bodo gotovo izoblikovale še druge pobude. Danes gre torej zares. Zgradba bo morala sedaj zaživeti, za njen srčni utrip pa bo potrebno, da bomo vsi zraven, naši ljudje in naša društva. Doslej si pa posebno zahvalo za njihovo požrtvovalno delo zaslužijo predvsem društveni delavci Stojan, Vojko, Vojketo, Edi, Silvano, Maks, Zorko in Damjan. (sas) Včeraj danes Danes, SOBOTA, 22. septembra 2007 MAVRICIJ Sonce vzide ob 6.51 in zatone ob 19.04 - Dolžina dneva 12.13. Luna vzide ob 17.07 in zatone ob 1.01 Jutri, NEDELJA, 23. septembra 2007 NADA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 18,8 stopinje C, zračni tlak 1026,4 mb raste, veter 7 km na uro vzhodnik severovzhodnik burja, vlaga 45-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,6 stopinje C. [12 Lekarne Od ponedeljka, 17., do sobote, 22. septembra 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Oberdan (040 364928), Sv. Ivan -Trg Gioberti 8 (040 54393), Milje - Ul. Mazzini (040 271124). Sesljan (040 208334) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Sv. Ivan - Trg Gioberti, Ul. Baiamonti 50, Milje - Ul. Mazzini. Sesljan (040 208334) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Baiamonti 50 (040 8123252). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino ALCIONE - 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 »Il dolce e l'amaro«. AMBASCIATORI - 15.45, 17.15, 18.50, 20.30, 22.15 »I Simpson - Il film«. ARISTON - 18.05, 20.10, 22.15 »Transylvania«. CINECITY - 15.00, 17.25, 19.50, 22.10 »Espiazione«; 22.15 »L'ultima legio-ne«; 14.30, 16.25, 18.20, 20.15, 22.15 »Scrivilo sui muri«; 15.05, 17.30, 19.55, 22.10 »Subax - Tre menti sopra il pelo«; 14.55, 16.45, 18.30, 20.15, 22.05 »Funeral party«; 20.15 »Sapori e disapori«; 14.45, 16.35, 18.25 »Shrek terzo«; 14.30, 15.05, 16.20, 17.15, 18.10, 19.30, 20.00, 21.30, 22.00 »I Simpson - Il film«. EXCELSIOR - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Funeral party«. EXCELSIOR AZZURRA - 15.45 »Io non sono qui«; 18.15, 20.00, 21.45 »Le ragioni dell'aragosta«. FELLINI - 18.20 »Le vite degli altri«; 16.45, 20.30, 22.15 »Scrivilo sui muri«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.45, 18.30, 20.20, 22.15 »La ra-gazza del lago«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.45, 18.30, 20.20, 22.15 »Piano, solo«. KOPER - KOLOSEJ - 15.00, 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 »Ful gas 3«; 14.30, 16.50, 19.10, 21.30, 23.50 »Bournou ultimat«; 16.20, 18.10, 20.00, 21.50, 23.40 »Proste sobe«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.00, 21.00 »I Simpson - Il film«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 21.15, 22.15 »Suxbad - Tre menti sopra il pelo«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'ultima legione«; Dvorana 4: 16.30, 19.30, 22.25 »Shrek terzo«; 18.15, 20.30, 22.20 »Severance«. SUPER - 17.00, 18.45, 20.30 »Sapori e dissapori«; 22.15 »Sicko«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »I Simpson - Il film«; Dvorana 2: 17.00, 18.30 »Shrek terzo«; 20.10, 22.10 »Sapori e dissa-pori«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.00 »Scrivilo sui muri«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.10 »Suxbad - Tre menti so-pra il pelo«; Dvorana 5: 18.00, 20.15, 22.15 »L'ultima legione«. IUI Osmice OSMICO sta v Mavhinjah odprla Franc in Tomaž Fabec. Obiščite nas! Tel 040-299442. OSMICA je odprta pri Davidu, v Sa-matorci št. 5. Vabljeni! Tel: 040229270. OSMICO je odprl Boris Škerk v Pra-protu 20. Tel. 040-200156. OSMICO je v Zgoniku št. 71 odprl Mario Milič. Tel. 040-229337. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za Slivno. Tel.338-3515876. Sobota, 22. septembra 2007 □ Obvestila ŽENSKI PEVSKI ZBOR VESNA vabi vse tiste, ki ljubijo petje, da se mu pridružijo ob torkih ob 20.30 v domu Alberta Sirka v Križu. CENTER YOGA SATYANANDA iz Trsta sporoča vsem zainteresiranim, da je v mesecu septembru mogoča brezplačna lekcija yoge na sedežu društva v Trstu, Ul. Economo 2 (2. nadstropje) v sledečih dnevih in urnikih: od ponedeljka do četrtka: 18.00 - 19.30; ob torkih in četrtkih: 9.30 - 11.00 ali 20.00 - 21.30. Več informacij lahko dobite na spletni strani društva: www.satyanandayoga-trieste.itToplo vabljeni! KD SLAVKO ŠKAMPERLE prireja: tečaj hip-hop za osnovnošolske otroke, tečaj v latinsko-ameriških plesih za srednje in višješolsko mladino in tečaj v standardnih in latinsko-ameriških plesih za odrasle. Tečaji bodo potekali v društvenih prostorih na štadjonu 1. Maja s pričetkom v mesecu oktobru. Za informacije in vpisovanja poklicati na tel. št. 040-213153 ali 349-7338101 (Tatjana). KRUT: tečaj masaže, ki ga bo vodila dipl. fizioterapevtka in mednarodna inštruk-torica A.I.M.I. bo stekel v začetku oktobra. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu krožka KRUT, ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. MEPZ SKALA - SLOVAN obvešča pevke in pevce, da so se pričele pevske vaje v novi sezoni in sicer v ponedeljkih in četrtkih ob 20.30 v domu Skala v Gro-padi. Vabljeni novi glasovi! OBČINA DEVIN NABREŽINA prireja tečaje informatike, angleščine, slovenščine in nemščine, ki se bodo odvijali v Grudnovi hiši v Nabrežini od oktobra 2007 do maja/junija 2008. Interesenti lahko dvignejo vpisne pole in dobijo vse potrebne informacije pri okencu urada za stike z javnostjo (brezplačna telefonska številka 800 00 22 91), ki posluje v Grudnovi hiši v Nabrežini št. 158, s sledečim urnikom: ponedeljek - petek 9-13, sreda in četrtek tudi 14-17. Vpisovanje se bo zaključilo v petek, 28. septembra 2007. OTROŠKA FOLKLORNA SKUPINA STU LEDI sporoča, da bo prva vaja v sredo, 26. septembra, ob 17.30 v občinskem gledališču v Boljuncu. Vabljeni otroci od 6. do 15. leta starosti. Dobrodošli mu-zikantje. V primeru zadostnega vpisa bodo vaje tudi na Krasu. PLESNA SKUPINA Show chance obvešča, da se bo tečaj modernega plesa in jazz plesa za začetnike in plesalce z že dobrim plesnim predznanjem pričel v mesecu oktobru. Tečaj, ki je namenjen tudi osnovnošolskim otrokom se bo odvijal v prostorih KD Škamperle na štadjonu 1. Maja. Za informacije in vpisovanja poklicati na tel. št. 333-8139018 (Daša). SKD PRIMOREC - v četrtek, 27. septembra, ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah: »S Taisijo po Kaliforniji«, potopis v slikah in besedah, anekdote in še marsikaj. Vabljeni! SKD TABOR OPČINE - PROSVETNI DOM sporoča, da se s prvim oktobrom 2007 začnejo tečaji telovadbe: vsak ponedeljek in četrtek po običajnih urnikih. ZBIRANJE PODPISOV ZA USTANOVITEV NOVE OBČINE: v Ljudskem domu v Trebčah bo od nedelje, 23. septembra do srede, 26. septembra 2007 potekalo zbiranje podpisov za referendum, ki v smislu 12. odstavka 17. člena deželnega zakona št. 5/2003 dopušča ustanovitev nove občine. Pripravljalni odbor vabi vaščane k podpisu ob sledečih urnikih: nedelja, 23. septembra od 10:30 do 12:30; ponedeljek, 24. septembra od 18:00 do 20:00; torek, 25. septembra od 18:00 do 20:00; sreda, 26. septembra od 18:00 do 20:00. Potreben je veljavni osebni dokument ali potni list. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, da je pri okencu urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Na-brežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 14-17) na razpolago kartica za znižano parkirnino za parkirišče v Sesljanskem zalivu, ki velja do 30. septembra 2009. Vsak lastnik avtomobila lahko dobi 1 kartico; za izdajo kartice je treba imeti s sabo prometno dovoljenje in izpolniti, ki je na razpolago na glavni spletni strani Občine www.comune.duino-aurisina.ts.it oziroma pri Uradu za stike z javnostjo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800002291. GODBENO DRUŠTVO PROSEK obvešča, da je v teku vpisovanje v glasbeno šolo za pihala, trobila in tolkala. Vpisovanje in informacije ob torkih in petkih, od 20.30 dalje, v Soščevi hiši na Proseku ali na tel. št.: 335-7722306. TEČAJ MASAŽE DOJENČKA, ki ga bo vodila dipl. fizioterapevtka in mednarodna inštruktorica A.I.M.I. bo potekal ob koncu septembra. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu krožka Krut, Ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. ŠPORTNA ŠOLA POLET V SODELOVANJU Z AŠD KONTOVELOM obvešča, da vadba poteka s sledečimi urniki: motorika (letniki 2000-2001-2002) ponedeljek in sreda od 16.15 do 17.15; minibasket (letniki 1996-1997-19981999) ponedeljek in sreda od 17.15 do 18.15 in petek, od 16.15 do 17.15; mi-nimotorika (letnika 2003 in 2004) se bo začela v mesecu oktobru, ob sobotah, od 10.30 do 11.30. Vadba se bo odvijala v telovadnici Ervatti pri Briščikih. Info: Andrej Vremec 338-5889958. KRUT NARAVA - prijavi se na začetniški tečaj Yoge, ki se bo odvijal v dopoldanskih ali večernih urah. Informacije na sedežu, tel. 040-3720062. AŠD-SK BRDINA prireja namensko telovadbo za priprave na smučarsko sezono. Telovadba bo potekala pod strokovnim vodstvom v telovadnici osnovne šole F. Bevka na Opčinah, ob sredah, od 18.15 do 19.15 ter ob petkih, od 16.00 do 17.30. Vpišejo se lahko člani in ne člani ter je namenjena otrokom in mladincem. Za informacije in prijave lahko kličete na številki: 334-6119454 (Fabia-na) ali 348-8012454 (Sabina) vsak večer od 18.00 do 19.30. 35-LETNIKI s Trsta, Brega in Krasa se bomo spet skupaj veselili v soboto, 17. novembra v restavraciji Križman v Repnu. Zbirališče bo ob 20.uri. Katja (v svoji trgovini sadja in zelenjave na Dunajski cesti 2 na Opčinah) bo zbirala prijave s prispevkom 35,00 evrov. Za info pokličite Barbaro na št. 040-226167 od 12. do 19. ure. OBČINE Devin - Nabrežina, Zgonik in Re-pentabor v sodelovanju z zadrugo Le Briciole organizirajo tečaj telovadbe s psihomotricistko dr. Loreno Ravbar, v igralnem kotičku »Palček« v naselju sv. Maura št. 124, Sesljan. Ob ponedeljkih: od 17. do 18. ure za ženske in/ali mame: v tem času lahko mamice pridejo na tečaj s svojimi otroki. Mesečna cena vključuje namreč tudi sodelovanje vzgojiteljice igralnega kotička »Palček«; od 18. do 19. ure za ženske in mamice; v tem času vzgojiteljica ne bo na razpolago, zato morate poskrbeti za domače varstvo otrok. Tečajnina: 20 evrov mesečno. Tečaj bo potekal od 17. septembra 2007 do 30. junija 2008. Za informacije in prijave vam je na voljo Igralni kotiček «Palček« v Naselju sv. Maura št. 124 - Se-sljan: dr. Antonella Celea, tel. 040299099 od ponedeljka do četrtka od 8.30 do 12.30. MEPZ JACOBUS GALLUS začenja novo pevsko sezono, ki bo nadvse bogata. V svoje vrste vabi stare in nove pevce. Vaje se bodo odvijale vsako sredo in petek, od 21. septembra dalje, na sedežu Glasbene Matice, v Ul. Montorsino 2, s pričetkom ob 20. uri. Za info: 3476261773 (Katja). OTROŠKI PEVSKI ZBOR Zgonik začenja novo pevsko sezono. V svoje vrste vabi stare in nove pevce. Prva vaja bo danes, 22. septembra 2007 ob 11. uri v zgo-niškem farovžu. Vsi otroci toplo vabljeni! ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ BORŠTA, ZA-BREŽCA, JEZERA IN HRVATOV vljudno vabi k slovesni zahvalni sv. maši ob priliki 60. obletnice delovanja šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja v Borštu, ki bo v nedeljo, 23. septembra 2007, ob 18. uri, v župnijski cerkvi sv. Antona Puščavnika v Borštu. Sledi družabnost v dvorani pri sestrah. Vabljeni. TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo odhod avtobusa za nastop na proslavi v Bovcu v nedeljo, 23. septembra ob 11. uri izpred sedeža na Padričah. V torek, 25. septembra ob 20.45 redna pevska vaja. ANGLEŠČINA - tečaji pri Skladu Mitja Čuk informativno srečanje v ponedeljek, 24. septembra 2007 po sledečem urniku: ob 15. uri srednja šola, ob 16. uri višja šola, ob 17. uri osnovna šola, ob 18. uri odrasli - Proseška ul. 131, Opčine. Informacije na tel. št. 040-212289 (od 10. do 14. ure). AŠD SOKOL obvešča, da se bo 24. septembra pričela vadba otroškega baleta s sledečim urnikom: ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 17.30 za otroke letnika 2003-2004 in od 17.30 do 18.30 za TRST osnovnošolske otroke v dvorani Igo Gruden v Nabrežini. Vabljeni vsi otroci, ki bi radi gojili balet. AŠD SOKOL obvešča, da se bo začela vadba otroške telovadbe - motorike za letnike 2000 - 2001 in 2002 v ponedeljek, 24. septembra t.l. pod vodstvom profesorja F. Drasiča. Vadba od 17.30 do 19.00 v telovadnici v Nabrežini. Ob 17.30 bo tudi informativni sestanek za novo sezono s starši. SKGZ v sodelovanju z društvom Slovencev miljske občine in občinsko knjižnico Edoardo Guglia, vljudno vabi na predstavitev priročnika za uveljavljanje izvorne oblike imena in priimka »Pravica do imena in priimka«, ki bo v ponedeljek, 24. septembra 2007, ob 18. uri v prostorih občinske knjižnice E. Guglia v Miljah (Trg Republike 4). STROKOVNI TEČAJ ZA IZPOPOLNJEVANJE SLOVENSKEGA JEZIKA Namenjen je šolnikom, prevajalcem, časnikarjem in vsem, ki jim ni vseeno, kako obvladajo svoj materni jezik. Od oktobra do maja z visoko kvalificirano izvedenko. Prijave do 24. septembra 2007. Vpis na sedežu Sklada Mitja Čuk vsak dan (razen ob sobotah) od 10. do 14. ure. Informacije: tel. 040-212289. TEČAJ ANGLEŠČINE: začetne in nadaljevalne tečaje, konverzacijo in individualne lekcije bosta vodili izvedenki za poučevanja angleščine za otroke, za odrasle in za ciljne skupine s specifičnimi željami. Začetek v oktobru, prijave do 24. septembra 2007. Vpis na sedežu Sklada Mitja Čuk vsak dan (razen ob sobotah) od 10. do 14. ure. Informacije: tel. 040-212289. TEČAJ SLOVENŠČINE ZA TUJCE Vodila ga bo izvedenke z dolgoletnimi izkušnjami na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Začetek v oktobru, prijave do 24. septembra 2007. Vpis na sedežu Sklada Mitja Čuk vsak dan (razen ob sobotah) od 10. do 14. ure. Informacije: tel. 040-212289. TEČAJ ŠPANSKEGA JEZIKA (začetni in nadaljevalni) s profesorjem španskega rodu. Začetek oktobra, prijave do 24. septembra 2007. Vpis na sedežu Sklada Mitja Čuk vsak dan (razen ob sobotah) od 10. do 14. ure. Informacije: tel. 040212289. TEČAJI TAI CHI: 4 srečanja mesečno od oktobra do konca junija s specializiranim vaditeljem. Vpisi vsak dan razen ob sobotah od 10. do 14. ure na sedežu Sklada Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine. Informacije: tel. 040-212289. TELOVADBA-YOGA PRI SKD IGO GRUDEN se začne v oktobru, srečanje pa bo 24. septembra 2007, od 18.00 do 19.30. SKD F. PREŠEREN prireja plesno šolo za osnovnošolce in najstnike pod vodstvom strokovnih učiteljev Fulvia in Anne Settomini iz priznanega »Club Diamante-FVG«. Treningi za skupinske plese (Hip Hop) in plese v parih (latinsko-ameriški in standard) se bodo vršili vsak ponedeljek popoldne v več izmenah. Informativni sestanek za nove in lanske plesalce: v torek 25. septembra ob 20.00 v društveni dvorani. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča pevce, zborovodje in korepetitorje da se bo »Tri dnevni mednarodni pevski seminar« z angleškim in ameriškim repertoarjem odvijal od 25. do 27. oktobra 2007 v dvorani Glasbene šole Logatec. Vodila ga bosta priznana profesorica Barbara Pearson in ko-repetitor Klemen Golner. KRUT NARAVA obvešča, da bo ponovno stekel tečaj REIKI 1. stopnje, predstavitvena konferenca bo v sredo, 26. septembra 2007, ob 18. uri, na sedežu v Ul. Cicerone 8b, Trst. V kratkem je predviden tudi tečaj 2. stopnje Za dodatne informacije tel. na št.: 040-3720062. SKD VIGRED obvešča, da bodo v šolskem letu 2007/2008 v društvenih prostorih v Šempolaju potekale sledeče stalne dejavnosti: PLESNA SKUPINA za osnovnošolske otroke, mentorica Jelka Boga-tec vsak četrtek od 16. do 17. ure. Prvo srečanje v četrtek, 27. septembra ob 16. uri, ob 17. uri informativni sestanek s starši. OTROŠKO-MLADINSKA pevska - glasbena skupina Vigred za otroke, ki obiskujejo vrtec, osnovno šolo in prvo srednjo, vsak ponedeljek od 16. do 17. ure. Mentorja Sara Matijačič in Al-joša Saksida. Prva vaja v ponedeljek, 1. oktobra, ob 16. uri, ob 17. uri sestanek s starši. TEČAJ PRIPRAVE narodnih noš in tečaj šivanja z gospo Adrijano Regent ob ponedeljkih od 18. do 20. jure. Prvo srečanje in prijave v ponedeljek 15. oktobra ob 18. uri. TEČAJ »ŠTIKAN-JA« ob torkih od 17. do 19. ure z gospo Marico Peric. Prvo srečanje in prijave v torek, 9. oktobra ob 17. uri. Informacije na tel. št. 380-3584580. SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA bo proslavila svojo 60. obletnico v četrtek, 27. septembra, v domu šolskih sester pri sv. Ivanu, Ul. Delle doc-ce 34 v Trstu. Slovesnost bo vodil tržaški škof mons. Eugen Ravignani. Ob 16.30 bo zahvalna maša pri kateri bo pel OpZ Kraški cvet, ki ga vodi sestra Karmen Koren, po maši pa bo krajši kulturni program in družabno srečanje. Prisrčno vabljeni vsi sodelavci, podporniki in prijatelji te dobrodelne organizacije ter predstavniki sorodnih ustanov. PLAVALNI KLUB BOR organizira tečaje prilagajanja na vodo za predšolske otroke (od 4. leta dalje) in tečaje plavanja za osnovnošolce ter srednje in višješolsko mladino. Za informacije in vpis pokličite na št. 334-1384216 ob delavnikih od 15. do 17. ure do vključno petka, 28. t.m. Začetek tečajev 1. oktobra. SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE v Trstu obvešča, da bo v petek, 28. septembra ob 18. uri v dvorani Marijinega doma v ul. Risorta 3 predaval koprski pomožni škof dr. Jurij Bizjak na temo »Sv. pismo je kakor čreda«. Toplo vabljeni! V KULTURNEM CENTRU Lojze Bratuž bo v petek, 28. septembra 2007 ob 20.30 na sporedu drugi koncert iz Koncertne sezone 2007/2008. Nastopala bo priznana pianistka Dubravka Tomšič Srebot-njak. Koncert je v okviru festivala Kogojevi dnevi 2007. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja VEČERNI POHOD po barkovljanskih klancih v soboto, 29. septembra. Od letos dalje ga društvo poimenuje po svojem zvestem članu - planincu Zorotu Starcu. Pohod bo vodila prof. Marinka Pertot. Zbirališče na dvorišču barko-vljanskega društva ob 17. uri. Iz organizacijskih razlogov prosimo, da se javite za pohod na tel. št. 040-411635 ali 040415797. Priporočamo primerno obutev in ročno svetilko. RADIJSKI ODER sporoča gojencem gledališkega tedna za najmlajše, da bo predstava »Pepelka«, v nedeljo, 30. septembra 2007. Prva vaja bo danes, 22. septembra popoldne, v Finžgarjevem domu na Opčinah, generalka pa v soboto, 29. septembra popoldne, pri Sv. Ivanu. Kdor je izgubil svojo vlogo naj se telefonsko javi Lučki na tel. št.: 040-211551. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV organizira 30. septembra 2007 izlet v Škofjo Loko »Po poteh naših pesnikov in pisateljev - ogled Tavčarjeve domovine«. Za prijave in informacije pokličite na tržaški (040-635626) oz. goriški urad ZSKD (0481-531495). AŠD BREG sporoča, da bodo v občinskem športnem centru S. Klabjan v Dolini stekle sledeče dejavnosti: REKREACIJA odrasli, od 1. oktobra ob ponedeljkih in petkih ob 21. uri, REKREACIJA odrasli, od 2. oktobra ob torkih in četrtkih ob 8.30, OTROŠKA TELOVADBA od 6. oktobra ob sobotah, skupina starejših ob 9. uri in skupina mlajših ob 10. uri. Prisrčno vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV bo v ponedeljek, 1. oktobra, začelo svojo novo redno sezono. Prvi večer bo posvečen spominu škofa Lovrenca Bel-lomija ob obletnici njegove smrti. Pozdravil bo tržaški škof msgr. Evgenij Ra-vignani, o Bellomijevem liku pa bodo spregovorili Dušan Jakomin, Tomaž Simčič in Peter Močnik. