Resnično je govoril visoko učen, pravičen gospod Šafarik u svojej knigi „Gesehichte d_er slavischen Spraehe und Literatur" 1826 5 : „Kak cel narod po pravici i resnici opisati i risati, brez da bi se človek, bodi iz kozmo-politizma, proti svojemu ali pa proti ptujemu narodu ne zagrešil, je treba, da človek veliko skusi, da ljudi dobro pozna, da je močan na duhu i samostalen." Slov. Bč. 1851 str. 73. — dedki so taki možje, ki bi zraven svoje pravičnosti i resničnosti bili tudi veliko skusili osobito preden začenjajo od Slavjanov pisati. Skoro vse, kar so leta 1848, 1849 od Slavjanov posebno od Rusov lažnivega pisali, so le neskušeni pisuni pisarili. Kako dobro godi rodoljubemu slavenskeniu serdcu, ko po tolikem obrekovanju, od tujca kak resničen, pravičen popis Slavjanov u roke dobimo! Hladilo je to razžaljenemu serdcu! — U sledečih so-"stavkih sem namenil dragim slovenskim čita-teljem nektere najvažnejše sostavke podavati spisane od moža" (Nemca), ki je na svojem potuvanju po ruskih deželah narodne običaje, narodno življenje, domače i pravne razmere ondešnih Slavjanov sam neposredno motril i skusil. Svoje obširne, bogate skušnje je popisal u knjigi: Studien iiber die inneren Zu-stande, das Volksleben und insbesondere die landlichen Einrichtungen Russlands von Au-gust Freiherrn von Haxthausen kon. preussi-schen gebeimen Regierungsrathe
U predgovoru k tej za Slavjane preva-žnej knjigi opomni pisatelj, „da je u svojem zgodopisnein zvedavanju, razsledovanju na vseh stranih Nemčije na take uganljive razmere naletel, ki se ne dado iz zgol germanskega živ-lja razjasniti. Po takem se mu je za njegovo sgodopisje potreba pokazala, narodsko živ-lenje, ustavo in uravnavo slavjanskega naroda globeje proučiti. Tega narodskega živlenja se pa nikdar ni mogel naučiti iz listin i pismenih spomenikov, temoč moral je vse to sam ne-neposredno skusiti; želel je obiskati pervotne slavjanske pokrajine, u kterih so vsikdar še do seh dob slavjaiiska ljudstva naseljena ostala, ki so tudi svojo narodsko ustavo neskrunjeno, samostalno razvila, da bi iz vlastnega ogle-davanja razmere spoznal.
Kar poruske Slavjane tiče, Kašube, Ma-zure, Gorno-Slezane i Polake, se slavjanska proustava domačih razmer čista ni ohranila, zmešana se narodno ni razvila. Toliko germanskih življev se je vmešalo, da se težko razloči, kaj je germansko, kajli slavjansko, Pisatelj si je moral tedaj take pokrajine za putovanje odločiti, kde so se pristno slavjan-ski živi j I nepopačeni razviti zamogli. Pri tem je mogel samo južnoslavjanske pokrajine au-strijanskega cesarstva, Serbsko, Bulgarijo, pred vsirni pa Rusko si odobrati. Tako sgo-dopisno zvedevanje je pa bilo sila težavno, zamoglo se je samo pod posebnim varstvom vladarstva poduzeti. Pisatelj je najšel pri ruskem vladarstvu največo postrežnost. Car je
vsem vradnijam zapovedal, jemu ne samo varstvo prigotoviti, nega tudi iz pismarn potrebno izvestja podali. Ko se je u Petrogradu za to važno putovanje vse pripravil, je spomladi 1843 iz Moskve na pot odrinul. Obernuvši se naj-pred proti severu, prehodi en del neizmerneh gojzdov ter se poverne k Volgi nazaj, je pu-toval proti iztoku dolvazana, na jugu do Sa-ratova, se povrati potem v bogata žitna polja Penza, Tambov, Voroneš, llarkov, prehodi čez Jekaterinoslav stepo do Kerča v Krimi. Od ondot putovaše v južnokavkaske pokrajine, terKrimo prehodivšidospe kre morja v Odeso. Potem prehodivši Podolijo, Vojhinijo dosDe u Kiev, se poverne v tri okroge Cernigov, Orel, Tula prehodivši mesca novembra sopet u Moskvo nazaj." (Dalje sledi.)
Telegrafsko kiirzno naznanilo deržavnih pisem 19. Mal. travna 1851.
Deržavne dolžno pisma po 5 od 100 (v srebru) 96, 'g
» » » » 4 » » » 84®/,,
» » » » 4 » » » 76%
Obligacioni avstrijanskih pod /	od 100) 73 gld.
in nad Anizo , ceskih, morav- k	g	, ^ ^ #__
skih, silezkili. štajarskih, ko- 1 ^	^	,,- s \ _ ^
roških, krajnskih , goriških in 1	*	n »
dunajske višje kamorne urad- /	^	1	3/ » »
nije.	\	* , » »
Dnarna cena 19. Mal. travna 185i.
V dnarju
Cesarskih cekinov agio (od 100 golJ.) 37'/8 gld. Srebra	» » » » 32a/s »
Odgovorni vrednik: Drayotin Melcer. — Založnik in tiskar Jožef Blaznik.