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani, Ulica Donizetti 3, z začetkom ob 20.30. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da bo informativni sestanek in začetek treningov v ponedeljek, 1. oktobra, ob 16.30, na Stadionu 1. maja, in v sredo, 3. oktobra, ob 17.15, na Opčinah, v večnamenskem prostoru didaktičnega ravnateljstva (Nanoški trg, 2). Za dodatne informacije in prijave pokličite na tel: 328-2733390 (Petra) ali 338-5953515 (Katja). GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da bo informativni sestanek in začetek treningov v ponedeljek, 1. oktobra ob 16.30 na Stadionu 1. maja, in v sredo, 3. oktobra ob 16.15 na Opčinah, v večnamenskem prostoru didaktičnega ravnateljstva (P.le Monte Re, 2). Za dodatne informacije in prijave pokličite na tel: 328 2733390 (Petra) ali 338 5953515 (Katja). KK ADRIA prireja telovadbo za odrasle vsak ponedeljek in četrtek, od 20. do 21. ure v ŠKC v Lonjerju pod vodstvom diplomirane fizioterapevtke Sare. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 1. oktobra. MEPZ PRIMOREC vabi pevce in pevke na prvo vajo v novi sezoni in sicer v pone- -/ deljek, 1. oktobra 2007, ob 20.30 v Ljudskem Domu v Trebčah. KRUT organizira skupinske vaje za noge, bolečine v hrbtenici ter osteoporozo. Vaje so namenjene članom in se bodo pričele v torek, 2. oktobra 2007. Vpisovanje in dodatne informacije dobite na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. SKD F. PREŠEREN prireja plesni tečaj za odrasle, namenjen predvsem ljubiteljem latinsko-ameriških in karibskih plesov. Tečaj se bo odvijal vsak torek v društveni dvorani gledališča Prešeren v Bol-juncu in bo trajal do decembra 2007, pod vodstvom učiteljice iz »Cluba Diamante - FVG«. Začetek tečajev bo v torek 2. oktobra: ob 20.30 za začetnike in ob 21.30 za lanske tečajnike. Pred začetkom prvega treninga bo kratka predstavitev programa. SKD IGO GRUDEN prireja niz delavnic za mladostnike in odrasle: DIGITALNA FOTOGRAFSKA DELAVNICA - šest srečanj z omejenim številom vpisanih na pet oseb; prvo srečanje bo 3. oktobra ob 18.30. Tel. 040-200620 ali san-derkfq@hotmail.com. OBLIKOVANJE USNJENIH IZDELKOV: prvo srečanje bo 8. oktobra od 20. do 22. ure. Tel. 3338980166 (Erika). SKD IGO GRUDEN prireja likovno delavnico za otroke od 7. do 11. leta. Potekala bo v sedmih srečanjih z umetnikom Štefanom Turkom vsako prvo soboto v mesecu. Prvo srečanje bo 6. oktobra od 9.30 do 11.30. Tel. 040-200620. LIKOVNA DELAVNICA »Venerina os« za odrasle in mladostnike: 10 srečanj ob četrtkih od 19.30 do 21.30. Prvo srečanje bo 11. oktobra, tel. 040-220680. DELAVNICA umetniškega raziskovanja simbolne govorice: ob sobotah od 9.30 do 12.30. Prvo srečanje bo 13. oktobra, tel. 040-220680. KRUT začenja s 3. oktobrom 2007 tradicionalne skupinske vaje v termalnem bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu, Ul. Cicerone, 8, tel: 040-360072. SKD TABOR - TELOVADBA S KATJO začetek in podrobnejše informacije, v četrtek, 4. oktobra 2007, ob 19.30, v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. SKD TABOR - YOGA začetek in podrobnejše informacije v petek, 5. oktobra 2007, ob 19.00 uri, v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v zdravilišču Strunjan od 14. do 23. oktobra (tehn. izvedba Adriatic Y). Informacije na sedežu v ul. Cicerone 8/B, tel. 040-3720062. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA v sodelovanju z Glasbeno matico obvešča, da je v teku vpisovanje v glasbeno šolo za pihala, trobila, tolkala in za glasbeno vzgojo predšolskih otrok. Informacije na tel. št. 347-6849247 (Erik) ali na sedežu društva vsak ponedeljek in četrtek od 20.30 dalje. TEČAJ ZA DOJENČKE - Združenje kliničnih pedagogov in ŠC Melanie Klein obveščata, da se bo v ponedeljek, 15. oktobra, začel tečaj namenjen dojenčkom do 8. meseca starosti. Tečaj zaobjema 6 srečanj, štiri so posvečena masaži dojenčka po tehniki Body Work, dve pa dejavnostim v bazenu. Število mest je omejeno. Informacije in prijave na tel. št. 3284559414 ali po elektronski pošti »in-fo@melanieklein.org«. TEČAJ SLOVENŠČINE ZA ODRASLE - ŠC Melanie Klein prireja večstopenjski tečaj slovenščine za odrasle. Prvo informativno srečanje bo v četrtek, 18. oktobra, ob 20. uri na društvenem sedežu, ul. Cicerone 8. Informacije in prijave na tel. št. 328-4559414 ali po elektronski pošti »info@melanieklein.org« in na spletni strani »www.melanieklein.org«. JEZIKOVNA DELAVNICA SLOVENSKE URICE je namenjena otrokom med 3. in 7. letom starosti. Otroci bodo glede na njihovo znanje razdeljeni v vsaj dve starostni skupini, prva bo namenjena otrokom iz mešanih ali italijansko govorečih družin, druga pa tistim, ki obiskujejo slovenske ustanove in želijo bogatiti svoj besedni zaklad ter utrjevati slovenščino. Tečaj bo potekal ob sobotah na sedežu ŠC Melanie Klein, ul. Cicerone 8. Prvo srečanje bo v soboto, 20. oktobra. Informacije in prijave na tel. št. 3284559414 ali po elektronski pošti »in-fo@melanieklein.org«. PILATES: SKD IGO GRUDEN obvešča, da se vpisovanje v začetni in redni tečaj nadaljuje. Vadba bo potekala ob torkih od 18. do 19. ure in ob sobotah, od 9. do 10 ure. Začetek sobota, 20. oktobra. Prijave in info: 040-200620 (Mileva). TRST Sobota, 22. septembra 2007 1 1 SKD Barkovlje - JI. Bonafata 6 s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi na večer narečne pesmi BRSHKCVLJE V fPESMl S&l BESEDI Predstavitev pesniške zbirke Aleksandra Furlana "Rftl (PCfPCIPRir S pesnikom se bo pogovarjala Ivana Godnik. Sodeloval bo barkovljanski pevski zbor pod vodstvom Aleksandre Pertot. Recitatorji: Klara Bevilacqua, Graziella Stoka, Eva Scheimer, Ladi Vodopivec, pri klavirju Tamara Ražem DANES, 22. SEPTEMBRA 08 20.30 AS D ZARJA v sodelovanju z odborom za LOČENO UPRAVLJANJE JUSARSKEGA PREMOŽENJA V BAZOVICI www.teaterssg.it vabilo k abonmaju IZTOK MLAKAR končno v Trstu v predstavi DUOHTAR POD MUS Iztok Mlakar po motivih Moliera režiser: Vito Taufer petek, 28. septembra 20.30, SSG za abonente 07/08 vstopnina samo 2€! vpisujemo abonma 07/08 info brezplačna tel.št. 800 214302 9 Šolske vesti DRŽAVNI POKLICNI ZAVOD J. ŠTEFAN v Trstu nujno išče suplenta za poučevanje mehanske tehnologije z delovno pogodbo do 30. junija 2008. Zainteresirani naj kličejo na tel. št.: 040-568233. M Izleti MoPZ Fantje izpod Grmade in ženski zbor Devin vabita ob začetku sezone na ogled satirične komedije Kdor išče. najde! AVTORJA: Fabrizio Poloiaz in Paolo Tanze IGRA: gledališka skupina Slovenskega kulturnega kluba REŽIJA: Lučka Susič PRIZORIŠČE: Sedež devinskih zborov Jutri, 23. septembra ob 18.00 uri SKD PRIMOREC organizira za majhne in velike otroke enodnevni izlet v Gardaland v soboto, 6. oktobra 2007. Vpisovanja bodo potekala v četrtek, 27. septembra od 18.00 do 19.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Za informacije pokličite na tel. 347/8386109 (Biserka). IZLET SPDT na Hochwipfel: V nedeljo, 23. septembra 2007 organizira SPDT avtomobilski izlet na Hochwipfel. Na 2185 m visoko, zelo lepo in razgledno goro, ki meji z Av- Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: agip Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155 shell Ul. Locchi 3, Trg Duca degli Abruzzi 4 esso Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 črpalke odprte 24 ur na 24 agip Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 total Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE nočne črpalke in self service tamoil - Ul. F. Severo 2/3 agip Istrska ulica 155, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2 esso Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67 shell Ul. Locchi 3 V sodelovanju s FIGISC Trst strijo, nas bo vodila Elči Abram. Odhod udeležencev bo ob 6.45 s trga v Sesljanu, od koder se bomo odpeljali do koč Cason di Lanza. Od tu do vrha je 3 ure hoje po rahlo se vzpenjajoči poti. Vse potrebne informacije Vam nudita Elči tel. 040415534 in Vojka tel. 040-2176855. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV organizira 30. septembra 2007 izlet v Škofjo Loko »Po poteh naših pesnikov in pisateljev - ogled Tavčarjeve domovine«. Odhod iz Opčin pri Prosvetnem domu je predviden ob 7. uri, iz Gorice (pred Rdečo hišo) ob 8. uri. Za prijave in informacije pokličite na tržaški (040-635626) oz. goriški urad ZSKD (0481-531495). DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE organizira v nedeljo, 7. oktobra 2007, izlet »po poteh Kiljana Ferluge« v Crikvenico in otok Krk. Zbirališče v Miljah pred avtobusno postajo ob 7.uri, ob 7.15 pri Korošcih, ob 7.25 v Zavljah, ob 7.30 pri ex »Fiat Grandi«. Prijave sprejema gospa Vesna (040-271862). Izlet je organiziran v sodelovanju z Adria-tica.net Centro viaggi. KRUT - zadnja mesta za bivanje na otoku Ischia (7.-20. oktobra 2007). Pokliči na tel. št.: 040-360072. Tehnična izvedba Adriatic Y. SPDT organizira v nedeljo, 7. oktobra 2007 avtobusni izlet v Val Vecia (Bassano). Predviden je kratek pohod z ogledom zanimivosti prve svetovne vojne. Izlet vodi Franc Starec. Ker je izlet avtobusni naj se člani čimprej prijavijo na tel. 040220155 (Livio) ali 040-2176855 (Vojka). Vabljeni! 0 Prireditve SKD TABOR - V Prosvetnem domu na Opčinah, bo ob delavnikih med 17. in 20. uro do 29. septembra, na ogled razstava Lojzeta Spacala, Marijana Pfaiferja »Kras, Istra, Posočje: podobe, krajine, vtisi (fotografije). Razstava je vključena v mednarodni fotografski festival Triestefotografia. Istočasno bo v prostorih Prosvetnega doma potekal sejem novih in rabljenih knjig. ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO organizira danes, 22. septembra 2007 ob 20. uri v Kulturnem društvu Ivan Grbec, Škedenjska ulica 124 v Trstu, predavanje na temo: Ni kruha brez trnja - sklop prehrambnih bolezni. Pogled na debelost, anoreksijo, bu-limijo in sladkorno bolezen s stališča antropozofske medicine. Predavatelj : doktor Angelo Fierro, antropozof- vljudno vabi danes, 22. septembra 2007 ob 16. uri na SLOVESNO OTVORITEV ŠPORTNEGA CENTRA V BAZOVICI Danes je pri Prelesnikovih in Koroščevih kar dvojno slavje: poroka Nataše z Markom in krst male Ajde. Vsi domači jim kličemo srečno!!! Našemu geom., arh., inšp. Marku in Nataši želimo obilo sreče na skupni življenjski poti Robert, Petra, Ivan, Barbara in Tomislav ski zdravnik iz Bologne, specialist za prehrambne vede in dieto. Vstop prost. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske Prosvete vabi danes, 22. septembra, na večer narečne pesmi »Barkovlje v pesmi in besedi«. Predstavitev pesniške zbirke Aleksandra Furlana »An popodan«. S pesnikom se bo pogovarjala Ivana Godnik. Sodeloval bo barkovljanski pevski zbor pod vodstvom Aleksandre Pertot. Recitatorji: Clara Bevilacqua, Graziella Štoka, Eva Scheimer, Ladi Vodopivec. Pri klavirju Tamara Ražem. Začetek ob 20.30. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM IN MISIJONSKI KROŽEK vabita na srečanje z misijonarko s. Ljudmilo Anžič, ki bo prikazala s sliko in besedo položaj in probleme, s katerimi se srečujejo misijonarji v Kambodži. Srečanje bo v nedeljo, 23. septembra 2007 ob 16.30 v Marijinem domu v Rojanu, ul. Corda-roli 29. SKD LIPA vabi na koncert »Oh, ljubezen plameneča« v izvedbi MePZ Obalca. Nastopajo solisti: Tamara Stanese, Martin Knez, Raffaella Pe-tronio, Deana Lozar, Samo Južnič. Koncert bo dne 26. septembra 2007, ob 20.30, v dvorani športnega centra Zarja v Bazovici (ob nogometnem igrišču). V KULTURNEM CENTRU Lojze Bra-tuž bo v sredo, 26. septembra 2007 ob 18. uri odprtje likovne razstave slovenskega umetnika Karla Pečka pod naslovom »In kaj naj ljubim, če ne skrivnosti?« Razstava je v sodelovanju z galerijo Rika Debenjaka -Kanal ob Soči. Umetnika in razstavljena dela bo predstavila prof. Milena Zlatar. Črno je vino, beli kolači... Katja in Valentino Da bi srečno in veselo plesala v skupnem življenju, vama želimo vsi pri TFS Stu ledi ZADRUGA NAŠ KRAS IN ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA vabita v petek, 28. septembra ob 20. uri, v Kraško hišo v Repen na predstavitev knjige Boruta Spacala »Nočni cvet - Spomini na očeta«. O Lojzetu Spacalu bo spregovoril umetnostni zgodovinar, prof. Giulio Montenero. V okviru večera bo na ogled video posnetek Iztoka Prem-rova (Rtv Slovenija) »Podoba podobe«, ki je nastal ob 100-letnici umetnikovega rojstva. V SOBOTO, 22. septembra 2007 ob 19. uri, v Galeriji Veli Jože v Grožnjanu (HR) bo odprtje razstave Klavdije Marušič. Istočasno bo odprl svojo razstavo Andrea Verde-lago v Galeriji All'Angolo v Grožnjanu. Razstavi bosta odprti od 23. do 30. septembra 2007 vsak dan, od 10.30 do 17.30. 0 Mali oglasi AGRITURIZEM GRGIČ Padriče 193, je odprt v petkih, sobotah in nedeljah, od 10. do 23. ure. Nudi domač prigrizek in tople jedi. Tel. 040226445. Toplo vabljeni! DAJEM V NAJEM garažo v bližini železniške postaje v Trstu. Tel. 3294128363. DAJEM V NAJEM, izključno študentom, dvosobno stanovanje pri sv. Jakobu. Pokličite lahko v popoldanskih urah na tel. št. 040-813651. FRIZERSKO OPREMO v dobrem stanju prodam po ugodni ceni. Tel. na št.: 349-4963779. IŠČEM POMOČ pri učenju zgodovine in zemljepisa za tretji razred slovenske nižje srednje šole. Tel.040-54126 ali 333-9612822. KUPIM olje ali mešano tehniko goriškega umetnika Rudolfa Sakside. Tel. 328-3625499. NA PROSEKU oddajamo v najem opremljeno stanovanje (60 kv. m) s parkiriščem in balkonom. Tel. 040225320 ali 333-1129574. NUDIM pomoč pri nalogah in učenju dijakom nižje srednje šole. Tel. 349-1603488. NUJNO IŠČEMO vestnega natakarja - vestno natakarico in spretno čistil-ko. Tel. na št.: 333-5342832. OBRTNA CONA ZGONIK: dajem v najem ali v prodajo prostore primerne za urade v prvem nadstropju, 120 kv. metrov. Tel. 3384719734. PIANINO - STENSKI KLAVIR malo rabljen prodam. Cena po dogovoru. Tel. 349-7837509. PODARIM BATERIJO Nokia BLD-3 3.7 V za prenosni telefon. Tel. 040299632 - Janko. PRODAM kmečki voz Macoratti v železu, zmogljivost 4 tone; informacije 333-2331049. PRODAM nove gume michelin št. 195/65 R15 91T. Tel. št. 3349580949. PRODAM omaro visoko 2 m in široko 2,20 m za dnevno sobo, v zelo dobrem stanju. Tel. na št. 3384288100 v urah obedov. PRODAM tisočliterski Inox sod (sem-pre pieno). Cena po domeni. Klica- 65-letni državni uslužbenec išče gospo 50-55 let za skupno življenje. Pisati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trieste-Trst pod šifro "Mirko". guštin service partner vw-audi Obrtna cona "Zgonik" -Prosek zaposli resnega in sposobnega mehanika. Tel. 040225343 saint'honore išče osebo do 29. leta (lepe postave, neka-dilec/ka, znanje angleščine) za delo v slaščičarni na Opčinah in v Trstu, urnik 40 ur od srede do nedelje. Tel. 040-215161 socialna zadruga išče vzgojitelje z učiteljskim ali enakovrednim naslovom ali univerzitetno diplomo in izkušnjami na vzgojnem področju za vzgojne servise. Območje goriška pokrajina. Poslati curriculum na fax 040-232444. ti ob uri kosila ali zvečer na tel. št. 040-327212. SUHA hrastova, akacijeva in kostanjeva drva prodajam po 60,00 evrov na kubični meter. Tel. 040420604 v večernih urah. TUDI, ČE NE MOREŠ v Munchen boš lahko v vzdušju Oktoberfesta. Jutri, 22. septembra v BUNKERJU posebno pivo in hrana. UGODNO PRODAM zidni klavir. Tel. 335-6158792. V CEROVLJAH so Antoničevi s hriba odprli kmečki turizem s suhim prigrizkom. Toplo vabljeni! Prispevki Ob 4. obletnici smrti Franca Grego-rija daruje družina 100,00 evrov za popravilo Slomškovega doma. V spomin na Mirka Calzija daruje Marija Mahnič 25,00 evrov za re-pentabrsko cerkev. V spomin na dragega Vojka Bukavca darujejo Gregor, Tadeja, Mira in Danjel 30,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk. V spomin na Marija Šuberja daruje družina Kodrič 200,00 evrov za kardiokirurški oddelek katinarske bolnišnice. V spomin na moža in očeta Vojka Bu-kavca daruje žena Anne in sin Nikolaj 100,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk. V spomin na Kristininega očeta Jožefa Gergoleta darujejo kolegi občine Devin-Nabrežina 140,00 evrov za Sklad Lucchetta-Ota-DAngelo-Hrovatin. V spomin na Sveta Čufarja darujeta družini Ražem (Kraljevi) 20,00 evrov za MePZ Lpia. V spomin na pokojnega Sveta Čufar-ja darujeta Marija in Edvina Naber-goj z družinama 50,00 evrov za OpZ Slomšek iz Bazovice. V spomin na pokojnega Sveta Čufar-ja daruje Rado Nabergoj 100,00 evrov za OpZ Slomšek iz Bazovice. V spomin na Vojka Bukavca darujeta Palmira in Stelio Krmac 30,00 evrov za KD Prosek - Kontovel. 22.9.1987 22.9.2007 Milan Kuret Spomin nate je v naših srcih vedno živ. Vsi tvoji Ricmanje, Lakotišče, 22. septembra 2007 12 Sobota, 22. septembra 2007 KULTURA / TOMIZZOV DUH TIGR - spomin ali program Milan Rakovac_ Medtem ko nas Bernard Kus-chner pripravlja na vojno z Iranom, na še en avanturistično-teroristični pohod, ali če hočete križarsko vojno bele krščanske rase proti »brezbožcem«, se tu okoli Soče spet zbiramo ob zvokih domoljubnih trobent: mladi fašis-toni z izleti po Krasu in rasističnimi grafiti »Fora i Sc'iavi« po Trstu, mi pa na proslavah TIGR-a in Borbe, po tem, ko iz Italije prihajajo obtožbe, da so Gortan, Bidovec in tovariši bili - teroristi. Sta bila TIGR in BORBA teroristični organizaciji? In če sta, kaj torej? Pa squadristi i arditi bili su prve terorističke, rasističke paravojne skupine ovog našeg pograničnog ambijen-ta! »Tigrovce v Guantanamo?«, kra-san sarkastičan naslov u ljubljanskom »Dnevniku«. Ujak moje majke Gašpar Banko, iako nije uspio počiniti nijedan konkretan čin, samo zato što je bio član TIGR-a dobio je 99 godina robije i pob-jegao, naravno, u Jugoslaviju, u hrvat-skom i slovenskom exodusu, kojega za-boravlja danas historija - i hrvatska i slovenska, a ne samo talijanska, ukla-pajuci se u skupni zaborav i reviziju i demonizaciju antifašizma i komunizma. »Trst-Istra-Gorica - naša je pravica«, govorili su naši narodnjaci, liberalci i klerikalci - jer to je bila zapravo jedina ozbiljna podjela medu njima u vrijeme K. und K. Kada su pak s baju-netima, benzinom, manganelima i ri-cinusovim uljem nastupili squadristi i arditi, vec od proljeca 1919, svi naši demokrati, legalisti i lojalisti, liberalci i klerikalci, ostali su kao ribe na suhom. A Tigrovci su jedini koji su organizirano odgovorili na kolektivni teror fašističkih batinaša, pod zaštitom demokratske vlasti Kraljevine Italije, pri-je dolaska fašista na vlast, kao i posli-je, kada je rasistički teror ozakonjen. Mnogi ce se pitati, čemu ponavljanja ovakve vrste, kada su to opcepo-znate stvari? Natuknuo sam nešto o kolektiv-noj amneziji, posrijedi je zapravo or-kestrirana medijsko -»znanstvena« i politička harangerska kampanja desničarskih struktura napose u Italiji, Sloveniji i Hrvatskoj, ali i Austriji i Madar-skoj, koja ima za cilj »utvrditi povijes-ne istine«. Posrijedi je ordinarna i banalna »revizija« historije, u okolju post-modernih i post-tranzicijskih na-cionalizama, koja ujedno ima utrti po-vijesno-ideološki put za slobodan na-stup populizma. A tu verziju, samo tu i takvu, historije i politike danas pri-maju nove generacije; i velika pedagoš-ko-andragoška laž polako postaje istina! C 3 No, ako sam i ja ovdje pristran, podsjetio bih da se revizija historije, odnosno otvorena ili prikrivena rehabilitacija fašizma, ne može niti zamisliti recimo u Njemačkoj ili Velikoj Britaniji. Kao što sve češce interetničke napetosti medu nacijama na ovim pro-storima jadransko-alpsko-pribalkan-skim zastrašujuce podsjecaju na vremena neposredno prije dva svjetska rata. Bude li se stare pizme i aspiraci-je, nagermansko-romansko-slavenskoj tromedi? Ili je posrijedi samo povijes-ni strah? Mislim da je riječ naprosto o ži-lavom otporu Europi retro-nacional-etatizma kao takvog, o grotesknom an-tihistorijskom fenomenu pograničnog nacionalizma, sa kojim se zapravo nitko ne usuduje ozbiljno suočiti, jer kroz prošlost on i jest bio ono što sam o sebi tvrdi: posljednja linija nacionalne obrane, a takva je izgleda uvijek svi-ma potrebna! Tako i današnjim strukturama. Ne bez gorčine, svjedočim ovdje ne samo vlastite protuslovne osjecaje uz nabujale nacionalne emanacije koji što smo više Europljani to više obu-zimaju moje ljude; la mia gente, volio je reci publicist Guido Miglia, misleci ne samo na Talijane. Budi se oko ovih granica neki novi historijski ponos, neki izazov, neka prijeteca dinamika je u zraku, kao da, dovraga, nismo na dob-rom i realnom putu u domovinu Eu-ropu, zar ne, mi hocemo štititi naše male domovinice, možda baš zato što ih nece trebati više braniti od »tudina«, nego od nas samih?! Rekoh, ovo nacionalno prenema-ganje podsjeca na stara doba zaborav-ljenih sukoba. Kao što opet brojimo krvna zrnca i genetski kod, e da bismo bili uzvišeni u svom kolektivitetu, i po-tvrdili sebi vlastitu važnost i iznimnost, tako je prije osamdesetak godina Italija ovdje bila uzvišena i sa sprdnjom, manganelom i zakonom, obračunavala s nama »alogenima«, a zatim smo uzvratili »internacionalističkim« re-vanšizmom, surovom nacionalisti-čkom odmazdom, ali nikada to do kraja nijedna strana nije priznala i prihva-tila. Dan spomina v Italiji in proslave ob obletnici Pariške mirovne pogodbe, isti, 60. jubilej, se ne proslavljajo v duhu novih evropskih odnosov, čeprav imamo tako eni kot drugi polna usta te iste Evrope. Bati se je torej, da ključno vprašanje na obmejnem vozlišču vozlov ostaja: so Giornata della memoria in slovesnosti priključitve Primorske in Istre Sloveniji in Hrvaški dnevi zgodovinskega spomina ali nemara nosijo obrise možnih jutrišnjih programov? Nacionalnih programov, ki pa niso čisto evropski programi... vila manin - Zbralo se je okrog šest tisoč gledalcev Beppe Grillo znanim dovtipom in kritikam dodal nekaj »lokalnih« točk Grillo je v vilo Manin priklical številno občinstvo aws Radovednost in soglašanje, predvsem pa skrita želja, da se lahko poslušalec istoveti z nekom, ki zakriči to, kar mnogi mislijo. Tako bi lahko povzeli splošno vzdušje, ki ga je blagi rezki veter četrtkovega večera širil po vili Manin. Beppe Grillo nastopa že vsaj dvajset let in od samega začetka so tarča njegovih nastopov nepravilnosti, politiki, mogotci, onesnaževanje in mediji. Tudi Primorski je bil pred petnajstimi ali več leti tarča njegovih, včasih preveč populističnih posegov: »V kakšno mesto sem sploh prišel, preimenovali so me v Beppa Grilla. Kaj me niso videli, saj imam brado..«, je kričal množici v Gorici na sejmu Espomego. Podobnih trikov se prefinjeno poslužuje povsod in tako malce prelisiči poslušalce, ki mu danes kot nikoli doslej slepo sledijo. Tudi novica, da Občina Brescia plača odškodnino žrtvam spolnega nasilja, je »posiljena«. Tamkajnšnja občinska uprava je, kot števine druge, izdala sklep, po katerem imajo starejši in manj premožni občani, oškodovani, žrtve ropa ali nasilja pravico do določene denarne pomoči s strani krajevne uprave. Logično, da v to spadajo tudi žrtve spolnega nasilja, a daje to glavni cilj sklepa... Tokratni nastop je zaradi vsega, precej upravičeno dvignjenega prahu bil zelo pričakovan, a že dovolj žgoči polemiki ni dodal popra. Seveda se je lotil vseh politikov, pretežno levosredinskih (ker so na vladi), a tudi palčka »Truffola« Berlus-conija, ki umira od zavisti, ker je njemu uspelo dvigniti toliko prahu z zelo nizkimi sredstvi! Na odru se je prikazal v zboru go- spel, medtem ko so peli When the saints..., ker je ostal brez svetnikov, njegovi zadnji posegi pa iščejo nove svetnike, tiste, ki naj bi bili izvoljeni v občinske svete na listah z njegovim pečatom. Skoraj dve uri je potem stalno hodil med publiko. Zbralo se je nekaj več kot šest tisoč ljudi in v veliki večini so pripadali levi sredini, kar mora nastajajočo Demokratsko stranko prisiliti v globoko razmišljanje. Poleh vseh vikov in krikov, ki jih lahko dnevno zasledimo na vseh frekvencah, je bilo na večeru nekaj »lokalnih« točk. Spodbudil je uporabo tehnologij, mreže in blogov kot najbolj razširjeni in dostopni vir demokracije. Predstavil je krajevne Meet Up (tako jiih on imenuje) skupine, ki sledijo njegovim parolam in delujejo v Italiji in tujini. Poleg Vidma in Prodenona deluje močna skupina tudi v Trstu, v Gorici pa so jo komaj ustanovili. Osnovna cilja sta udejstvovanje in osveščanje. Poudaril je pozitiven pristop do reševanja problemov, ki ga želi s svojimi pobudami uveljaviti. Predvsem spoznanje: problemov, podatkov, stališč. Več veš, bolje si osveščen, bolj se te bojijo, kriči Grillo. Zgraža se, njegove pobude pa, predvsem na področju ekologije in onesnaževanja so dobrodošle. Na območju pod Vidmom, v bližini neke železarne je več ljudi hudo zbolelo in nekaj tudi umrlo. Zakaj? Samega župana občine Pavia di Udine, ki si je upal podvomiti v uradne podatke in naročil neodvisne raziskave, so želeli pripeljati na sodišče. Krajevni odbori proti onesnaževanju so poklicali Grilla in z medijskim halojem je bila tožba preklicana in raziskave bodo stekle. No, te so hvalevredne plati, iskanje alternativnih poti strankam s povsod prisotnimi občanskimi listami pa... verjetno ne bodo imele istega učinka. (aw) grillo Illy: Problemi obstajajo, kaj pa rešitve? »Beppe Grillo je komik, ki opozarja ne realne in konkretne probleme. Upam le, da bodo rešitve, ki jih predlaga doživele so-gla sje in da bodo izve de ne«. Predsednik Furlanije-Julijske krajine Riccardo Illy takole komentira zadnja stališča komika iz Genove, ki toliko navdušenja, a tudi razburjenja vzbujajo v jav-nos ti. Po Illyjevem mnenju ni dovolj, da zgolj opozorimo na težave in na prob le me, ki nas ob kro -žajo. Zanje je treba tudi najti ustrezne odgovore, kar nikakor ni lahko. Na vprašanje, če se mu Grillovo izražanje zdi izražanje komika ali politika je Illy odgovoril, da če so kletvice sestavni del poli tič ne ga izra žanja se on takoj "izpiše" iz kategorije politikov. založba mladika - V sodelovanju s Študijskim centrom Melanie Klein Zgodbice za prvi stik s slovenščino Zbirka Le avventure della famiglia Talpa - Dogodivščine družine Talpa obsega pet zvezkov - Možen je nakup posamičnega zvezka ali kompleta Pri založbi Mladika je izšla nova in nadvse potrebna zbirka knjig. Podrobnosti načrta, ki se je uresničil v petih zvezkih z naraščajočo težavnostno stopnjo pri posredovanju osnov slovenskega jezika, so predstavili na tržaškem sedežu Študijskega centra Melanie Klein v ponedeljek, 17. septembra. Da bi otrokom italijanskih ali jezikovno mešanih družin nudili neobremenjen stik s prvinami slovenskega jezika, so se odgovorni pri Študijskem centru odločili, da se bodo poslužili enostavnega posrednika, t.j. basni, ki je v otroštvu ena najbolj priljubljenih literarnih zvrsti. Z izvirnim ciklusom vsebinsko povezanih zgodb, napisanih v italijanskem jeziku in s skupnim naslovom Le avventure della famiglia Talpa - Dogodivščine družine Talpa, se bo lahko otrok na zabaven način soočal z slovenskim jezikom, hkrati pa bodo pri njegovem 'domačem učenju' soudeleženi tudi starši ali sorodniki, ki bodo otroku prebirali zgodbe. »Zbirka ni bila zasnovana kot prava slovnica, je le dinamičen pripomoček, s katerim lahko otroci in njihovi starši bogatijo svoj besedni zaklad«, je dejala Simonijeva na tiskovnem srečanju. Ob prebiranju zgodb italijanske družine Talpa, ki se je odpravila na dopust v Slovenijo, se krtka in z njimi mali bralci soočajo s slovenskim besediščem. Odraslemu so na voljo tudi navodila za pravilno izgovarjavo najobičajnejših slovenskih besed oz. tistih, ki so otroku najbližje, saj je ob italijanskem izvirniku zapisan ustrezen slovenski prevod. V vsaki knjižici so tudi interaktivne vaje, praktičen slovensko-italijanski slovar in pa slovenski prevod celotnega teksta, za katerega je poskrbela Licia Pahor. Posamezne zgodbe je napisala Francesca Simoni, otroka pa spremljajo ob branju nežne in prikupne ilustracije Mateja Susiča. Cena posameznega zvezka znaša 6 evrov, pri založbi Mladika oz. na Študijskem centru Melanie Klein pa lahko vseh pet knjižic kupimo za 25 evrov. (ri) / SVET Sobota, 22. septembra 2007 1 B francija - Predsednik Nicolas Sarkozy pojasnil svoja stališča Sarkozy: Za Turčijo ni mesta v Evropi, vojna z Iranom ni nujna Francozi se bodo o nadaljnjih širitvah Evropske unije izrekali na referendumih PARIZ - Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je v četrtkovem pogovoru za dve francoski televizijski postaji ponovil svoje stališče, da »Turčija nima mesta v Evropi«. »Menim, da mesto Turčije ni v Evropi. In to iz preprostega razloga, ker leži v Mali Aziji,« je dejal Sarkozy. Dodal je, da pa si želi, da bi Turčija in Evropska unija sklenili »resnično partnerstvo«. »To, kar bi rad predstavil Turčiji, je resnično partnerstvo z Evropo, ki pa ni integracija v Evropo,« je pojasnil francoski predsednik, ki je enako stališče zagovarjal že v predvolilni kampanji. Zdelo pa se je, da je po izvolitvi na predsedniški položaj stališče nekoliko omilil. Sarkozy je tudi spomnil, da je že konec avgusta drugim članicam EU pred la gal ob li ko va nje ne kak šne ga sve -ta modrecev, ki bi »razmislil o prihodnosti Evrope in njenih mejah«. Turčija je konec leta 2005 začela pristopna pogajanja z EU, vendar pa ji je doslej uspelo odpreti le štiri od 35 poglavij. Za osem poglavij pa so pogajanja sploh zamrznjena, ker Turčija ne želi odpreti svojih pristanišč in letališč za letala in ladje s Cipra. V zvezi z nedavno izjavo francoskega evropskega ministra Pierrea Jou-yeta, češ da bi se Francija v prihodnosti lahko odpovedala referendumom o vstopu novih držav v EU, pa je predsednik Sarkozy dejal, da gre zgolj za ministrovo mnenje. V skladu s francosko ustavo bodo Francozi o vseh prihodnjih širitvah EU lahko odločali na referendumu. To se ne nanaša le na Hrvaško, ki je ime la ob spre mem bi fran cos ke ustave, s katero so uvedli možnost referenduma, že status kandidatke za članstvo v EU. Sarkozy pa se je v četrtek dotaknil tudi vloge Evropske centralne banke (ECB). Znova je zatrdil, da spoštuje njeno neodvisnost, vendar pa jo je posredno znova pozval k znižanju obrestnih mer. Dejal, da »ameriška centralna banka glede na razmere v ame-riš kem go spo dar stvu zni ža ob rest no mero, EBC pa tega ne stori«. Po njegovih beseda Evropa ne bi smela biti »edina v svetu, kjer skrb velja samo inflaciji, ne pa tudi brezposelnosti«. »Ko vrednost evra zraste za deset centov, Airbus izgubi milijardo,« je dejal Sar-kozy. Francoski predsednik je ECB že večkrat pozval k znižanju obrestnih mer, saj visoka vrednost evra po njegovem mnenju škoduje francoskemu gospo dar stvu. Francoski predsednik Nicolas Sar-kozy se je dotaknil tudi vprašanja Irana. Pojasnil je, da Francija ne želi vojne z Iranom zaradi njegovega jedrskega programa, ob tem pa Teheran obtožil, da skuša razviti jedrsko orožje. »Iran skuša dobiti jedrsko bombo in to je nesprejemljivo,« je dejal Sarkozy. (STA) Francoski predsednik Nicolas Sarkozy Ne bo referenduma o novi pogodbi EU AMSTERDAM - Nizozemska vlada je odločila, da ratifikacije nove pogodbe Evropske unije, ki naj bi jo voditelji povezave sprejeli do konca tega leta, ne bodo potrjevali državljani na referendumu. Vlada je tudi sklenila, da bo odločitev posredovala parlamentu, kjer pa je sicer kar nekaj poslancev naklonjenih referendumskemu odločanju o novi pogodbi EU. »Referendum je nepotreben in nezaželen,« je poudaril nizozemski premier Jan Peter Balkenende. Čile bo Fujimorija izročil Peruju SANTIAGO DE CHILE - Čilsko sodišče je potrdilo izročitev nekdanjega perujskega predsednika Alberta Fujimorija Peruju, kjer je obtožen kršitev človekovih pravic in korupcije. 69-letni Fujimori, ki ima perujsko in japonsko državljanstvo, je trenutno v hišnem priporu v Santiagu de Chile. Fujimori je Peru vodil v letih od 1990 do 2000, ko je zaradi ko-rupcijskega škandala pobegnil na Japonsko. Novembra 2005 so ga aretirali v Čilu, ki naj bi bil odskočna deska za še eno kandidaturo za perujskega predsednika. afganistan - Nadaljuje se ofenziva koalicijskih sil proti talibanom Zagon platforme EU o jedrski energiji V eksploziji avtomobila bombe ubit francoski vojak misije ISAF KABUL - Na zahodu afganistanske prestolnice Kabul se je včeraj ob konvoju francoskih sil razstrelil samomorilski napadalec, pri čemer je bil ubit francoski vojak. Napad je med ci-vi lis ti zah te val naj manj šest žr tev. Eks -plozija je bila tako silovita, da je razneslo stekla na bližnjem avtobusu, ogenj pa je zajel vsaj eno vozilo, poroča ameriška tiskovna agencija AP.Napad in smrt svojega vojaka je po-tr di la tu di fran cos ka voj ska, ki ima v Afganistanu okoli 1000 vojakov, navaja francoska tiskovna agencija AFP. To je bil prvi napad v Kabulu od 31. avgusta, ko je bil v samomorilskem napadu z avtomobilom bombo ubit afganistanski vojak, več ljudi pa je bilo ra-nje nih. Vče rajš nji na pad se je zgo dil na Med na rod ni dan mi ru, ki so ga le ta 2001 raz gla si li Zdru že ni na ro di, mi si -ja Združenih narodov v Afganistanu pa je za včeraj pozvala h prekinitvi nasilja med skrajneži in mednarodnimi silami. Za napad ni za zdaj prevzel odgovornosti še nihče. V Afganistanu je bilo samo letos okoli sto samomorilskih napadov, za večino pa naj bi stali talibanski uporniki. Mednarodne mirovne sile pod po velj stvom Na ta ( Isaf) pa so med tem sporočile, da so na jugu države, v pokrajini Helmand, letala Nata v spopadih s talibanskimi uporniki v sredo ubi- Razbitine avtomobila bombe in poškodovano vojaško vozilo ansa la več civilistov. Kot so pojasnili, so z Koalicijske sile pod poveljstvom letali odgovorili na napad talibanov, ni- ZDA pa so sporočile, da so na jugu Af-so pa vedeli, da so v bližini civilisti, ta- ganistana včeraj v spopadih ubile 40 tako da je bilo med žrtvami tudi več ci- libanskih upornikov, v sredo pa več kot vilistov. 30. (STA) BRUSELJ - Evropska komisija je skupaj z znanstveniki in industrijo zagnala tehnološko platformo za trajnostno jedrsko energijo, kjer sodeluje tudi Inštitut Jožef Stefan. Konferenco je odprl komisar za znanost in raziskave Janez Potočnik in poudaril, da bo jedrska energija za države, ki se zanjo odločijo, »zelo pomembna za varnost oskrbe in zniževanje toplogrednih plinov«, slovenska poslanka v Evropskem parlamentu Romana Jordan Cizelj, ki je tudi nagovorila zbrane, pa je za STA poudarila, da morajo tudi majhne države imeti raziskovalce na področju jedrske energije. Peking ima novega nadškofa VATIKAN - Kitajska domoljubna katoliška cerkev je včeraj za novega pekinškega nadškofa ustoličila Josepha Li Shana, njegovo imenovanje pa je potrdil tudi papež Benedikt XVI. Dogovor o novem pekinškem nadškofu je znak otoplitve odnosov med kitajskimi oblastmi in Svetim sedežem. 42-letni Li je na čelu največje škofije na Kitajskem nasledil Fu Tie-shana, ki je umrl aprila. Fu je bil tudi prvi mož kitajske državne katoliške cerkev, ki nima uradnih odnosov z Vatikanom. Za zdaj ni znano, ali bo Li prevzel tudi ta položaj. (STA) SJŽ1hI 22- IN 23. SEPTEMBRAPFNb ZNAKLWOyOST ESP + FAP NOVI PEUGEOT 308. NATULfHjEFFICACE. PONUDBA _ ^m ^^ a _ ^^_ _ m m PEUGEOT priporoča TOTAL TM Rugby World Cup Limited. 1986-2007. All rights reserved. Ponudba konceslonarjev Peugeot: ESP + FAP , v višini 1000,00€ popusta, velja tudi za vozila na bencin In za vozila registrirana Iv^J 1^1 C tdlv/CV do 31.12.2007. Omenjena oprema Je lahko serijska ali kot opcija glede na Izvedenko. Poraba goriva l/100km: mestna od 6 do 9,8; Izvenmestna od 3,9 do 5,6; kombinirana od 4,7 do 7,1; emisije COj g/km; od 125 do 167. TI. 308 PEUGEOT 9$ s www.padavanefigM.it f g. kontesionar Peugeot za Trst, Gorico in Tržič m/ TRST, uO Flavia, 47 -Tel 040 827782 GORICA, Majnica, ! 2 -Tel. 0481 39!GOß - TRZIC ul.Tirmvo, 24 -Tel.040 i 790505 Sobota, 22. septembra 2007 TRST APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gradišče - Na županstvu soočanje o varnosti s podtajnikom Ettorejem Rosatom Mejnih objektov ne bodo odstranili, Gorica pa zasluži simbolno gesto Tukajšnji CPT je žal najboljši v Italiji«- Z novim letom še center za identifikacijo » Podtajnik Rosato (tretji z leve) med udeleženci omizja o varnosti na Goriškem bumbaca »Policijski objekti ne bodo takoj odstranjeni, kot tudi jih nismo na meji z Avstrijo, saj schengenski režim uvaja le prekinitev kontrol na meji. Vendar Gorica in Nova Gorica zaslužita simbolno gesto in njihov umik.« Tako je včeraj dejal podtajnik na italijanskem notranjem ministrstvu Ettore Rosato, ki je potrdil, da naj bi po navodilih Evropske komisije Italija ukinila mejne kontrole še pred prvim januarjem 2008. »Vsekakor pred božičem,« je dodal Rosato in pripomnil, da varnost v novih razmerah bo zagotavljalo le okrepljeno sodelovanje s slovensko vlado in policijo. »Ves čas priprav dobro sodelujemo, saj naša osnovna držaje bila prispevati k čimprejšnjemu vstopu Slovenije v Schengen. To smo tudi vsakič poudarili na pogovorih z ministrom Matejem,« je povedal podtajnik, ki se je včeraj udeležil omizja na temo varnosti v goriški pokrajini. V ospredju pa ni bila meja s Slovenijo, temveč center za nezakonite priseljence pri Gradišču, ki je bil v zadnjih časih prizorišče izgredov in pobegov. V sejni dvorani občine Gradišče so ob Rosatu sedeli domači župan Franco Tommasini, predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, deželni odbornik Roberto An-tonaz, senator Carlo Pegore- r in poslanec Alessandro Maran, dalje prefekt Roberto De Lorenzo, kvestor Claudio Gatti ter poveljnika kara-binjerjev in finančne straže; vse naokrog so za mizo sedeli župani in predstavniki domala vseh petindvajsetih občin goriške pokrajine, med njimi pa še nekateri deželni svetniki iz Goriške. Med skoraj dveurnim soočenjem na temo varnosti je bila večina posegov osredotočena na center CPT, o katerem je župan Tommasini brez ovinkarjenja povedal, da ga brezpogojno odklanjajo, kot odklanjajo tudi njegovo preobrazbo v sprejemni center. »Imeli smo sanje, da nam boste prišel povedat, da ga bo Rim ob koncu leta zaprl. Vsekakor hvala za jasne besede,« je rekel Tommasini, nanašal pa se je na Rosatove be- sede, ko je dejal, da »je center pri Gradišču žal naboljši v Italiji in je stal 22 milijonov evrov javnega denarja, torej denarja občanov, zato ga ne moremo čez noč izbrisati s teritorija«. Takšni centri za začasno sprejemanje -je pojasnil podtajnik - so predvideni po evropski zakonodaji: »Naša vlada je že opravila pomembne korake na poti njihove preobrazbe v sprejemne centre po navodilih komisije De Mistura. Nekatere smo zaprli, druge zmanjšali, CPT pri Gradišču pa želimo v sodelovanju s krajevnimi dejavniki postopoma spremeniti v izključno sprejemni center in zbirni kraj za prosilce azila, kar zagovarja tudi dežela FJK. Tja ne sodijo več priseljenci, ki jim je bilo sojeno zaradi kazenskih prekrškov, kot tudi ne ilegalci, ki jih drugi podobni centri ne premorejo.« Kot znano, je populacija CPT-ja čez poletje vseskozi naraščala ravno zaradi priliva »gostov« iz Lampeduse, kjer sorodni center poka po šivih. Rosato je tudi napovedal, da bodo v začetku leta ob CPT-ju odprli še center za identifikacijo, ko naj bi prišlo tudi do zmanjšanja števila »gostov«. Med drugimi sta visoke stroške centra in njegovo neprimernost na Goriškem zagovarjala tudi Gherghetta in goriški župan Ettore Romoli, ki je povedal, da so ga zgradili zaradi ilegalnih prišlekov iz držav bivše Jugoslavije; danes teh skoraj ni več, saj se center polni s priseljenci iz Lampeduse. Romoli pa je Rosata opozoril, da vprašanje varnosti odpira dokončna ukinitev meje po vstopu Slovenije v Schengen. Podtajnik je na tem mestu potrdil, da si bo Italija prizadevala za tesno sodelovanje s Slovenijo, sprejel pa je tudi obvezo, da po odpravi policijskih kontrol na meji varnostne sile ne bodo okrnjene, temveč da jih bodo izkoristili za učinkovitejši nadzor teritorija, kar pa tudi pomeni, da jih bodo po potrebi preusmerili varovat obzidja CPT-ja v Gradišču. Igor Devetak gorica - Glasbeni pouk Štoki in Povšetu predstavili delovanje šole Emil Komel Predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka in podpredsednik SSO-ja za Goriško Janez Povše sta se v Gorici sestala z ravnateljem Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel Silvanom Kerševanom in nekaterimi člani odbora. Kot so po sestanku povedali, sta se Štoka in Povše podrobneje seznanila z bogatim delovanjem šole, ki tudi letos beleži veliko povpraševanje po glasbenem pouku, saj so do danes našteli 300 vpisov. »To seveda zahteva veliko truda pri organizaciji in pri zagotavljanju primernih učnih kadrov, kar pa zaradi omejenih finančnih zmogljivosti ni vedno enostavno,« navajajo na šoli in dodajajo, da »velika ovira je predvsem dejstvo, da kljub porastu učencev šola ni bila deležna nobenega poviška deželnega prispevka«. Predstavniki glasbene šole Komel so predsednika SSO-ja seznanili še z nekaterimi težavami, ki so nastale na začetku leta glede zagotavljanja glasbenega pouka na teritoriju. Poleg tega posveča šola posebno pozornost čezmejnemu sodelovanju in navezovanju stikov. »Še posebno je to pomembno, če bo mogoče na tej osnovi črpati sredstva iz evropskih skladov, ki so temu namenjeni,« so povedali na SSO-ju. Štoka se je ob koncu srečanja zahvalil za temeljito predstavitev delovanja in za delovanje samo ter sprejel obvezo, da bo SSO šoli vedno ob strani, zato da bo lahko čimveč otrok in mladine deležnih primerne glasbene vzgoje, kar je tudi glavni cilj centra Emil Komel. SKP kritično o SSk Goriški krožek SKP očita stranki Slovenske skupnosti, da si lasti pravico edinega predstavnika Slovencev v Gorici in ne priznava politične pluralnosti med Slovenci. Kot poudarja SKP, je to prišlo še posebej do izraza v občinski konzulti pri izvolitvi Miccolija, ki je bil protikandidat Igorju Komelu. Kmečka hranilnica v Ločniku proslavlja stoletnico Kmečka hranilnica iz Ločnika bo danes in jutri z več prireditvami proslavila stoletnico delovanja. Prva bo že danes zvečer ob 20.30 v župnijski dvorani San Girogio v Ul. Giulio Cesare. Ranjen 10-letni kolesar V četrtek zvečer je na ulici Del Carso v Štandrežu prišlo do prometne nesreče, v katero sta bila vpletena avto-mobilist in mladoletni kolesar z makedonskim državljanstvom in bivališčem v Gorici. Desetletni D.L. se je ob 18. uri s svojim gorskim kolesom vozil po ulici Del Carso v smeri proti Štandrežu. Po istem voznem pasu je z alfa romeom vozil tudi 58-letni G.C. iz Gorice. Pred križiščem z ulico Pa-subio je iz razlogov, ki jih prometna policija še preučuje, prišlo do trčenja med avtom in kolesarjem. D.L. je padel na asfalt in se poškodoval. Z rešil-cem službe 118 so lažje ranjenega dečka odpeljali v goriško bolnišnico. Medalja za brigado Konjeniški brigadi Pozzuolo del Friu-li, ki ima svoj sedež v Gorici, so včeraj v vojašnici Brunner na Opčinah podelili zlato medaljo konstantinskega vojaškega reda sv. Jurija, ki so si jo goriški vojaki zaslužili za človekoljubne misije v Libanonu, Albaniji, Somaliji, Bosni in Hercegovini, Iraku in na Kosovu. Na slovesnosti so bili prisotni goriški prefekt Roberto Di Lorenzo ter župana Gorice Ettore Romoli in Trsta Roberto Di Piazza. Predstavitev ankete o nasilju V okviru projekta o razširjenosti nasilja med mladimi, ki ga izvajata licej S. Gregorčič iz Gorice in Slovenski raziskovalni inštitut SLORI, so dijaki 3. razreda družboslovne smeri pripravili vprašalnik, ki ga bodo izpolnili dijaki vseh slovenskih goriških višjih šol. Rezultate ankete bo 3. razred družboslovnega liceja statistično obdelal in grafično uprizoril, nato pa še predstavil v avditoriju slovenskega šolskega centra v ulici Puccini. Srečanje bo v petek, 28. septembra, ob 11. uri. gorica - Anketa zveze ASCOM Hočejo nova pravila sezonskih razprodaj Pravila za urejanje sezonskih razprodaj in privlačevanje slovenskih potrošnikov sta med glavnimi vprašanji, s katerimi so se takoj po svojem imenovanju spoprijeli novi predstavniki modnega sektorja pri goriški zvezi trgovcev ASCOM. Skupina Federmoda, ki jo po novem sestavljajo Elisabetta Lupi (predsednica), Benedikt Kosič (podpredsednik) ter svetniki Antonella Pacorig, Gianluca Madriz, Gianmarco Zotter, Simon Kosič in Giovanni Bressan, namerava vliti novega ela-na goriškemu modnemu sektorju, podlaga za to pa je skupinska igra trgovcev. »Med upravitelji goriških trgovin delimo vprašalnike o problemu sezonskih razprodaj, ki izgubljajo v zadnjih letih na pomenu. Začenjajo se namreč vedno bolj zgodaj, zato skorajda nimajo več smisla, ob tem pa imajo mali trgovci težave tudi zaradi veleblagovnic, ki organizirajo akcije skozi celo leto,« je na včerajšnji predstavitvi, katere se je udeležil tudi predsednik zveze Pio Traini, povedala Lupijeva in dodala: »Podobne ankete delijo tudi zveze trgovcev v ostalih pokrajinah dežele FJK, s katerimi smo se sestali, in sosednjih deželah. Spremembe v sistemu razprodaj bodo odvisne od vsedržavnega načrta.« Predstavniki skupine Federmoda in zveza ASCOM nasploh si prizadevajo še za vrsto drugih pobud, od nadzorovanja javnih del na Travniku do sodelovanja pri mestnih manifestacijah. S tem v zvezi je Madriz napovedal, da bodo v nedeljo, 30. septembra, v okviru manifestacije Okusi ob meji, odprte mnoge trgovine mestnega središča. »Ne nazadnje gre podčrtati, da smo v stiku s sindikalnimi združenji nekaterih kategorij delavcev na drugi strani meje. Le-te bi na primer lahko privabili v mesto s posebnimi popusti,« je pojasnil Kosič. (Ale) NOVA GORICA Borov gozdiček naj zaživi med ljudmi gorica - Septembra 1997 umrl Darko Bratina Deseta obletnica Evropski projekt Greenkeys vreden 97 tisoč evrov Jutri dokumentarni film, v ponedeljek okrogla miza V okviru projekta Greenkeys, ki vključuje 25 partnerjev iz osmih evropskih držav, poteka v Novi Gorici projekt Ureditev mestnega parka borov gozdiček. Cilj projekta Greenkeys je izboljšanje mestnih zelenih površin v smislu trajnostnega razvoja mest. Tako naj bi uredili tudi no-vogoriški park borov gozdiček za gledališko stavbo, knjižnico, občino in HIT-ovo Perlo. »Gre za večjo zeleno površino z razgibanim reliefom in vodnimi površinami, ki pa je slabo izkoriščena. S pomočjo projekta ga želimo izboljšati in približati meščanom,« pojasnjuje Maja Šinigoj, vodja občinske službe za prostor. V zadnjem času so tako v gozdičku asfaltirali pešpoti, postavili razsvetljavo, čez vodni zadrževalnik pa bodo postavili mostiček. Celotna investicija znaša 97 tisoč evrov, četrtino bo prispevala občina, ostali del pa so evropska sredstva. Da bi ljudi privabili v gozdiček, je občina v četrtek pripravila celodnevno dogajanje Uživajmo svoj mestni park. »Zakaj ne bi vrtci ure pravljic organizirali tu, na prostem, namesto v učilnici? Občani si lahko sposodijo knjigo v knjižnici in jo berejo v parku, na odeji, ki jo prinesejo s seboj,« razmišlja Šinigojeva. V četrtek so zato v park povabili otroke iz mestnih vrtcev in šol, pozdravil jih je tudi župan Mirko Brulc, izposojali so odeje, razdeljevali žoge in jabolka, otroško igrišče v parku pa je polepšala lesena skulptura družine, delo mladega umetnika Gorazda Prinčiča. (km) Na jutrišnji dan pred desetimi leti je senatorja Darka Bratino doletela nenadna smrt v kraju Oberna-i pri Strasbourgu. Za to priložnost prirejata Slovenska kulturno gospodarska zveza in združenje Darko Bratina okroglo mizo na temo »1997-2007: deset let zgodovine - Slovenska organiziranost v Italiji: inovativni pristopi in modernizacija«. Sodelovali bodo Miloš Budin, Ace Mermo-lja, Jurij Paljk in Boris Peric, povezoval bo Rudi Pavšič. Potekala bo v goriškem Kulturnem domu v ponedeljek, 24. septembra, ob 18.30. Še pred tem bo jutri ob 11.30 krajša spominska svečanost ob grobu Darka Bratine na goriškem pokopališču. Obletnico smrti bo obeležil tudi slovenski TV program deželnega sedeža RAI za FJK. Jutri ob 20.50 bo predvajal dokumentarni film »ET(h)NOS Anche noi Tudi« v produkciji Kinoateljeja. Gre za križni portret dveh akterjev sožitja in pripadnikov dveh narodnih manjšin - za film o pisatelju Fulviu Tomizzi in ustanovitelju Kinoateljeja Darku Bratini. Režiser in soscenarist Boris Palčič je obe osebnosti Darko Bratina prikazal prek okolja, v katerem sta oba živela in delala (Gorica, Materada, Koper in Trst), pa tudi prek njihovih različnih izjav in besedil. »Dve veliki osebnosti, Darko Bratina in Fulvio Tomizza, sta zapustili pečat na tem lepem in zgodovinsko burnem ozemlju. Oba sta z zavzetostjo govorila o stvari skupnega življenja na obeh straneh meje, o sožitju narodov in njihovih različnih kultur, o medsebojnem razumevanju in o obojestranski strpnosti. Verjela sta, da so to stvari, ki se jih ljudje lahko dotaknemo, vzljubimo in skupno gojimo,« je o njiju dejal soscenarist Jože Dolmark. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 22. septembra 2007 1 5 doberdob - Na odprtju sprejemnega centra Gradina množična udeležba domačinov in trije pokrajinski upravitelji Biser, ki odigrava odločilno vlogo pri razvoju goriškega Krasa Vizintin: »Do začetka prihodnjega leta upamo v prenos pristojnosti za upravljanje z rezervatom z deželne na občinsko raven« podgora - Maligoj o poimenovanju Za nov začetek Jutri svečanost na sedežu društva Andrej Paglavec V Podgori bo jutri ob 10. uri slovesnost, med katero bodo dvorano na sedežu društva Andrej Paglavec poimenovali po narodnem heroju, Podgorcu Ra-tislavu Delpinu - Zmagu, in tako obeležili dvajseto obletnico izgradnje kulturnega središča. O tem, kako sta sedež in društvo vraščena v vaško tkivo, smo se pogovorili s Stankom Maligojem, predsednikom vaške sekcije VZPI-ANPI in odbornikom društva Paglavec. Kako ste dobili lastni sedež? Po fašističnem raznarodovalnem pritisku in drugi svetovni vojni je kulturno življenje Slovencev v Podgori ponovno zaživelo z velikim elanom. Dobro se spominjam t.i. Bregantove dvorane pred železniškim podvozom, v bližini današnjega sedeža, v kateri so takoj po vojni potekale številne prireditve, od koncertov do gledaliških nastopov,posvetov, predavanj in plesov. Dvorano je nato odkupil zasebnik in jo preuredil v skladišče. Ključni vzgib za izgradnjo današnjega sedeža pa je bila postavitev spomenika v počastitev padlih borcev ob trideseti obletnici osvoboditve. Leta 1975 smo domačini, bivši borci in aktivni prosvetni delavci s prostovoljnim delom vlili novega zanosa vasi. Obenem je bilo istega leta ustanovljeno prosvetno društvo, poimenovano po zaslužnem vaščanu Andreju Paglavcu, ki je bil v letih občinske samostojnosti župan Podgore, kasneje pa svetnik v goriškem občinskem svetu. V okviru društva je deloval istoimenski moški pevski zbor; štel je preko dvajset, pretežno mladih pevcev. Potrebi po prostorih, primernih za pevske vaje in ostalo dejavnost, smo zadostili z gradnjo novega sedeža pred natanko dvajsetimi leti. Kmalu je postal prizorišče pestrega dogajanja, fotografskih razstav, predvajanja filmov, proslav ob Prešernovem dnevu, na obsežnem dvorišču pa so celo potekale gledališče predstave. Kdo se danes poslužuje sedeža in kaj se v njem dogaja? Ob kulturnem društvu Andrej Paglavec imajo tu svoj sedež še člani podgorske sekcije VZPI-ANPI in Kajak kluba Šilec, občasno potekajo tudi sindikalna srečanja podgorskih upokojencev sindikata CGIL. Zborovska dejavnost je žal povsem zamrla, podstrešje stavbe pa so si za glasbene vaje uredili člani mladih rock skupin, ki v naše prostore redno zahajajo. Odkrito povedano, od zaključne družabnosti ob 25. aprilu večjega prosvetnega dogajanja tukaj ni. Bo dvorana, ki jo boste jutri poi- Stanko Maligoj foto vas menovali po narodnem heroju, prinesla društvu novega zagona? Ni dvoma, da razpolagamo s primernimi in funkcionalnimi prostori, ki so vedno odprti tudi drugim slovenskim društvom in organiziranam sredinam zunaj vasi. V mislih imam predvsem sosede z Oslavja in iz Pevme, ki nimajo lastnih dvoran. Nove svežine bi lahko prineslo mlajše članstvo kajakaškega društva Šilec z razstavo fotografskega gradiva. V prihodnjih mesecih pa nameravamo dejavnost društva Paglavec ob podpori Zveze slovenskih kulturnih društev okrepiti s srečanji o aktualnih temah in knjižnimi predstavitvami. Niz teh dogodkov se bo začel v pozni jeseni z gostovanjem Rudija Šimaca, ki bo predaval o dogajanju med vojno 1915-1918 na desnem bregu reke Soče. Kako se je Podgora v zadnjih dvajsetih letih spremenila? Mimo problema industrializacije, ki je neizbrisno zaznamovala razvoj vasi in našo družbo, doživljamo tukajšnji Slovenci težke trenutke. Podgora je bila v preteklosti pretežno slovenska vas, demografski trend narodnostne strukture vasi pa se je močno spremenil. Priselju-je se vse več ljudi italijanske narodnosti. Temu je med drugim pripomogla gradnja stanovanjskih blokov, ki so se v zadnjih letih razbohotili po zazidljivih zemljiščih v vasi. Opaziti je tudi pomanjkanje srednje in mlajše generacije vaščanov, ki se je večinoma izselila v druge predela mesta. V vasi deluje tudi prosvetno društvo Podgora. Imate stike? Glede na to, da se tako eni kot drugi že nekaj let srečujemo in sodelujemo pred spomenikom ob 25. aprilu in ob novembrskem dnevu spomina na mrtve, bi prav gotovo lahko skupaj zadihali še ob drugih priložnostih. Predstavniki obeh društev bi se morali dogovoriti, povezovalno vlogo pa bi lahko odigral tudi podgorski okrožni svet. Vanja Sossou Odborniki Mara Černic, Roberta Demartin in Marko Marinčič (levo) pred množičnim občinstvom na odprtju Gradine bumbaca Biser, ki lahko odločilno pripomore k razcvetu goriškega Krasa. To je v načrtih članov zadruge Rogos in krajevnih upraviteljev pomen sprejemnega centra Gradina v Doberdobu, ki je po enoletnem premoru včeraj ponovno zaživel. Težko pričakovanega odprtja so se udeležili mnogi domačini, ki so s tem izrazili navezanost na center in opozorili na nezamenljivo vlogo, ki jo odigrava za krajevno skupnost. Na povabilo zadruge Rogos so se odzvali tudi trije predstavniki goriške pokrajine, dober-dobski upravitelji in drugi gostje, kar je sproščenemu večeru, v katerem so se krajani ponovno srečali v priljubljenem okolju, dodalo še slovesni priokus. K prijetnemu vzdušju so pripomogli tudi glasbeni intermezzi, za katere sta bila zadolžena no-vogoriška glasbenika Doris Kodelja in David Šuligoj. »Člani zadruge Rogos, ki bo center upravljala, smo prepričani, daje lahko Gradina s svojo geografsko lego in ponudbo pravi biser naše skupnosti, ki z lastnim razvojem lahko močno pripomore tudi k razcvetu sosednjih območij,« je v imenu predstavnikov zadruge Rogos povedala podpredsednica Ana Černic in poudarila, da se bodo novi upravitelji centra zavzemali za postopno utrjevanje vezi z vaško skupnostjo, ki bi se nazadnje razvile v solidno partnerstvo. Černičeva je prisotnim obnovila dolg seznam pobud, ki jih zadruga namerava uresničiti v centru Gradina in s katerimi želi spodbuditi predvsem zanima- nje za naravno bogastvo rezervata Dober-dobskega in Prelosnega jezera, pogled v prihodnost pa je uprl tudi župan občine Doberdob Paolo Vizintin. »Z deželo FJK v zadnjih časih odlično sodelujemo. Dobili smo nekaj prispevkov, kar je omogočilo, da je center ponovno zaživel pod vodstvom zadruge Rogos. Do začetka prihodnjega leta pa upamo še v dodaten korak, in sicer v prenos pristojnosti za upravljanje z območjem rezervata z deželne na občinsko raven,« je povedal Vizintin. Pomen centra Gradina in rezervata so izrazili tudi podpredsednica pokrajine Roberta Demartin ter odbornika Mara Černic in Marko Marinčič. Demartinova je podčrtala, da bo goriška pokrajina prihodnji teden predstavila na deželi projekt za ovrednotenje zgodovine, naravnega bogastva in tipičnih pridelkov kraškega območja. »Pri načrtu so sodelovale tudi občine Doberdob, Sovodnje, Ronke, Tržič, Fo-ljan in Zagraj. Projekt cilja k celovitemu ovrednotenju Krasa, startali pa bomo pri zgodovinskem bogastvu in turizmu,« je pojasnila odbornica Mara Černic. In ravno turistične namene ima tudi razstavni in prodajni center značilnih kmetijskih pridelkov, ki bo deloval v centru Gradina. »Prodajna točka spada v okvir čezmejnega projekta Valo-PT, katerega nositelj je goriška pokrajina. Na Goriškem bosta uresničeni le dve tovrstni točki. Pomembno se nam zdi, da bo ena delovala ravno v centru Gradina,« je povedal odbornik Marko Marinčič. (Ale) gorica - Marinčičevo pojasnilo o Kornu Občina ne ve, da skupne čistilne naprave ne bo »Četrtkov večer o Kornu v svetogor-skem rajonu je pokazal nesluteno stopnjo ne-informiranosti nove občinske uprave glede sanacije potoka. Zdelo se je, kot da nihče med sogovorniki, od odbornika za okolje Frances-ca Del Sordija do "izvedenca", inž. Pierraimon-da Cappelle, ne ve, da so občine Gorica, Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba že odločile, da se bo nova čistilna naprava zgradila na slovenski strani meje, pri Vrtojbi,« opozarja občinski svetnik Foruma Marko Marinčič, ki se je javne razprave ueležil in vanjo tudi posegal. »Večji del večera so razglabljali o skupni čez-mejni napravi - opozarja Marinčič - in o že zdavnaj ne več aktualnih načrtih. Sam sem se večera udeležil prej kot občan severne četrti kot pa upravitelj na pokrajini, a sem moral naposled pojasniti, da je za sanacijo Korna že določena drugačna pot in so na slovenski strani že dogovorjeni časovni roki za realizacijo. Goriški upravitelji pa naj bi tudi sami popri-jeli za delo in sanirali črne odtoke v Koren, ki jih je na italijanski strani na stotine. To sem povedal brez polemičnih osti in nisem protestno zapustil seje, kot je pomotoma poročal kak medij. Nasprotno, odborniku Del Sor- Marko Marinčič bumbaca diju sem ponudil sodelovanje in pripravljenost, da ga pospremim do župana Mirka Brulca, da bo goriška občina vsaj vedela, kaj dela Nova Gorica. Absurdno se mi namreč zdi, da bi se Gorici pogovarjali preko rimskih in ljubljanskih funkcionarjev v komisiji za vodno gospodarstvo. Četudi se je ideja o skupni čistilni napravi izkazala za neustrezno, to še ne pomeni, da čezmejno dogovarjanje ni potrebno. Odgovornost javnih upraviteljev, tako desnih kot levih, je, da rešujemo probleme in zadovoljimo pričakovanja občanov. Čas predvolilne propagande, ko je Koren bil stalno v ospredju, je namreč mimo.« brda - Jan Jones Čakajo na zakon Podpredsednica ameriške družbe Harrah's Entertainment Jan Jones se je včeraj na Dobrovem srečala z nekaterimi goriškimi župani, še pred tem pa tudi z direktorjem no-vogoriškega šolskega centra Bojanom Bratino. Od srede do včerajšnjega dne se je tako sestala s predstavniki lokalnih odborov strank SLS, SNS in SDS, z novogoriškim županom Mirkom Brulcem, predstavniki goriških gospodarstvenikov, šolstva in župani. Konec tedna bo Jonesova preživela v Benetkah, v ponedeljek pa se ponovno vrača v Novo Gorico, kjer se bo udeležila prvega dne dvodnevnega simpozija o gospodarskih in družbenih vplivih zabaviščnega in igralniškega kompleksa. »S pogovori sem zadovoljna, saj so bili konstruktivni. Podrobneje smo spoznali želje, predloge in vprašanja partnerja, lokalnih skupnosti in lokalnega gospodarstva. Čeprav pravih rešitev projekta destinacijskega letovišča še nismo našli, smo naredili pomemben korak in v tej smeri moramo nadaljevati, da nadgradimo trenutne smernice in vsebine projekta,« je obisk komentirala Jonesova. Dodala je še upanje, da bo igralniški zakon »pod streho« do konca leta, medtem pa bodo delali na tem, da najdejo primerno lokacijo. »Ko jo bomo, se bomo povezali z župani in naredili podrobnejše načrte za letovišče,« napoveduje Jonesova, ki projekt ocenjuje kot pomemben del razvoja in življenja pokrajine in države. »Projekt je zelo obsežen in kompleksen in kot tak potrebuje skrbno načrtovanje in izvedbo, hkrati pa tudi dobro razumevanje lokalnega, gospodarskega in družbenega okolja, v katerega prihaja,« je zaključila Jonesova in sprejela obvezo, da se bo potrudila, da bo ob naslednjem obisku v novembru predstavila lokacijo letovišča in natančnejše vsebine projekta. Župan občine Renče-Vogrsko Aleš Bucik je povedal, da ne more komentirati tega, ali se strinja s projektom ali ne, ker sploh ne ve, kakšen naj bi bil. »Imam absolutno premalo informacij,« je dejal Bucik. Gostitelj srečanja, briški župan Franc Mužič, pa je Jonesovi na podlagi lastnih izkušenj povedal, s kakšnimi težavami in pomisleki ljudi so se srečevali v Br-dih ob izgradnji daleč manjših projektov, kot je t.i. megazabavišče. (km) 16 Sobota, 22. septembra 2007 GORIŠKI PROSTOR / gorica-nova gorica - Concordia et Pax Lekarne Na trgu sprave shod za mir Napovedana tudi Cukjati in Castagnetti gorica - Na trgu Odtenki miru in rocka Na odru tudi Šank Rock Poti miru in sprave združenja Concordia et Pax bodo danes vodile na skupni trg obeh Goric pred severno postajo. Med 17.30 in 19. uro bo tu potekal shod, namen katerega je spomniti na posledice razmejitve pred 60 leti na Goriškem, predvsem pa pogled iz preteklosti obrniti v prihodnost. Čezmejno pobudo prirejajo ob mednarodnem dnevu miru. Pri združenju Concordia et Pax napovedujejo, da se bosta shoda udeležila tudi predsednik Državnega zbora Slovenije France Cukjati in podpredsednik italijanske poslanske zbornice Pierluigi Castagnetti, poleg njiju pa še drugi visoki predstavniki italijanskih in slovenskih oblasti ter koprski škof Metod Pirih in goriški nadškof Dino De Antoni. »Spoštujemo vse pobude, ki so se ob 60. obletnici podpisa Pariške mirovne pogodbe zvrstile v goriški pokrajini in v Sloveniji, naše srečanje pa želi spodbuditi k nekoliko drugačnemu razmišljanju,« pravijo pri združenju Concordia et Pax. »V Gorici se bomo spomnili hudega in kompleksnega dogajanja na teritoriju, ki ga je tragedija vojne močno zaznamovala,« je včeraj dejal podpredsednik poslanske zbornice Castagnetti in pristavil: »Naša vzhodna meja je bila več kot samo meja med dvema suverenima državama, med dvema narodoma in kulturama. Bila je ločnica dveh svetov, dveh različnih vzorcev družbe, ki sta se razlikovala po pojmovanju človeka, države in politike. Bila je tudi več kot ločnica, bila je zid, ki se je z leti in glede na okoliščine bolj ali manj odpiral, a je kljub vsemu ostajal zid, ki je ljudi spominjal na razlike in nezaupanje do bližnjega. Dolžni smo priznati Goričanom vlogo pri gradnji miru, demokratične institucije Italije in Slovenije pa morajo utrjevati mir in spravo med ljudstvi, zato da se preteklost ne bo ponovila,« je zaključil Castagnetti. Na trgu obeh Goric bo danes pestro in živo. Koncertna prireditev z naslovom GO Rock 03, Odtenki miru, ki sodi v niz pobud Squarci Rock, se bo začela že ob 14. uri z nastopom goriške punk-rock skupine Esclusi, mešanega italijansko-slo-venskega benda Annanovuole in gothic metal skupine Eliseum iz Vicen-ze. Ob 19. uri bo sledil drugi del koncerta z nastopom rock progressive skupine Phoenix Ash. Najbolj zveneče ime večera je legenda slovenske rock scene - Šank Rock. Letos praznujejo petindvajset-letnico delovanja, njihovi koncerti pa so vsakič pravi dogodek. Izkušenost in priljubljenost pevca Matjaža Jelena, bobnarja Aleša Uranjka in ostalih članov so skoraj brez primerjave. Pred dvajsetimi leti so posneli prvo ploščo, zadnjo, Senca sebe, štirinajsto po vrsti, pa letos marca. Njihov nastop se bo začel okrog 20. ure. Koncert se bo nadaljeval z nastopom skupine My Dark Half, večkratnih nagrajencev lokalnih rock natečajev, zaključek prireditve G O Rock 03 pa bodo zapečatili ritmi Vascovih pesmi v izvedbi izkušene tribute-band Rewind. (aw) doberdob - Jutri »Doberdubska fešta« Prava veselica Po kolesarski tekmi demonstracija civilne zaščite in koncert Blekpantersov Jutri bo v Doberdobu spet veselo. Vaška društva namreč pripravljajo prvo izvedbo »Doberdubske fešte«, ki bo potekala celo popoldne do poznih večernih ur na dvorišču pred župnijsko dvorano. Gre za pravo veselico, na katero so vabljeni vsi vaščani, občani in prijatelji, mlajši in starejši. Ob dobro založenem kiosku bo od 13. ure dalje bogat program, ki bo po napovedih prirediteljev ustrezal vsem obiskovalcem. Po odprtju ob 13. uri bo ob 14. uri na sporedu že četrta izvedba tekme z gorskimi kolesi med količki »Hrast bike slalom«. Nanjo se lahko prijavijo vsi osnovnošolci, srednješolci, višješolci, pa tudi vsi ostali ljubitelji koles. Vpisnina je brezplačna. Tekmovalne kategorije bodo ločene po starosti in spolu, poleg tega pa bo letos nastopala tudi nova tekmovalna kategorija, ki bo zajemala vse vpisane v kolesarsko federacijo. Po tekmi z gorskimi kolesi bodo na vrsti demonstracija in kratke vaje, ki jih bo za vse udeležence pripravila do- Blek pantersi berdobska sekcija civilne zaščite. Člani bodo predstavili svoje delovanje in s praktičnimi in zabavnimi prikazi uvedli tudi vse prisotne v realnost, katere koristnosti se žal premalo zavedamo. »Doberdubska fešta« se bo sklenila s koncertom domače rock skupine Blek panters, ki je s svojimi pesmimi razširila doberdobsko narečje po celem zamejstvu in v obmejnih krajih v Sloveniji. V koncert doberdobskega benda bo uvedel Pihalni orkester Kras, nato pa bodo nad Doberdobom zadonele vsem znane melodije o Mulotu mauti, Žilah in Sipi. V primeru slabega vremena bo koncert Blek pantersov potekal v župnijski dvorani. Gre za svojevrstno pobudo, katere namen je združiti čimveč domačinov in prijateljev iz okoliških vasi in občin, ki je nastala na pobudo vaških društev, in sicer Pihalnega orkestra Jezero, SKD Hrast, MO Jezero in doberdobskega oddelka Civilne zaščite. Vabljeni vsi, v čimvečjem številu. (ač) DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL GIARDINO (Baldini), korzo Verdi 57, tel. 0481-531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AL REDENTORE, ul. 9 Giugno 36, tel. 0481-41034. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 -20.30 - 22.15 »I Simpson - Il film«. Dvorana 2: 17.45 - 20.10 - 22.10 »La ragazza del lago«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Sux-bad - 3 menti sopra il pelo«. CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Funeral Party«. Modra dvorana: 17.45 - 20.00 - 20.15 »Severance«. Rumena dvorana: 16.00 - 17.45 »Shrek Terzo«; 20.00 - 22.15 »Vi di-chiaro marito e marito«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 -20.30 - 22.15 »I Simpson - Il film«. Dvorana 2: 17.00 - 18.30 »Shrek Ter-zo«; 20.10 - 22.10 »Sapori e dissa-pori«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Scrivilo sui muri«. Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Sux-bad - 3 menti sopra il pelo«. Dvorana 5: 18.00 - 20.15 - 22.15 »L'ul-tima legione«. NOVA GORICA: 17.00 - 19.00 »Ratatouille«; 21.00 »Avtoštopar«. M Izleti ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV organizira v nedeljo, 30. septembra, izlet v Škofjo Loko »Po poteh naših pesnikov in pisateljev -ogled Tavčarjeve domovine«. Odhod z Opčin pri Prosvetnem domu ob 7. uri, iz Gorice pri Rdeči hiši ob 8. uri; prijave in informacije na tržaškem (tel. 040-635626) oziroma goriškem uradu ZSKD (tel.0481-531495). ¿j Čestitke Danes praznujeta 45 let poroke MARTA in GIGI KOMJANC iz Števerjana. Čestitajo jima vsi domači, posebno pa vnuki Elena, Sofia, Edoardo in Francesco. Ü3 Obvestila KULTURNI DOM NOVA GORICA obvešča, da je za sezono 2006-2007 do 10. oktobra v teku vpis za nove abonente; informacije na upravi Kulturnega doma Nova Gorica (tel. 003865-3354010). OBČINSKO GLEDALIŠČE V KRMINU obvešča, da bo s 1. oktobrom možna potrditev abonmajev za sezono 2007-08 in z 18. oktobrom vpis novih abonmajev; informacije in vpisovanja v Občinskem gledališču (ul. N. Sauro 17 v Krminu, tel. 0481630057). OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU obvešča, da bo od ponedeljka, 24. septembra, možna potrditev abonmajev za sezono 2007-08 in s 13. oktobrom vpis novih abonmajev; informacije in vpisovanja v blagajni Občinskega gledališča v Tržiču (kor-zo del Popolo 20, tel. 0481-790470), pri turistični agenciji Appiani v Gorici, pri Ticketpointu v Trstu in pri ERT-u v Vidmu. BAKLADA V DOBERDOBU v organizaciji Združenja prostovoljnih krvodajalcev iz Doberdoba bo v soboto, 29. septembra, ob 20. uri po vaških ulicah. Izkupiček večera bo namenjen vzdrževanju doma »Via di Natale« pri Onkološkem centru v Avia-nu. Sodelovala bo godba na pihala Kras iz Doberdoba, ob zaključku ba-klade pa bo koncert družinskega tria Novina iz Otočca, ki bo nastopil v župnijski dvorani v Doberdobu. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da potekajo vaje ženskega pevskega zbora vsak ponedeljek ob 20. uri. GODBA KRAS iz Doberdoba obvešča, da je v teku vpisovanje v glasbeno šolo za trobila, pihala in tol- kala; informacije vsak dan od 19. ure dalje na tel. 338-6347012 (Luciano) ali 335-6478072 (Robert) ter osebno ob ponedeljkih in četrtih ob 20.30 v glasbeni sobi v Doberdobu. KD BRIŠKI GRIČ priredi tečaj aerobike ob torkih in četrtkih med 19. in 20. uro; informacije tel. 3888400814 (Andreja). KLEKLJARSKI ODSEK društva Jadro je začel novo letno dejavnost ob torkih med 15.30 in 18.30 na sedežu društva v Romjanu; vpisovanje in informacije na tel. 0481-776123. KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE vabi na redni občni zbor, ki bo v sredo, 26. septembra, v Kulturnem domu v Sovodnjah, v prvem sklicu ob 19.30, v drugem pa ob 20.30. ODRAŠČAJMO Z GLASBO je projekt KD Oton Župančič iz Štandreža, ki dopolnjuje pevsko dejavnost otrok od 3. leta starosti. Srečanja se bodo pričela v sredo, 3. oktobra, in jih bosta vodili Tanja Gaeta in Sara Ho-ban. Informativno srečanje za starše bo v kulturnem domu Andreja Bu-dala, ul. Montello 9 v Štandrežu v sredo, 26. septembra, in v ponedeljek, 1. oktobra, ob 19.30. Informacije nudi Tanja Gaeta (tel. 3280309219 ali e-mail: tanjagaeta@li-bero.it). SOVODENJSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI vabi člane in somišljenike na srečanje v ponedeljek, 24. septembra, v društvenih prostorih v Rupi ob 20.30. Dnevni red predvideva poročanje o delovanju v občinskem svetu ter novosti v zvezi z ustanavljanjem Demokratske stranke. TRADICIONALNI 50-URNI TEČAJ SLOVENŠČINE za odrasle prireja društvo Jadro na sedežu v Romjanu v začetku oktobra. Organizacijska seja bo v ponedeljek, 24. septembra, ob 20. uri v ulici Monte Sei busi 2 v Romjanu; informacije pri odbornikih (tel. 0481-779843). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV prosi včlanjena društva goriške in videmske pokrajine, ki imajo v svojih arhivih (stare in novejše) LP plošče in kasete, da čimprej posredujejo njihove podatke za objavo v diskografskem zborniku. Fotokopijo naslovnice LP plošče in kasete pošljite po faksu na št. 040-635628 ali po e-mailu trst@zskd.org. ŠD SOVODNJE vabi na rekreacijsko telovadbo ob torkih in petkim med 21.00 in 22.30. Prvo srečanje v torek, 2. oktobra, v občinski telovadnici v Sovodnjah; informacije na tel. 0481882195 (Mirjam). ŠZ OLYMPIA obvešča, da se bodo v ponedeljek, 24. septembra, pričeli treningi: ob 16. uri mlajša skupina ritmike in orodne telovabe, ob 17. uri starejša skupina ritmike in orodne telovadbe, ob 18. uri minivolley in športni ples skupina Senior; v torek, 2. oktobra, ob 15. uri telovadba predšolskih otrok, ob 17. uri športni ples skupina Mini, ob 18. uri športni ples skupina Junior; informacije na tel. 335-5952551 (Damijana Češčut). El Prireditve GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD: drevi ob 20.30 gledališka skupina La Locandina - Pagani (SA), »Non ti pago« Eduarda De Filippa; informacije in predprodaja pri knjigarni Antonini (korzo Italia 51/a v Gorici, tel. 0481-30212). V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mame-li v Gorici je do sobote, 29. septembra, na ogled razstava C. Pie-montija »Fotogrammi«. Urnik: od ponedeljeka do petka od 10.30 do 18.30, v soboto od 10.30 do 13.30. V GRADU KROMBERK bo v torek, 25. septembra, ob 20. uri predstavitev knjige Drobtinice iz goriških šeg in navad. Knjigo bosta predstavila avtor Zdenko Vogrič in urednica Erika Jazbar. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ, drevored 20. septembra 85 v Gorici, bo v petek, 28. septembra, ob 20.30 klavirski recital Du-bravke Tomšič. Organizirajo ga v okviru koncertne sezone 2007-08 in Kogojevih dnevov; predprodaja vstopnic na tel. 0481-531445, podrobnejše informacije na spletni strani www.kclbratuz.org. V PARKU CORONINI CRONBERG v Gorici bo drevi, 22. septembra, ob 21. uri koncert pihalnega orkestra mesta Gorice. V PRIREDBI KD ANDREJ PAGLAVEC IN VZPI-ANPI ter v sodelovanju z ZSKD bo danes, 23. septembra, ob 10. uri obeležitev dvajsete obletnice sedeža društva s poimenovanjem društvene dvorane po narodnem heroju, Podgorcu Rastislavu Delpinu -Zmagu. Program bodo oblikovali govornika Aldo Rupel in Marco Puppini, moški pevski zbor in povezovalci; sledila bo družabnost. V RAZSTAVNIH PROSTORIH KULTURNEGA CENTRA LOJZE BRATUŽ, drevored 20. septembra v Gorici bo v sredo, 26. septembra, ob 18. uri odprtje razstave »In kaj naj ljubim, če ne skrivnosti?« slikarja Karla Pečka; njega in razstavljena dela bo predstavila Milena Zlatar. VALENTINOV DAN 2007 je športno-kulturna prireditev na hribu Sabo-tin (pri planinski koči) v organizaciji glasbene agencije Jota in v sodelovanju z mestno občino Nova Gorica, Zvezo kulturnih društev Nova Gorica, kulturnim društvom Sabotin in društvom CRASG in bo danes, 22. septembra: ob 8. uri na slovenski strani start iz Solkana (parkirišče pri mostu) in na italijanski strani start iz Štmavra s sedeža KD Sabotin; 9.00-9.30 srečanje pohodnikov z obeh strani meje pri cerkvici sv. Valentina; 10.00-16.00 organiziran ogled kaveren iz prve svetovne vojne (PD Brda), likovni ex-tempore, turnir v malem nogometu; 12.00-12.30 komedija v izvedbi dijakov dramsko-gledališke gimnazije Nova Gorica Moskva-Petuški; 13.00-14.15 dokumentarni film Niso letele ptice v režiji Nadje Velušček in Anje Medved; 16.30 podelitev medalj in nagrad; 17.00 nastop mešanega pevskega zbora iz Nove Gorice Mi; v prostorih bivše karavle bo predvajanje diapozitivov s floro in favno Sabotina. ZDRUŽENJE CONCORDIA ET PAX prireja v okviru svojih poti spomina in sprave srečanje na trgu pred novogoriško železniško postajo v spomin na dogajanje izpred 60 let v Gorici. Potekalo bo danes, 22. septembra, ob 17.30 uri. Pogrebi DANES V GORICI: 11.00, Elda Zigon vd. Cianetti iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče. DANES V LOČNIKU: 8.30, Emilio Batistuta (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 10.30, Giu-seppina Anonini vd. Movia (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi sv. Duha in na pokopališču. DANES V PIERISU: 10.30, Adele Piz-zoni (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in v Videm za upepelitev. DANES V TRŽIČU: 9.50, Pietro Lan-zellotti iz bolnišnice v cerkev sv. Odrešenika in v Trst za upepelitev. DANES V ŠTARANCANU: 10.00, Bruna Virgolin vd. Montanari (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in v Trst za upe-pelitev; 14.00, Giuseppina Gon vd. Furlan (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. B Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: gorica AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo SHELL - Ul. Aquileia 20 ESSO - Ul. Trieste 106 fara ERG - Ul. Gorizia 109 medea ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ tržič AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo TAMOIL - Drev. Cosulich 21 škocjan ESSO - Državna cesta 14 (Pieris) krmin TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 foljan IP - Ul. III Armata 58 / RADIO IN TV SPORED Sobota, 22. septembra 2007 17 finančni zakon - Včeraj se je z zadevo ukvarjal ministrski svet Proračunski manever bo znašal 10 milijard evrov O zakonu bo govor na vrhu večine prihodnjo sredo, ko bo na dnevnem redu tudi politično preverjanje RIM - Proračunski manever, ki ga bo vseboval finančni zakon za leto 2008, bo znašal približno 10 milijard evrov. Na obzorju ni novih javnih prihodkov. Potrebno vsoto bodo pridobili s krčenjem izdatkov in z uporabo t. i. »zakladka«, se pravi presežka v davčnem prilivu, ki po zadnjih podatkih znaša okrog 5 milijard evrov. Tako je povedal minister za socialno solidarnost Paolo Ferrero ob koncu včerajšnjega zasedanja ministrskega sveta, ki je bil v dobršni meri posvečen prav določanju temeljnih smernic finančnega zakona. Ministrica za zdravstvo Livia Turco je pristavila, da ne bo novih ticketov za zdravila in zdravniške preglede, medtem ko je minister za kmetijstvo Paolo De Castro omenil, da bodo s finančnim zakonom povezani davčni zakonski odlok ter dva zakonska predloga, eden izmed katerih bo zadeval pokojninsko reformo. To je predlagala levica v vladnem zavezništvu, kije, kot znano, kritična do julijskega sporazuma in meni, da bi vladna večina morala sprejeti dokončno odločitev o pokojninski reformi po 10. oktobru, ko bodo znani izidi sindikalnega referenduma o julijskem sporazumu. Predsednik vlade Romano Prodi ni hotel posredovati natančnejših informacij o snujočem se finančnem zakonu. Odgovarjajoč časnikarjem, je povedal le, da »razprava v ministrskem svetu za zdaj dobro teče«. Razvedelo pa se je, da bo o zadevi govor na vrhu vladne večine, ki ga je sam Prodi sklical za prihodnjo sredo. Srečanja se bodo udeležili voditelji posameznih strank ter načelniki skupin v obeh vejah parlamenta. Sredin vrh vladne večine pa bo predstavljal tudi priložnost za politično preverjanje, kije postalo potrebno po razburkanem razpletu četrtkove seje senata o ustanovi RAI. Kot znano, so sejo predčasno zapustili senatorji sredinske stranke UDEUR z ministrom Clementejem Mastellom na čelu, češ da ni več vladne večine. Mastella je svoje stališče omilil že istega večera v telefonskem pogovoru s predsednikom vlade Prodijem. Včeraj je potrdil, da UDEUR dosledno podpira vlado, in pristavil, da »nevarnost grozi z drugih strani«. Pri tem se ni nanašal toliko na skrajno levico, kolikor na senatorja Lamberta Dinija in Willerja Bordona. Kaže, da Mastellovo prepričanje ni osamljeno. Načelnik SKP v senatu Franco Russo Spena je včeraj dejal, da je najbrž Berlusconi obljubil Diniju predsedstvo prehodne vlade pred predčasnimi volit- Minister Paolo Ferrero ob koncu vladne seje ansa minister fioroni Kmalu šola le s stalnim osebjem? RIM - V petih letih bo na italijanski šoli zaposleno le stalno osebje, torej brez nestalno zaposlenih ali prekernih uslužbencev. To obljublja šolski minister Giuseppe Fioroni, ki optimistično računa, da bo država stalno zaposlila sedanjih približno 150 ti soč ne stal nih uči te ljev in pro fe -sorjev. Podatki ministrstva napovedujejo, da se bo v pri hod njih de se tih le tih od trideset do štirideset odstotkov sedanjih učiteljev in profesorjev upokojilo. To zahteva od šolskih oblasti, da načrtujejo bodočnost italijanske šole in jo prilagodijo sodobnim evropskim standardom. V obdobju desetih let naj bi torej še kar radikalno obnovili seda nji šol ski ka der, kar si cer ni us pe lo do slej no be ni vla di. Vse te am bi ci oz ne na čr te je mi -nis ter Fi o ro ni pred sta vil v »be lem zvez ku«, o ka te rem je na vče rajš nji predstavitvi spregovoril skupaj s svojo namestnico na ministrstvu Marian-ge lo Bas ti co. LIGURIJA - Dogodivščina Claudia Burlanda Deželni predsednik ni ravno vzoren voznik GENOVA - Dober kilometer je vozil v nedovoljeno smer, na koncu pa mu policija ni prisolila globe, čeprav je prekršek priznal. Zadeva ne bi bila omembe vredna, če ne bi šlo za predsednika Dežele Li-gurije in bivšega ministra za prevoze Claudia Burlanda, drugače vidnega predstavnika stranke Levih demokratov. Dogodek se je pripetil prejšnjo nedeljo, ko je Burlando po pomoti zavozil na priključek za avtocesto A10, vendar v nedovoljeno smer. Na tej poti je vztrajal dober kilometer in povzročil preplah med vozniki avtomobilov, ki so vozili v pravilno smer. Eden od njih je poklical prometno policijo, ki je predsednika Ligurije dohitela, ko je bil že na pravilnem voznem pasu. Burlando jim je pokazal svojo že dve leti neveljavno poslansko izkaznico, policisti pa so ga po tem pustili, da mirno odide, saj, pravijo, se je ob njihovem prihodu nahajal na pravilnem pasu. Zadeva je prišla na dan zaradi pisanja časopisov, zaradi česar so tudi Burlandov blog preplavila številna elektronska sporočila razjarjenih državljanov. Zaradi afere je Burlando sklical tiskovno konferenco, na kateri je po- Claudio Burlando ansa jasnil, da takrat s seboj ni imel drugih osebnih dokumentov, saj jih je pozabil doma, zato je agentom pokazal staro poslansko izkaznico. »Zgrešil sem, vendar nisem zahteval uslug,« je dejal novinarjem in izrazil pripravljenost, da plača kazen za storjeni prekršek, še več, zahteval je, da organi postopajo proti njemu z največjo strogostjo, kar je potrdil tudi genovski kvestor. Vendar bo Burlando s težavo pomiril razjarjene pisce internetnih sporočil, ki zahtevajo opravičilo in celo, da si poišče kako drugo delo. Nekdo je celo pripomnil: »Če vodiš Deželo tako kot voziš avto, smo v redu!« Mastella: Zaradi »indulta« se število povratnikov v zapore ni povečalo RIM - Pravosodnbi minister Clemente Mastella se je spet postavil v bran tako imenovanega »indulta«. Priložnost se mu je ponudila na praznovanju 190. obletnice zaporniške policije, kjer je poudaril, da število povratnikov po sprejemu omenjenega zakona o delnem zmanjšanju zaporne kazni znaša 42 odstotkov izpuščenih zapornikov, medtem ko je bilo povratnikov še leto pred sprejemom tega zakona 48 odstotkov. Mastella je posredoval podatke iz posebne raziskave oddelka za upravljanje italijanskih zaporov, po kateri so zaradi »indulta« do danes izpustili 26.752 zapornikov. Od tega se jih je 6194 (4318 Italijanov) oziroma 22 odstotkov zaradi novih kaznivih dejanj spet vrnilo za rešetke. »To ne pomeni, da se je povratništvo povečalo, saj je teh zdaj z novim zakonom manj kot jih je bilo prej,« je še dejal Mastella. Gladovna stavka duhovnika zaradi ukrepa proti pralcem stekel v Firencah FIRENCE - Don Alessandro Santo-ro iz Skupnosti delle Piagge v predmestju Firenc je včeraj začel z gladovno stavko zaradi ukrepa proti pralcem avtomobilskih šip v Firencah. Stavko izvaja pred občinsko palačo, v kateri se je včeraj začel posvet z naslovom »Na poti do večkultur-ne družbe«. Santoro je dejal, da je ukrep nedopusten in da je nekaj moral storiti, da bi ga župan umaknil. Papež se ni želel srečati s Condoleezzo Rice RIM - Papež Benedikt XVI. se avgusta ni želel srečati z ameriško državno sekretarko Condoleezzo Rice z izgovorom, da je na počitnicah. Riceova je "dala Vatikanu jasno vedeti, da se mora nujno srečati z papežem", saj bi to pred odhodom na turnejo po Bližnjem vzhodu dobro delo njenemu ugledu, poročanje italijanskih medijev povzema francoska tiskovna agencija AFP. Ri-ceova je upala, da se bo s konservativnim nemškim papežem sestala v njegovi poletni rezidenci Castel Gandolfo nedaleč od Rima, toda odgovor iz Vatikana je bil: "Papež je na počitnicah". Po poročanju časnika Corriere del-la Sera odgovor kaže na "razlike v stališčih" med Vatikanom in Belo hišo glede "pobud Busheve administracije na Bližnjem vzhodu". Papež je sicer avgusta zavrnil vsa srečanja s politiki, še poroča AFP. italijansko dogajanje v zrcalu tujih medijev Za El Pais je Beppe Grillo tipičen oportunist, The Indipendent pa se sprašuje, ali ni novi Mussolini Težko je poročati o pisanju medijev po svetu glede dogajanja v Italiji, ne da bi spet omenjali Beppeja Grilla: ocene so v glavnem zaskrbljene, zaskrbljenost pa je tudi posledica splošnega političnega stanja na polotoku. Zelo kritičen do Grilla je španski El Pais: »Grillo je oportunist kot tisti politiki, ki jih kritizira.« Na podlagi lastnih pravil o neomadeževanem sodnem listu bi tudi sam Grillo ne smel nastopati na politični sceni, piše madridski dnevnik, ki opozarja, da je leta 1994 podpiral Silvia Berlusconija, leta 1980 pa je bil obsojen na 15 mesecev zaradi nenamernega umora v prometni nesreči. Grillo živi krepko nad standardom povprečnega državljana, saj pravkar prodaja svoj Ferrari in jahto, poroča levosredinski dnevnik. El Pais je oster do same pobude V-day, vendar meni, da so predlogi za očiščenje parlamenta utemeljeni. Grillov srd in njegova publika izražata močan naboj demagogije in protipolitičnega kon-servatorizma proti sistemu strank, pro- ti medijem in institucijam. Kljub temu pa se pojav ne bo ustavil, napoveduje El Pais, čeprav komik iz Genove nima druge scene kot svoj internetni blog. Britanski The Indipendent pa piše o »novem princu-klovnu«, glede katerega se sprašuje, če je to nastajajoči novi Mussolini, nebrzdan demagog, ki grozi, da bo prevrnil zakoniti red in ga nadomestil z bog-ve-s-čim. Morda samo izziva s svojimi divjimi in anarhističnimi idejami o demokraciji z baze, ali pa je samo človek, katerega nastop izraža čutenje javnega mnenja. Vsekakor je Grillov nastop presenetil vodilni razred, mediji ga skušajo kritizirati, vse to pa daje še večji pomen protestu. V slabem tednu se je Grillo prelevil iz komika v pomembnega liderja, meni The Indipendent, ki pa ugotavlja, da je veliko nepotrebnih besed in dramatizacij tipično za Italijo in da se bo vse skupaj verjetno kmalu razblinilo. Sami italijanski mediji pa priznavajo, da ne bo lahko odstraniti Grilla s scene glede na sedanji poli- tični položaj, ugotavlja britanski dnevnik. Po politikih pa ne udriha samo Grillo. Francoski Le Figaro navaja zvezo industrijcev Confindustrio, ki v 287 dolgem poročilu ugotavlja na podlagi finančnih podatkov, da so italijanski parlamentarci najdražji v Evropi. Iz podatkov, ki jih konservativni dnevnik citira iz omenjenega poročila, če se celotni strošek za delovanje parlamenta porazdeli med posamezne parlamentarce, znaša vsako leto milijon in pol evrov za vsakega, kar je dvakrat več od francoskih in nemških poslancev in šestkrat več od španskih. Kljub privilegijem pa italijanski politiki niso sposobni, da bi rešili akutne probleme Italije, piše Le Figaro, ki na koncu navaja tudi »ironični izračun« Confindustrie: leta 1948 so italijanski parlamentarci prejemali 987 evrov mesečno (aktualizirana vrednost), ko je kruh stal 1,76 evra. Danes navadni kruh stane 2,86 evra, osnovni mesečni dohodek parlamentarcev pa 11.703 evrov, to se pravi, da zaslužijo 12 krat več kot pred 60 leti. Pokojninska reforma predstavlja težko preizkušnjo za Prodijevo vlado in za njegovo šibko večino, piše Le Monde. Po poletnem premoru se vlada pripravlja na težavno jesen sredi polemik glede finančnega zakona in vedno bolj razširjenega nezadovoljstva. Pariški popoldnev-nik navaja javnomnenjsko raziskavo, ki jo je prejšnji teden objavil milanski Corriere della .Sera, po kateri 68 odstotkov pre-bovalcev negativno ocenjuje delovanje vlade, medtem ko je junija bilo 57 odstotkov nezadovoljnih. Kazalo je, da je vsaj en problem rešen, ko so julija trije veliki sindikati podpisali dogovor o reformi pokojninskega sistema. Vendar se je močni sindikat kovinarjev Fiom opredelil proti dogovoru, ki predvideva postopno zvišanje starostne meje za upokojitev, pa tudi obe komunistični stranki sta vse prej kot prepričani v dogovorjeno rešitev. Italija je težavna država za davkoplačevalce, piše The Economist, ki obja- vlja tabelo z zgovornim naslovom »Preveč«, v kateri primerja stroške javne uprave in javni dolgi v odstotkih državnega proizvoda. Stroški so manjši od Švedske in Francije, večji pa od Nemčije, Velike Britanije in Španije, dramatično visok pa je javni dolg, ki v ostalih državah niha od 40 do 60 odstotka BDP, v Italiji presega celoletni proizvod. Previsok je torej dolg, nepričakovani visoki davčni priliv pa je odprl razpravo okrog morebitnih davčnih olajšav. V Italiji je res hudo za tiste, ki resnično plačujejo davke, tudi kar jim v zameno za davke država nudi res pomanjkljive storitve. Vlada je pod udarom, od kritik proti politiki, ki so se izrazile na Grillovem V-day, do Bossijevih groženj o davčni neposlušnosti. Finančni minister Padoa Schioppa pa je medtem zavrnil vse zahteve po znižanju davkov in predlagal zmanjšanje stroškov, vendar so pritiski zelo močni, da bi enostavno znižali obdavčitev, poroča britanski finančni tednik. Sergij Premru 18 Sobota, 22. septembra 2007 PRIREDITVE videm - Stadion Friuli V sredo pričakovani koncert Vasca Rossija Vročica pred sredinim koncertom Vasca Rossija na videmskem stadionu Friuli narašča iz dneva v dan. Na razpolago naj bi bile še zadnje vstopnice (uradni viri navajajo, da je videmski koncert edini, ki še ni razprodan), čeprav bodo tudi tokrat gotovo na delu preprodajalci vstopnic. S tem koncertom se bo tudi zaključil jesenski del turneje, ki je bila (oziroma bo) le nadaljevnje uspehov, ki jih je že žel med poletnim ciklusom nastopov v živo. Vascu uspeva namreč z vsako turnejo doseči nove rekorde, postaviti nove mejnike v zgodovini italijanske lahke glasbe. V poletnem delu turneje je tako kot prvi uspel v nekaj dneh razprodati vstopnice za kar dva koncerta na rimskem stadionu Olimpico. Dvakrat razprodani San Siro pa sploh ni več novica. Po novem gre le za to, v kolikem času bodo po internetu vstopnice pošle. Tokrat je bilo dovolj eno samo jutro. Pevec rekordov prihaja torej končno v našo deželo. V upanju, da bo njemu in vsem njegovim oboževalcem tokrat tudi vreme prizaneslo, ne pa kot za nam najbližji junijski koncert v Mes-trah, ko je nevihta povzročila gmotno škodo, nekaj lažje ranjenih oseb in seveda odpoved koncerta. Resnici na ljubo je bil pred nekaj tedni tudi tokratni koncert pod vprašajem, saj je bilo vi-demsko nogometno društvo zaskrbljeno, češ da bo več tisočglava množica popolnoma opustošila zeleno površino, a težave bodo odpravili s postavitvijo posebnega poda, ki bo ločil travo od najbolj razgretih Vascovih privržencev. Rocker iz Zocce je v tem obdobju, ob prepevanju v živo, zelo aktiven tudi pri pisanju in snemanju prav gotovo novih uspešnic, ki bodo vključene v nov album. Slednji naj bi izšel prihodnje leto, čeprav je že skoraj končan. Razlogi za zavlačevanje pa so težave, v katerih se je znašla založba Emi po prodaji ameriškim kupcem in številnim odslovitvam ter kadrskim spremembam. Mimo tega v sredo vsi pričakujejo novo nepozabno poglavje v dolgem Vascovem glasbenem življenjepi- Vasco Rossi su, kjer je prostor za neuspehe in grde spomine res omejen. V širokem opusu pesmi, k jih je napisal v skoraj tridesetletni karieri, je muzikalno dolgočasnih in vsebinsko šibkih, nepomembnih, res malo. Vsaka Vascova pesem je za kakega izmed mladih in tudi starejših, ki se redno udeležujejo njegovih koncertov, spomin na pomemben dogodek v življenju oziroma opis vsakdanjosti, ki ga lahko doživlja tako rockerska zvezda kot vsak navaden smrtnik. Nihče ne bo od Vasca pričakoval, da bi med koncertom nagovoril publiko, saj je kljub vsakodnevnim intervjujem za raznorazne medije v takih trenutkih vse prej kot sproščen, vendar na odru se popularni »Blasco« popolnoma spremeni in zanj govorijo njegove pesmi, ki so prav zaradi neposrednosti sporočila tako priljubljene. Na začetku dolge glasbene poti so se mnogi morda tudi zgražali in ga ožigosali za brezbožnega, za pevca, ki kvari mladino. A z leti so tudi najostrejši kritiki priznali, da so Vascova sporočila jasna in le odsev tistega, kar je italijanska družba oziroma okolja, v katerem odrašča italijanska mladina. Drugače bi se tudi ime Vasco Rossi znašlo na dolgem eznamu muh enodnevnic. Po napovedih naj bi Vasco videmski koncert začel s pesmijo Cosa c'e', za svoje zveste poslušalce pa pripravlja tudi neko presenečenje... Za koncert, ki bo v sredo, 26. septembra (napovedan pričetek ob 21.uri), so cene sledeče: oštevilčeno mesto na osrednji tribuni 42 evrov, mesto na igrišču 36 evrov, mesto na neoštevilče-nih tribunah 34 evrov. V ceno ni vključena predprodajna pravica. (I.F.) GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA GORICA Kulturni dom Danes, 22. septembra ob 20.30 / 17. gledališki festival "Castello di Gorizia", z delom »Non ti pago«, nastopa gledališka skupina Teatro Stabile La lo-candina - Pagani (SA). V petek, 28. septembra ob 20.30 / 17. gledališki festival "Castello di Gorizia", »Taxi a due piazze« je naslov dela, ki ga bo podala gledališka skupina Gruppo del Pierrot iz Neaplja. _SLOVENIJA_ POSTOJNA V četrtek, 27. septembra ob 19.30 / J. Hašek: »Prigode dobrega vojaka Švej-ka« (črna komedija), režija G. Lešnjak - Gojc. Gostovanje Šentjakobskega gledališča na festivalu Linhartovo srečanje. NOVA GORICA Slovensko narodno gledališče Jutri, 23. septembra ob 18.00 / »Sej smo vsi ena žlahta«. Nastopa gledališka skupina Vrtojba. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Dane Zajc: »Jagababa«. Ponovitve: danes, 22. ob 20.00,v sredo, 26. ob 19.30, v četrtek, 27. ob 17.00 in v petek, 28. septembra ob 19.30. V soboto, 29. septembra ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. Mala drama Danes, 22. in v petek, 28. septembra ob 20.00 / Neil LaBute: »Razsutje / Igre poslednjih dni«. Gostuje Imaginarni, zavod za kulturno dejavnost. V ponedeljek, 24. septembra ob 20.00 / Jean Genet: »Služkinji«. V torek, 25. septembra ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. V soboto, 29. septembra ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmenki«. Mestno Gledališče Ljubljansko Veliki oder V torek, 25. septembra ob 15.30 in 20.00 in v petek, 28. septembra ob 20.00 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. V soboto, 29. septembra ob 20.00 / Joe Masteroff, Fred Ebb, John Kander: »Kabaret«. Mala scena MGL Danes, 22. in v ponedeljek, 24. septembra ob 20.00 / Kim Komljanec: »Kura nima jajc«. V četrtek, 27. septembra ob 20.00 / James Prideaux: »Gospodinja«. Šentjakobsko gledališče Danes, 22. septembra ob 19.30 / J. Jacobs/W. Casey: »Briljantina«, (muzi-kal), režija in koreografija Mojca Horvat. V petek, 28. septembra ob 19.30 / D. Goggin: »Nunsense II« (muzikal), režija in koreografija M. Horvat. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Jutri, 23. septembra ob 17.30 / Drugi koncert orkestra G. Verdi v okviru simfonične sezone 2007, vodi Stefan Anton Reck. V soboto, 29. septembra ob 20.30 in v nedeljo, 30. septembra ob 17.30 / Tretji koncert orkestra in zbora G. Verdi v okviru simfonične sezone 2007, vodi Will Humburg. ■ Note Timave V ponedeljek, 24. septembra ob 21.00, cerkev sv. Ivana v Štivanu / Ansambel »Interpreti Veneziani«. V ponedeljek, 1. oktobra ob 21.00, cerkev sv. Ivana v Štivanu / Zoltan Szabo - John Olaf Laneri - duo violončelo -klavir. V soboto, 6. oktobra ob 21.00, grad Colloredo, Monte Albano (Videm) / Ansambel »Interpreti Veneziani«. ■ 30. MEDNARODNI ORGELSKI FESTIVAL V ponedeljek, 24. septembra ob 20.30, katedrala sv. Justa / Kristian Schneider - orgle. V petek, 28. septembra ob 20.00, Fontane (HR), župnijska cerkev sv. Martina / Riccardo Cossi - orgle. ■ KOGOJEVI DNEVI 2007 Danes, 22. septembra ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / Juvavum Brass Quintet - Salzburg. V sredo, 26. septembra ob 10.00, De-skle, Kulturni dom / Koncert za mladino. V petek, 28. septembra ob 20.30, Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž / Du-bravka Tomšič Srebotnjak - klavir. V petek, 5. oktobra ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / David Hall Johnson - violina in Nina Prešiček - klavir. V nedeljo, 14. oktobra ob 16.00, Gorenji Tarbij (Srednje), cerkev sv. Ivana / Trobilni ansambel Slovenske filharmonije. Dirigentka: Andreja Šolar. V ponedeljek, 22. oktobra ob 20.15, Nova Gorica, Kulturni dom / Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: Anton Nanut. Vuk Jovanovic - klavir. V petek, 26. oktobta ob 20.00, Vipava, dvorec Zemono / Portretni koncert skladatelja Uroša Rojka. V sredo, 31. oktobra ob 20.30, Trst, Kulturni dom / Ob osemdesetletnici skladatelja Pavla Merkuja. Orchestra di Padova e del Veneto. Dirigent: Anton Nanut. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Slovensko narodno gledališče V četrtek, 27. septembra ob 20.00 / G. Puccini: »Madame Butterfly«. Play opera Tokyo in Komorni orkester Ljubljana. LJUBLJANA Letno gledališče Križank V četrtek, 27. septembra / Nastop hrvaške pevke Severine. / ■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA ŠTANJEL Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan. Grafične miniature - do 15. oktobra -Galerija pri Valetovih FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Dvorana deželnega sveta: antološka razstava posvečena Maestru Guidu Tavagnaccu. Možnost ogleda do 12. oktobra od ponedeljka do petka od 9.30 do 18.00. Dirigent Stefan Anton Reck Muzej judovske skupnosti: do 16. oktobra razstavlja Herbert Pagani »Ap-punti di una vita«. Prenovljena ribarnica: do 14. oktobra od 10.00 do 23.00 so na ogled Ma-scherinijeve skulpture. Poštni in telegrafski muzej: do 14. oktobra je odprta razstava »Zgodovina in filatelija: pregled vrednot in kulture«. V tednu je odprto od 9.00 do 13.00 ob nedeljah od 10.00 do 12.00. Kavarna Stella Polare (Trg sv. Antona 6): do 1. novembra bo razstavljal tržaški slikar Boris Zuljan. Kulturni dom: v okviru festivala Trie-stefotografia, bodo do 30. septembra na ogled dela 15 slovenskih fotografov. Galerija Tržaške knjigarne: do 29. septembra razstavlja pod naslovom Srce - Cuore tržaška slikarka Annamaria Ducaton. Razstavna dvorana palače Costanzi (Mali trg 2): do 30. septembra bodo na ogled slikarska dela Ramira Menga. Odprto vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Vstop prost. Občinska umetnostna dvorana: do 30. septembra ima osebno razstavo pod naslovom »Visioni« Nicola Tomasi. Odprto vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Dvorana bivše oglasne deske (Mali trg 3):»Umetnost po žensko« je naslov skupinske razstave umetnic, ki bodo razstavljale do 23. septembra in sicer vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 19.30. Narodna in študijska knjižnica: do konca novembra razstavlja fotografije Viljam Lavrenčič. Galerija narodnega doma: skupina Rodolfo Namif iz Parme razstavlja fotografije in sicer od ponedeljka do petka od 17.30 do 19.30. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Prosvetni dom: do 29. septembra bo odprta fotografska razstava Lojze Spacal, Marijan Pfaifer »Kras, Istra, Posočje: podobe, krajine, vtisi«. Ogled ob delavnikih od 17.00 do 20.00. Bambičeva galerija (Proseška ulica 131): keramične izdelke razstavlja do 28. septembra Gabrijela Osbich Pison. Urnik ogleda od ponedeljka do petka 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com DEVIN Devinski grad: do 21. oktobra je odprta razstava z naslovom: »Rainer Maria Rilke: pesnik in njegovi angeli«. Ogled je možen vsak dan razen ob torkih od 9.30 do 17.30. GORICA Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«. V Državni knjižnici je na ogled razstava Carla Piemontija z naslovom »Fo-togrammi«, odprta bo do 29. septembra. Galerija Kulturnega doma: na ogled je slikarska razstava Aleksandra Peca iz Nove Gorice. GORICA V nekdanjih konjušnicah dvorca Co-ronini Cronberg, bo do 28. novembra na ogled razstava starih čipk zbirke Co-ronini Cronberg z naslovom »Vanita e decoro«. LOČNIK V občinskem centru na Trgu San Giorgio 37, bo do 23. septembra na ogled fotografska razstava z naslovom »Portfolio a Lucinico«. Razstavljajo Valter Nanut, Silvan Pittoli in Giorgio Bregant. Urnik od 17.30 do 19.30 ob delavnikih in od 10.30 do 12.30 ob nedeljah. Vstop prost. ŠMARTNO V galeriji Hiše kulture, bo do 10. oktobra na ogled razstava umetnice Marlies Liekfeld-Rapetti z naslovom Pup-pa v Šmartnem. Urnik galerije: četrtek in petek od 10.00 do 15.00, sobota in nedelja od 14.00 do 17.00. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umet- nosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto. _SLOVENIJA_ LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. SEŽANA Kosovelov dom: do srede, 26. septembra bo na ogled razstava slik Dušana Sterleta »Sledi«. ŠTANJEL Galerija na Stolpu: razstavljena so dela Homaž Spacalu v organizaciji društva Kons. Razstava bo odprta do 21. oktobra. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost -ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Pri-slan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Vanda Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811. Paviljon Poslovnega centra Hit: do oktobra bo razstavljala umetniške keramike Lučka Šicarov iz Ljubljane. Galerija Artes (Ul. Gradnikove brigade 6): danes, 21. septembra ob 18.00 otvoritev slikarske razstave Aleksandra Peca iz Nove Gorice. DOBROVO Goriški muzej prireja v Mušičevi galeriji na Gradu Dobrovo razstavo akvarelov goriškega slikarja Andreja Ko-siča. Okrog 50 akvarelov iz zadnjih petih let Kosičevega likovnega ustvarjanja bo tokrat prvič razstavljenih. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Prostori Kluba kulturnih in znanstvenih delavcev (Tomšičeva ul. 12): do 5. oktobra bo vsak dan od 15.00 do 21.00 možen ogled likovne razstave tržaškega slikarja Edija Žerjala. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. w TRST Sobota, 22. septembra 2007 1 1 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it odbojka - Superpokal TIM 2007 Generalka za Trst, ki se poteguje za kvalifikacijsko skupino SP 2010 V ponedeljek v športni palači: Sisley Treviso - Roma Volley, konglomerat zvezd italijanske odbojke Menčov blizu slavja APrimorski ~ dnevnik »Azzurre« spet danes CHARLEROI - V 2. tekmi prvega dela ženskega odbojkarskega EP se bo Italija danes ob 20. uri pomerila z Azerbajdžanom, ki je včeraj s 3:0 (25:13, 25:22, 25:16) klonil pred Nemčijo. Slednjo je Italija v petek premagala s 3:0. Včeraj tudi: Bolgarija -Češka 2:3 (10:25, 25:22, 22:25, 25:23, 18:25); Hrvaška - Francija 1:3 (22:25, 26:28, 25:22, 18:25) Generalko italijanskega odbojkarskega prvenstva, ki se bo začelo v soboto 29. septembra, bo gostil tržaški PalaTrieste, kjer bo v ponedeljek ob 20.40 tekma za Superpokal 2007. Gre za tekmo, v katerem se pomerita italijanski prvenstveni prvak in prvak italijanskega Pokala A1-lige. Ker je lani oba naslova osvojila prvoligaška ekipa Sisley Treviso, se bo v Trstu prvak pomeril z drugo uvrščeno v italijanskem pokalu, ekipo Roma Volley. Tržaška športna palača bo torej gostila pravi konglomerat najboljših italijanskih in tujih odbojkarjev, v katerem se bodo pomerili tudi reprezentanti Ma-strangelo, Fei, Cisolla, Savani in libero Farina, bivša reprezentanta Papi in Tofoli in najboljši igralec na letošnjem evropskem prvenstvu Ivan Miljkovič. Na včerajšnji predstavitvi odboj-kar ske ga šo va so ome ni li, da bo tek -ma tu di pr va ge ne ralka pred sve tov -nim prvenstvom, ki bo v Italiji leta 2010, saj se bo Trst potegoval, da bi gostil eno izmed kvalifikacijskih skupin. Zato so vsi prisotni, odbornik za koordiniranje prireditev Franco Ban-delli, predsednik pokrajinskega odbora odbojkarske zveze Giorgio Tirel, deželni svetnik Allessandro Carmi, predstavnik Lega di Serie A Massimo Righi, odbornik za šport na Pokrajini Mauro Tomasini in predsednik tržaškega odbora CONI Stelio Borri, pojasnili, da bo ponedeljkova tekma pomemben mejnik za nadaljnjo kandidaturo Trsta. Podpredsednik deželnega odbora odbojkarske zveze Boris Žerjal je ob koncu predstavitve povedal, da bo naslednje leto Furlanija Julijska krajina obenem gostovala Arbi-triadi, torej italijansko odbojkarsko prvenstvo za sodnike vseh stopenj, leta 2009 pa mladinsko Trofejo dežel. Oba dogodka bosta v naselju Get Tour v Lignanu. Obenem se bodo začela pogajanja za tekmo svetovne lige, ki jo bo Italija naslednje leto najbrž odigrala v Trstu. Športni dogodki, v katerih se bosta morala mesto Trst in dežela dobro izkazati, če si res želita gostovanja svetovnega prvenstva. Su per po kal bo ob za ni mi vih športnih dogodkih skušal obenem nogomet Udinese že danes proti Reggini Današnja vnaprej igrana popoldanska tekma nogometne A-lige bo v Vidmu, kjer bo Udinese (ob 18.00) gostil Reggino. Trener Marino je prepričan, da se 0:5 proti Napoliju ne bo ponovil. »V štirih uradnih nastopih smo trikrat igrali odlično: proti Interju, v državnem pokalu in proti Juven-tusu,« pravi trener videmskega kluba. Ker gledalci na stadionu Friuli kljub katastrofalni igri proti Napoliju, moštva niso izžvižga-li, se jim želijo oddolžiti z zmago, Marino pa opozarja na lastnost Reggine, da nasprotnika vselej napada z agresivno igro. Da nes bo na spo re du tu di dvoboj med Milanom in Parmo (20.30), morda najbolj zanimiva jutrišnja tekma bo derbi Sampdo-ria - Genoa. V Genovi so že prodali 36 tisoč vstopnic. Genoa bo naslednji tekmec Udineseja v 5. krogu prihodnjo sredo. Alessandro Fei nastopa v dresu Sisleya Treviso že 7 leto in je v tem klubu osvojil štiri italijanska prvenstva, štiri Superpokale, štiri Italijanske pokale Al -lige, dva Pokala CEV in eno Ligo prvakov. ansa opozoriti javnost o pomembnosti darovanja krvi, saj bodo igralci vstopili na igrišče z majčkami, na katerih bo zapisano »Daruj kri ... premisli!«, ki jih je priložnostno pripravila Associ-azione donatori di sangue, ki bo imela od so bo te do po ne delj ka tu di pred -stavitveni šotor na Borznem trgu. Ob ponedeljkovi tekmi bo nekaj spremljevalnih dejavnosti: jutri ob 10.00 tekma U16 med moško pokrajinsko reprezentanco in Logatcem, ob 16.00 v dvorani Olimpia (ul. Macelli) bo izpopolnjevalni tečaj za pripravnike in trenerje prve stopnje, ki ga bo vodil profesor in trener mladinske državne reprezentance Luigi Schiavon. Jutri in v ponedeljek bodo A-ligaši imeli trening v tržaški športni palači: jutrišnjega (16.30-19.30) si bo možno tu di ogle da ti. Tekmo bodo predvajali na SKY sport 2 (ob 20.30) in na različnih svetovnih in evropskih nacionalnih televizijskih postajah, med temi celo na Al Jazeeri. (V.S.) 9 reprezentantov in MVP EP 2007 Miljkovič SISLEY TREVISO: Robert Horstnik, Marek Novotny, Alessandro Fei, Stefan Hubner, Samuele Papi, Alessandro Farina, Ji-ri Kral, Davide Sitta, Gustavo Endres, Pierre Pujol, Alberto Cisolla, Mauro Ricci Petitoni, Gabriele Maurotti. Trener: Renan Dal Zotto; pomožni trener: To-maso Totolo. M. ROMA VOLLEY: Luigi Mastrangelo, Hubert Henno, Cristian Savani, Manuel Coscione, Paolo Tofoli, Leonel Marshall, Marco Molteni, Giacomo Giret-to, Osvaldo Hernandez, Wytze Kooistra, Ivan Miljkovič, Andrea Semenzato in Yasser Romero. Trenerr: Roberto Seniotti; pomožni trener: Dario Simoni. novost »Krt« bo krojil usodo tekem A-lige »Talpa« oziroma krt: to je najnovejša tehnološka pridobitev odbojkarskega gibanja. Elektronska naprava s senzorji pod glavnimi črtami in v njihovi neposredni bližini bo omogočala sodnikom precizno in enostransko določanje usode vseh odigranih žog. Gre v bistvu za tri aluminijaste črte pod glavnimi črtami igrišča: prva je postavljena pod črto, drugi dve pa sta od te oddaljeni nekaj milimetrov proti igrišču. Elektronska naprava, ki sta jo v sodelovanju pripravili Lega Pallavolo Serie A in električna fakulteta Univerze v Bologni, obenem razlikuje upor telesne teže od odboja žoge. »Krt« deluje tako, da senzorji pošljejo signal v sistem: če se luč na sodnikovem stolčku prižge, pomeni, da se je žoga dotaknila aluminijastih črt in je torej v igrišču. V nasprotnem primeru pa pomeni, da je žoga v ou-tu oziroma krepko v igrišču. Zanimivo napravo bodo vgradili na vsa igrišča italijanske A1-lige. Novost, ki bo najbrž onemogočila preference in netočnosti stranskih sodnikov, čemur smo lahko sledili na nedavnem finalu evropskega prvenstva v Moskvi. Vstopnice Predprodaja in rezervacija vstopnic bo potekala vse do ponedeljka, 24. septembra do 18. ure na točki Ticket Point (na Korzu, 6/c), od 18. ure dalje pa v tržaški športni palači PalaTrieste. Za osrednjo tribuno bo treba odšteti 8 evrov, mlajši od 18. leta pa 5 evrov; za stransko tribuno 5 evrov, za mlajše od 12. leta pa je vstop prost, ki bo zagotovljen tudi vsem prizadetim in njihovim spremljevalcem. MADRID - Devetnajsta etapa kolesarske dirke po Španiji od Avile do Alta de Abantosa je bila zadnja priložnost za gorske specialiste. Dobil jo je španski kolesar Euskaltela-Euska-dija, Samuel Sanchez. Vodilni v skupnem seštevku Rus Denis Menčov je sicer zasedel tretje mesto, a s skromnim zaostankom treh sekund vendarle storil še en velik korak h končni zmagi. Pred zadnjima etapama, današnjim kronometrom in jutrišnjo ravninsko preizkušnjo, ima Rus tri minute in dve sekundi prednosti pred Špancem Sastrejem. Pereiro zmagovalec Toura BOSTON - Predsednik Mednarodne kolesarske zveze (UCI) Pat McQuaid je po sodbi ameriškega zveznega razsodišča Američanu Floydu Landisu razglasil novega zmagovalca dirke po Franciji 2006. To je Španec Oscar Pereiro, ki je lani osvojil drugo mesto. Bojevniki odpustili Jasikevičiusa OAKLAND - Ameriško košarkarsko moštvo v NBA Golden State Warriors se je dve leti pred iztekom pogodbe odreklo uslugam odličnega litovskega organizatorja igre Šaruna-sa Jasikevičiusa (4,3 točke in 2,3 podaje na tekmo). Nekdanji igralec ljubljanske Olimpije, španske Barcelone in izraelskega Maccabija iz Tel Aviva je januarja letos iz Indiane prestopil v kalifornijsko moštvo, a litovski košarkar si nikoli ni pridobil pravega zaupanja pri trenerju Dona Nelsona. Srebotnikova v polfinalu PORTOROŽ - Katarina Srebotnik se je na veselje domačih navijačev prebila v polfinale turnirja (danes ob 16. uri) WTA Banka Koper Slovenia Open v Portorožu. V četrtfinalu 145.000 dolarjev vrednega turnirja je tretja nosilka premagala šestoposta-vljeno Francozinjo Emilie Loit s 6:3 in 6:3. nogomet - Triestina danes doma ob 16. uri proti Bologni Na »Roccu« bo spet težko Bologna meri na play-off, zmaga v La Spezii pa ni odpravila dvomov o moči tržaškega moštva Malokdo verjame v to, da je Triestina le po naključju slast zmage v prvenstvu prvič in doslej edinič okusila proti Spezii, to se pravi edini ekipi, ki je bila doslej po kakovosti izbora igralcev enakovredna Triestini. Nesrečen žreb je v prvem delu prvenstva namenil Triestini bolj malo ekip, ki sodijo v nižji kakovostni razred. Med temi gotovo ni današnjega nasprotnika Bologne. Ta je zelo nepričakovano pred tednom dni izgubila v Avellinu, vendar je Ar-rigonijevo moštvo zelo solidno in niti preveč po tihem cilja najmanj na play-off. Res je, daje letos poleti Emilijo zapustil vrhunski strelec Bellucci, z nakupoma Adailtona in Fave pa je predsednik Cazzola zagotovil trenerju, da se kvaliteta napadalcev (tu je še Marazzina) ni bistveno zmanjšala. Če že je treba dobiti kako hibo plavordečih, je to morda obramba, ki ni zelo hitra. V vezni vrsti pa morda manjka nekaj iznajdljivosti. In prav te minimalne pomanjkljivosti bodo morali Allegretti in soigralci odpraviti, če bodo želeli po zmagi v gosteh osvojiti tri točke tudi pred domačimi gledalci (začetni Veteran Piangerelli bi tokrat lahko bil prost kroma žvižg na Roccu ob 16.uri). Kaj pa v taboru Triestine? V La Spez-zi so premagali neposrednega tekmeca, vendar z igro nikakor niso zadovoljili. In prav tako niso odpravili največji težavi: faze napada in strelskega posta. Nemogoče je misliti, da lahko vsakič moštvo reši Allegretti s prostim udarcem. Ne samo, da dosega Triestina malo zadetkov, ustvarja tu- di skromno število priložnosti. V La Spezii so se igralci v rdečem dresu s helebardo morda dvakrat nevarneje približali nasprotnikovim vratom, za kar gre kriviti preveč obrambno mentaliteto, a tudi pomanjkanje učinkovitih shem. Naloga Marana je odpraviti obe težavi, tema pa je treba dodati še tretjo: izbiro prave enajsterice za današnjo tekmo. Strateg tržaškega moštva se še ni odločil, katera naj bi bila idealna postava proti Bologni. Mora tudi istočasno razmišljati na prihodnji krog, ki bo že v torek. Triestina bo morala igrati v Pizi, pod visečim stolpom pa so možnosti za zmago celo večje kot danes, saj je tamkajšnje moštvo dokaj skromno. Maran je tako med tednom preizkušal razne postave in spreminjal može na igrišču, nekaj jasnih izbir pa je kljub temu naredil. Na sredi obrambe naj bi bila potrjena Petras in Mezzano, ki sta prispevala k nepremaganosti Rossi-jevih vrat pred tednom dni, na pasovih pa sta v prednosti Milani in Kyriazis, čeprav ne gre izključiti nastopa Peane. Na sredini vlada največja »zmeda«. Vse se gradi okoli Allegrettija. Favoriti naj bi bili Testini, Gorgone in Rossetti, a tudi Sgrigna, Anto-nelli in Piangerelli želijo igrati. V napadu je najbolj verjetna dvojica Šedivec-Granoche, medtem ko naj bi Graffiedi igral v torek. Verjetna postava Triestine: Rossi, Peana (Kyriazis), Mezzano, Petras, Milani, Rossetti (Sgrigna), Gorgone, Allegretti, Testini, Šedivec, Granoche. Sodil bo Brighi iz Cesene. (I.F.) 20 Sobota, 22. septembra 2007 ŠPORT / košarka - Danes in jutri tradicionalni Borov Memorial Borisa Tavčarja Kakovost moštev še nikoli tako visoka Na »1. maju« Kraški zidar, Pall. TS in goriški NPG - Bor Radenska prvič v popolni postavi Memorial Borisa Tavčarja za košarkarje Bora Radenska že 14 let predstavlja zahtevno generalko pred prvenstvenimi nastopi. Tradicionalni mednarodni turnir v organizaciji tržaškega mestnega košarkarskega kluba in staršev v prometni nesreči prerano umrlega Borovega košarkarja in trenerja (pokroviteljstvo nad prireditvijo ponuja ZSŠDI) bo na Stadionu 1. maja drevi in jutri. Nasprotniki domačih tretjeligašev niso bili še nikoli tako močni in ugledni kot letos: gostj e pri Svetem Ivanu bodo namreč precej prenovljeni sežanski Kraški Zidar Jadran Kras, slovenski prvoligaš, ki ga vodi pri nas dobro znani Tomo Krašovec, ter deželna B2-ligaša Pallacanestro Trieste AcegasAps (z do lani Borovim trenerjem Ferrucciom Menguccijem na klopi in mladim borovcem Petrom Sosičem žal verjetno na tribuni zaradi poškodbe) in Nuova Pallacanestro Gorizia z novim trenerjem Albertom Cauterom in povsem spremenjeno in pomlajeno igralsko zasedbo. Bor Radenska pod taktirko novega trenerja Andree Mura bi se moral teden dni pred domačim debijem v prvenstvu C lige proti Vatovčevim Caorlam prvič predstaviti v popolni zasedbi, potem ko je v pokalnih tekmah nastopil s precej različnimi postavami. Drevi se bo ob 21. uri v polfinalu pomeril z Acegasom, ob 19. pa bo četveroboj odprlo srečanje NPG -Kraški Zidar. Jutri bo ob 18. uri tekma za tretje mesto, ob 20. uri pa finale, kateremu bo sledilo nagrajevanje ekip. Ko bi Se-žanci še tretjič zapored osvojili prvo mesto, bi prejeli v trajno last pokal za ekipo, ki trikrat zmaga na Memorialu. (nš) Tudi 6. Memorial Miljo Gombač za kadete Kot običajno bo vzporedno s članskim turnirjem potekal tudi Memorial Miljo Gombač (v spomin na dolgoletnega Borovega predsednika in nočnega čuvaja na Prvem maju), ki je letos (šesta izvedba) namenjen košarkarjem do 17. leta. V Borovem športnem centru bo tako Niko Štokelj kroma danes vse živo že od prvih popoldanskih ur, jutri pa že dopoldne. Za to bodo poskrbeli domača vrsta Bora in gostje Jadrana, Barcolane in Servolane pod po- kroviteljstvom ZSŠDI. Spored, danes: 15.00 Bor - Servolana, 17.00 Jadran -Barcolana; jutri: 9.00 tekma za tretje mesto med poražencema polfinalov; 11.00 finale med zmagovalcema polfinalov. (nš) Poraz Acegasa APS v pokalu Acegas APS - Alike Falconstar Tržič 94:98 (26:14, 50:39, 70:61, 87:87) Tržaški košarkarski drugoligaš je na pokalnem srečanju proti tržiškemu Fal-constarju doživel poraz po podaljšku. Acegas je stalno vodil, Tržičani pa so domačine dohiteli prav na koncu. V podaljšku pa so pri Acegasu morali kar trije igralci zaradi petih osebnih napak z igrišča, kar je na koncu tudi odločilo srečanje. Pri Tržačanih je bil najbolj učinkovit Bonaccorsi s 35 točkami, Losavio jih je dosegel 18, Tonetti in Crevatin pa po 10. Pri gostih iz Tržiča je bil najučinkovitejši Jan Budin z 19 točkami, Benigni jih je dal 18, Laezza in Ogrisek pa po 14. šolski šport Orientacija Dijaških iger v okolici Devina V Lignanu se je začel državni finale Dijaških športnih iger, ki bodo gostile športnike-dijake iz več kot 60 višjih srednjih šol v Italiji. Med njimi bo tudi rokometna ekipa dijakov slovenske višje srednje šole Zois, ki se bo tja odpravila jutri. Mladi tekmovalci se bodo pomerili v osmih športnih panogah: atletiki, badmintonu, športni gimnastiki, aerobiki, plavanju, namiznemu tenisu, orientacijskemu teku, odbojki in rokometu. Orientacijski tek bo edina preizkušnja, ki ne bo potekala v Lignanu, saj bo tekmovanje v tej panogi gostila Občina Devin-Na-brežina. Proga bo potekala predvsem po ozemlju Ribiškega naselja, kjer se bo nad 300-športnikov potegovalo za zmago. Začetek je predviden v soboto ob 10. uri. Okolica Ribiškega naselja bo tudi prizorišče tekme v »precizni orientaciji«, kije namenjena dijakom s posebnimi potrebami. Občina Devin-Nabrežina bo priložnost izkoristila tudi za promocijo občine in njenih znamenitosti. Po tekmovanju bo potekal vodeni obisk Občine. šah - Pogovor s prof. Markom Oblakom H • • • g V V Zanimanje pri nas spet narašča Šolska mreža in krožek ZSŠDI se uspešno razvijata - Dragocena pomoč Sklada Libero in Zora Polojaz Prof. Marko Oblak (stoje) si zelo prizadeva za razvoj šaha pri nas, za to panogo pa je navdušil tudi sina Mitjo (pri deski) kroma polmaraton EvroMarathon in EvroŠtafete od Kopra do Milj Od Titovega trga v Kopru do trga Marconi v Miljah - točneje 21,098 km: razdalja, ki jo bo jutri preteklo več kot 500 tekačev na letošnjem EvroMa-rathonu. Zanimivo medregijsko pobudo prirejata Občina Milje in Mestna občina Koper v sodelovanju s tekaškim klubom Evinrude Trieste. Tekaška preizkušnja bo gostila tudi nekaj »top runnerjev«, med katerimi je favorit za zmago Patrica Nda-ysenga, burundski tekač z osebnim rekordom 1:02.07. Tekač, ki tekmuje za društvo Assindustria Sport v Padovi, je sodeloval na petih svetovnih prvenstvih v krosu, leta 2000 tudi na olimpijskih igrah v Sindeyju. Med italijanskimi tekači bo najnevarnejši Pasqua-le Rutigliano z osebnim rekordom 1:05.46, ki je bil letos peti na državnem prvenstvu v maratonu. Medregijska pobuda vključuje tudi tekmovanje štafet: EvroŠtafete. To bo tekmovanje dvojic: prvi bo pretekel 10 km - od Ko pra do An ka ra na, dru -gi pa 11, 098 - od Ankarana do Milj. Tekači se bodo jutri zbrali ob 8.00 v Kopru. Od 12. ure dalje bo tekmovalcem na razpolago organizirani prevoz z avtobusom, kijih bo od avtobusne postaje v Miljah odpeljal v Koper. V Ankaranu bo jutri štart netek-movalnih disciplin na 9 km: Eurojog-ging, Eurobici (Evrokolo) in Euroroller, ki se bodo kot ostali dve zaključile na miljskem trgu. Prijave so možne do dvanajste ure danes. Domači šport Danes Sobota, 22. septembra 2007 NOGOMET DEŽELNI MLADINCI 16.00 v Gonarsu: Gonars - Vesna; 20.30 v Percottu: Union 91 - Juventina ODBOJKA DEŽELNI MOŠKI POKAL 20.30 v Štandrežu: Val Imsa - Fin-cantieri; 20.30 v Gorici: Olympia - PAV Natisonia KOŠARKA MEMORIAL TAVČAR 19.00 v Trstu na 1. maju: NPG -Kraški zidar; 21.00 Bora Radenska -Acegas Aps MEMORIAL GOMBAČ 15.00 v Trstu, 1. maj: Bor - Servolana, 17.00 Jadran - Barcolana Tudi letos, kot smo že poročali, je v Trstu na začetku septembra potekal Mednarodni šahovski turnir, pomembna in vsako leto kakovostnejša manifestacija, ki jo podpirajo dežela FJK, pokrajina in tržaška občina, med privatnimi ustanovami pa je že drugo leto prisoten Sklad Libera in Zore Polojaz. Turnir, kije eden izmed najbolj kvalitetnih v Italiji, se je odvijal v dveh kategorijah. V A kategoriji so nastopali velemojstri, v B kategoriji, memorialu Libero in Zora Polojaz, so pa nastopili šahisti brez večjih ambicij, ki se vsekakor odlikujejo po zelo dobrem igranju. Turnir organizira Tržaško šahovsko društvo katerega član je tudi višješolski profesor Marko Oblak. Na naš razgovor se je odzval z razpoložljivostjo in navdušenjem. S šahom se ukvarjate že vrsto let, ste tudi član Tržaškega šahovskega društva. Kdaj in zakaj ste se za to odločili? Šah me je naučil igrati oče, ko sem bil še otrok. Potem smo v šolskih letih vedno radi igrali. Nekaj let sem imel druge obveznosti, delovne in družinske, tako da sem igranje nekoliko opustil. Ko so bili otroci stari 3-4 leta, sem jih naučil poteze. Potem so hoteli igrati z mano: nekaj let sem jih premagoval, zdaj oni premagujejo mene. V tržaško društvo sem pristopil prav zato, ker so tam igrali moji otroci. Potem sem z njimi igral tudi kak turnir. Sem še vedno popoln amater, tako da igram bolj za zabavo. Moj sin je prav gotovo veliko boljši, saj ima že 2. državno kategorijo. Se spominjate kako je Libero Polojaz, po katerem je poimenovan B turnir tržaškega festivala, igral šah? Z Liberom Polojazem sem igral kot mlad fant in, kar se spomnim, zmagal samo enkrat ali dvakrat. Igral je zelo linearno in učinkovito, uporabljal je najbolj klasične otvoritve, ampak je zelo dobro izvajal sredinsko igro. Kolikor so mi povedali, ni igral na turnirjih, ampak je redno zahajal v Cafe Firenze, kjer je bil tedaj sedež tržaškega društva in tam igral tudi po več ur. Tudi sam se spomnim, da sem ga tam videl igrati. Na nekaterih naših osnovnih šolah se v zadnjih letih uspešno odvijajo šahovski krožki. Vem, da ste se v prvi vrsti angažirali za to pobudo. Kako je to potekalo? Pred nekaj leti je prof. Bednarik na li-ceju Prešeren imel krožek, ki je žel lep uspeh. Ko je on odšel, sem kot profesor na Zoisu prevzel vodenje šahovske dejavnosti v tržaški pokrajini. Lani smo tudi ustvarili šolsko mrežo, h kateri je pristopilo več šol vseh stopenj. Posvetili smo se predvsem osnovnim in nekaterim srednjim šolam, kjer sem imel nekaj osnovnih tečajev. Navdušenje osnovnošolskih otrok je bilo takšno, da smo potem organizirali tudi prvenstvo za vse šole, ki so pristopile k mreži. Prisotnih je bilo več kot 70 osnovnošolskih otrok iz cele tržaške občine, zmagali pa so učenci šole A.Sirka, ki se že več let bavijo s šahom. Za srednje in višješolce slovenskih šol pa smo vsak petek popoldan imeli na Združenju slovenskih športnih društev krožek, ki je bil odprt vsem tistim, ki so želeli igrati s prijatelji in napredovati.Na splošno je bil uspeh zelo dober, saj smo več ekip uvrstili na deželno prvenstvo, dekleta Prešerna pa so se na državnemu uvrstila na 4. mesto. Zanimivo, da lahko šah vzbudi zanimanje že pri osnovnošolskem otroku. Zakaj je po vašem mnenju spodbudno in hvalevredno, da se mladi s tem športom ukvarjajo? Otroci so zelo navdušeni, ko imam tečaje, hoteli bi takoj igrati. Jaz jih spodbujam, naj doma igrajo s starejšimi brati in sestrami in predvsem s starši. Tako vsaj ne čepijo ure in ure vsak pred svojim računalnikom ali televizijo. Zanimivo je, da šah lahko igrajo tudi telesno ali duševno prizadeti otroci. Opazil sem, da jim veliko poma- ga: otroci, ki so zelo nemirni, se naučijo potrpljenja in samoobvladanja; kdor se ne utegne koncentrirati, mu bo igranje pomagalo, da se zamisli in bolje zbere, kdor ima težave v premikanju v prostoru bo tu lahko izboljšal svoje sposobnosti, itd. Napredka takih otrok se še posebej veselimo. Šah lahko igrajo tudi gluhonemi, v Trstu imamo državnega ekipnega prvaka. Na splošno pa je nastopanje na raznih šolskih prvenstvih tudi priložnost, da spoznamo vrstnike iz drugih okolij in da oni spoznajo nas, poleg tega pa so tekme ekipne in se tako utrjuje solidarnost med soigralci. Se bodo delavnice na šolah nadaljevale? Nadaljevali bomo s tečaji oz. delavnicami po šolah, ki bodo za to zaprosile, in tudi s petkovim krožkom, ki je odprt vsem otrokom in mladini naših šol. Dijaki in učenci lahko pridejo, kadar želijo, takoj po pouku ali pa kasneje, pobuda je popolnoma brezplačna in neobvezujoča. Lahko pa se jim pridružijo tudi učitelji in profesorji, ki jih zanima ta panoga. Nekaj referentov po šolah že imam; idealno bi bilo, ko bi imel na vsaki šoli enega in bi jaz skrbel samo za koordinacijo in pomoč. Smo edina pokrajina v deželi, kjer je dejavnost zares šolska, saj so drugod angažirana predvsem šahovska društva. Sklad Libero in Zora Polojaz turnir rad financira, saj se tu srečujejo in spoznavajo igralci iz različnih krajev Italije in tujih držav; veliko jih je predvsem iz Slovenije, Hrvaške in Srbije. Eden izmed glavnih ciljev sklada je namreč ta, da podpira in spodbuja stike med Italijo in narodi iz območja bivše Jugoslavije. Poleg tega je sklad posebno pozoren do otrok in najstnikov. Spoznali smo, da ima šah pozitiven in koristen učinek na vsestranski razvoj mladostnika; utrjuje in uri intelektualne sposobnosti kot so pozornost, zbranost, planiranje, prostorska in časovna organizacija, ob tem pa nudi otroku tudi priložnost za oddih in zabavo. Poleg pedagoške vrednosti je zato omembe vreden tudi socialni moment, ki ga šah ponuja, saj se mladi zbirajo ob skupnem interesu in si za to odredijo čas. Na šahovnici se pa odvijajo resne in razburljive bitke, saj zdrava agresivnost in želja po zmagi sprožata pravi boj za preživetje! Ob turnirju lahko mlajši šahisti opazujejo kako velemojstri igrajo, hkrati pa so aktivno udeleženi na nivoju, ki je njim primeren. Igralci se morajo zato s svojimi mejami soočati in jih sprejemati, to pa je težko za odraslo osebo, kaj šele za mladostnika. Veronika Lokar Jutri v Lonjerju šahovsko prvenstvo ZSŠDI Kot smo že poročali bo jutri v športno-kulturnem centru v Lonjerju zamejsko prvenstvo v hitrem šahu, namenjeno pa je pripadnikom slovenske narodne skupnosti v Italiji in italijanske v Sloveniji. Organizatorjem iz vrst ZSŠDI s sodelovanjem tržaškega šolskega zavoda Zois, CAN Costiere in Tržaškega šahovskega društva je že uspelo privabiti preko 20 šahistov različnih starosti, računajo in upajo pa, da se jih bo jutri na turnirju med 8.45 in 9.15 vpisalo še več. Do 13. ure bodo odigrali 7 krogov, s 15-minutnim časom za razmislek za vsako partijo. Nagradili bodo najboljše šahitske in šahistke ter tudi po starostnih kategorijah. / RADIO IN TV SPORED Sobota, 22. septembra 2007 21 nogomet - Jutri začetek 2. amaterske lige Zarja Gaja z večjimi pričakovanji kot Breg Kraška združena ekipa cilja na play-off, moštvo dolinske občine pa na miren obstanek Jutri se bo pričelo tudi prvenstvo v 2. amaterski nogometni ligi, v kateri bosta moštvi dveh slovenskih društev. Breg: kolektiv in borbenost Društveni cilj: miren obstanek Trener Davor Vitulič: »Jedro ekipe je ostalo nespremenjeno, čeprav smo v izgubili našega lanskega najboljšega strelca. To je bil Puzzer, ki je odšel k San Sergiu. Ciljamo na čimprejšnji obstanek v ligi. Bo nekoliko težje kot lani, saj nam manjka en fizično močan napadalec.« Naše mnenje: Breg ne bi smel imeti večjih težav za obstanek v ligi. Velja pa - kot je že povedal Vitulič - da bi lahko imeli »plavi« težave v napadu. Nimajo pravega »bomberja«. Trener Zarje Gaje Nonis o Bregu: »Breg ima izkušenega trenerja in solidno ekipo. Tudi letos znajo prijetno presenetiti.« Favoriti: Lucinico, Moraro in Ronchi. Točka plus: soliden kolektiv in zelo zagrizena igra so vrline, ki v zadnjih sezonah odlikujejo Brežane. Šibka točka: vsaj na papirju ne-prodorna napadalna vrsta. Sistem igre: Vituliču najbolj odgovarja sistem 3-4-2-1. Srednja starost ekipe: 27 let. Število slovensko govorečih igralcev: 5. Kapetan: steber ekipe Mitja Lau- Zarja Gaja: okrepljen napad Društveni cilj: uvrstitev v playoff Trener Moreno Nonis: »Letos imamo nekoliko večje ambicije. Radi bi se uvrstili v končnico prvenstva za napredovanje. Imamo kakovostno in popolno ekipo. Okrepili smo se v napadu. Novi nakup David Fratnik je odličen nogometaš in upamo, da bo letos dal številne zadetke. Smo hkrati stara in mlada ekipa, pravzaprav nam Prvi letošnji derbi med Bregom in Zarjo Gajo (na sliki z lanske tekme) bo 11. novembra v Dolini kroma primanjkujejo igralci srednje generacije (od 24 do 30 let). Moramo igrati precej bolj sproščeno. Vsekakor imamo precej težav s poškodbami in nekateri igralci so tudi večkrat odsotni zaradi delovnih obveznosti (David Gregori, Martin Grgič, Fabio Coceva-ri, Jan Grgič).« Naše mnenje: Zarja Gaja ima vse možnosti, da se uvrsti v končnico prvenstva. Še posebno pozorni pa morajo rumeno-plavi biti v zimskih mesecih: že nekaj sezon imajo v tem letnem času slabe rezultate. Trener Brega Vitulič o Zarji Gaji: »Zarja Gaja ima dobro ekipo, predvsem v napadu. Nekaj težav pa bi morali imeti v obrambi.« Favoriti: Lucinico, Moraro, Ron- križ - Predstavitev Vesne V novo sezono s člani in mladimi Včerajšnje uradne predstavitve članske in vseh mladinskih ekip Vesne (povezoval je Peter Verč) v Križu se je udeležilo okrog sto nogometašev, trenerjev in spremljevalcev, ki bodo v novi sezoni branili barve ambicioznega kriškega društva. Poleg njih, ki bodo glavni protagonisti na igrišču, so kriško pokrito tribuno napolnili predstavniki javnih oblasti (tržaški podžupan Paris Lippi, predsednik zahodno kraškega rajonskega sveta Bruno Rupel, deželni svetnik Igor Dolenc, pokrajinski odbornik Sandi Klun), športnih institucij (predstavniki CONI-ja, deželne nogometne zveze FIGC in predsednik ZSŠDI Jure Kufersin) ter najzvestejši navijači in simpatizerji, ki - kot so nam zaupali - nestrpno čakajo na jutrišnji sodnikov začetni žvižg v Križu proti Fincantieriju). Predsednik Vesne Robert Vidoni je potrdil, da ciljajo na 2. mesto in se obenem zahvalil glavnima pokroviteljema (dolgoletnemu sponzorju Adriaker in Franco Gomme iz Padove) ter vsem ostalim manjšim sponzorjem. Na mladinski ravni Vesna sodeluje in podpira skupni projekt Pomlad. Vesnina nogometna šola (cicibani in mlajši) pa šete-je že skoraj 50 otrok. Vidoni je tudi predstavnike javnih ustanov seznanil z načrti za izgradnjo nove telovadnice in pomožnega igrišča na komaj kupljenem zemljišču pod tribuno. (jng) chi in trener Nonis je v ta ožji krog postavil tudi Zarjo Gajo. Točka plus: David Fratnik, Manuel Satti in Fabio Jurincic bodo imeli nalogo, da tresejo nasprotnikove mreže. V taboru Zarje Gaje upajo, da bosta 40-letna Vili Bečaj in Fabio Schiraldi celo sezono čila in zdrava. Šibka točka: kondicijska priprava. Nekateri nogometaši nimajo še »v nogah« devetdeset minut. Sistem igre: 3-5-2, defenzivna igra s hitrimi protinapadi Srednja starost ekipe: 28 let Število slovensko govorečih igralcev: 15 Kapetan: »V glavnem bo to tisti igralec, ki igra največ sezon pri Zarji Gaji,« je povedal trener Nonis. nogomet - Mladinci Postava Brega Vratar: Simone Barbato (1981); obramba: Pierpaolo Gar-giuolo (73), Mitja Laurica (74), Federico Legovich (84), Mauro Luisa (71), Alberto Medda (84), Marco Sestan (76), Brian Sovič (86), Luca Zennaro (87); sredina: Mat-teo Cigui (87), Lorenzo Degrassi (77), Fabrizio Erbi (80), Cristian Gustini (87), Piero Pedarra (87), Erik Rossone (88), Christian Sabini (74), Omar Zidarich (81); napad: Marco Bursich (76), Luca Coppola (86), Alessandro German (81), Antonello Gubeila (78), Francesco Pernorio (84), Marco Speranza (74) Trener: Davor Vitulič; trener vratarjev: Duilio Blasina; spremljevalci: Alessandro Alberti, Massimo Camassa, Peter Chermaz, Marko Ota, Lorenzo Zuppin. Postava Zarje Gaje Vratarja: Alessandro Car-meli (74), Cesare Guerra; obramba: Davide Asselti (78), Matej Bernetič (85), Jan Grgič (80), G oran Križmančič (80), Ivo Križmančič (83), Vitomir Križmančič (83), Gianfranco Salierno (75), Kevin Segulin (88); sredina: Vili Bečaj (67), Lorenzo Clarich, Fabio Coce-vari (77), Daniel Franco (85), David Gregori (84), Martin Grgič (82), Marko Kariš (80), Aron Mihelčič (86), Massimi-liano Palmisano (71), Schiral-di Fabio (67); napad: David Fratnik (85), Igor Ghezzo (87), Fabio Jurincich (76), Manuel Satti (84). Trener:Moreno Nonis; trener vratarjev: Robert Co-cevari; spremljevalci: Silvano Poropat, Edvin Milkovič. V deželnem prvenstvu tudi Juventina in Vesna Danes se bo začelo tudi deželno prvenstvo mladincev, v katerem bodo barve naših društev branili moštvi štandreš-ke Juventine in kriške Vesne. Juventina, ki je v lanski sezoni nastopala v pokrajinskem prvenstvu, bo danes gostovala v Percot-tu (proti Unionu 91), Vesno, ki napoveduje boj za prva mesta, pa čaka gostovanje v Gonarsu. Obe moštvi sta pravi neznanki, tako da je vsaka napoved zelo tvegana. Postavi: juventina Vratarja: Cristian Cardas (89), Gianmarco Siattr (89); obramba: Stefano Cipolla 889), Alessandro Manni (89), Gianluca Paironi (89), Stefano La-manda (89), Mauro Galiussi (89), Stefano Crismani (90), Luca Piras (90); sredina: Denis Lorusso (89), Mauro Peric (89), Giovanni Lutman (90), Luca Graba (89), Daniele Mohoric (89), Max Zampelli (90), Nicola Siasi (90), Jari De Mori (90); napad: Francesco Simonet-tii (89), Patrick Černic (91), Alan Cadez (90), Alessandro Claudi (90), Patric Pa-ziente (89), Ivan Callegaro (90) Trener: Luigi Currato vesna Vratarja: Lorenzo Rossoni (90), Francesco Sapienza (90); obramba: Andrea Zarba (90), Sergio Rossoni (91), Marko Križmančič (90), Luca Zampino (89), Denis Ota (89), Martin Pettirosso (90); sredina: Luca De Bernardi (90), Roberto Terzi (89), Lorenzo Rados (90), Ric-cardo Sandri (90), Nicola Simonis (89), Alessandro Sovic (89), Aron Burni (88); napad: Tommaso Turello (89), Alessan-dro Tuccio (88), Nemanja Dajic (89). Trener: Giorgio Toffoli; spremljevalca: Doljan Pettirosso, Giancarlo Zoffoli. ^¿ije&oíU fiofonf finifxve k