Vradni list st. 10.
št. »077/608. oznanilo. c«-)«
Tečaj 1846 ilirskiga deželniga zakonika, ki zapopade postave in ukaze od 1. januarja do poslednjiga decembra 1846, je ravno na svitlo prišel in se dobi pri knjigokupcu in založniku zakonikov za krajnsko kronovino, Jurju Lercherju v Ljubljani za 1 gol. 30 kr. zvezek.
Ravno tu se zamorejo tudi dopolnivni zvezki tega deželniga zakonika od let 1813, 1814, 1815, 1816, 1817 in 1818, kakor tudi tečaji 1831, 1832, 1833, 1834, 1835, 1836, 1838, 1839, 1840, 1841, 1842, 1843, 1844 in 1845 po ravno tej ceni namreč po 1 gold. 30 kraj. za zvezek, potem tečaj 1837 imenovaniga dopolnivniga zvezka po 45 kraj. dobiti.
Ljubljana 7. aprila 1851.
Gustav grof Chorinsky, r. s. deželni poglavar.
št.2876/358. Oznanilo. 0«0c»
Ker seje gospod Mihael A m b r o ž stopnj i uda c. k. deželne komisije za odvezo zemljiš odpovedal, bo po zmislu gospoda komisijskiga predsednika od l.t. m. št. 1093 nova volitev 20. maja t. I. dopoldne pri c. k. okrajnim
poglavarstvu v Ljubljani.
Ravnalo se bo pri tem po predpisih, ki so v oznanilu poprejšnjiga deželniga poglavarstva od 3. oktobra 1849 št. 2245 naznajeni. To se s tem sploh na znanje da.
Ljubljana 11. aprila 1851.
Gustav yrof Chorinsky I. r. deželni poglavar.
Št. 2639.	(si.) c 3
Varšavski časopisi naznanijo od besede do besede sledeči ukaz:
Zavolj večkratnih dvomb vojakov kakor tudi zunajnih deržavljanov, ki se včasih tukaj mude, glede podeljenja dovolitve pušk, in de se v tej zadevi enakost vpelje, je njegova svitlost, gospod knez deželni poglavar sledeče ukazati blagovolil:
1. Tujci, ki iz zunajnih deržav pridejo, ne smejo več orožja imeti, kakor ga za lastno rabe potrebujejo in sicer eno puško, eno sabljo, ali dva samokresa in eno sabljo ena rodovina. Ker bi se pa pri vrav-navi mejne čolne straže znale težave prikazati, število orožja, kteriga iz zunajnih deržav prišli tujci saboj prinesejo, potem v liste vpisati, se policijski gosposki dolžnost naloži, de tujce, ko potne liste pokažejo, poprašajo za število in sorto orožja, kateriga imajo saboj in de
za to orožje zastonj dovoljenja narede in pri tem to tudi v potnih listih zavolj preiskovanja pri drugim prestopu čez mejo zaznamovajo. Ta naredba pa ne zadene zunajnih deržavljanov višjiga stanu, vojakov in berzotekov.
2.	Na tako vižo začasno tukaj stanuvajočim osebam dane dovoljenja na prošnjo zunajnih konsulov. se ne štejejo med število dovoljenjev tukajnih stanovitnih deželnih prebivavcov.
3.	Spušeni častniki in vradniki iz Ruskiga, potem tisti, ki so v vojaški ali civilni službi te ali une stopnje, naj so rojeni Rusi ali 1'oljci, zamorejo brez posebniga dovoljenja orožja imeti, ki se tudi ne štejejo med število tistih no trajnih deržavljanov, ki so posebno dovoljenje dobili. Na ta ukaz z razpisani gospoda ministra
notrajnih oprav od 22. marca št. 5453 naznanjen, se s tem vsi tisti opomnijo, ki mislijo v poljsko kraljestvo potovati. Ljubljana 31. marca 1851.
' Gustav graf Chorinski s. r. deželni poglavar.
št. 2i95. Oznanilo. (esoci
V pondelik 5J8. t. m. zjutraj ob devetih se bodo travniki mestniga poglavarstva na Malim grabnu, Rakovi Jevši in pri Lipah; 29. t. m. tudi ob devetih dopoldne pa mesarski travniki pod Rakovnikam in na dolgem grabnu in sicer na mestu po javni dražbi na 6 let posamezno v najem dali.
Kdor hoče kaj prevzeti, je povabljen na imenovane travnike priti.
Ljubljansko mestno poglavarstvo 17. a-priia 1851.
Salomon, s. r.
st. 216. Oglas dražbe. <-«9.) c f.
Ker se 3. in 5. aprila pri c. k. okrajnem poglavarstvu v Krajnu in Radolci na c. k. deržavnih cestah c. k. stavbeniga Krajnskiga okrogana dražbo dane umestniške stavbe niso morale po dražbi spečati, bo na povelje slav-niga c. k. stavbiniga vodstva za krajnsko kronovino od 13. aprila 1.1. št. 1069 zopet dražba 28. aprila t. 1. dopoldne od 9. do 12. ure pri c. k. okrajnim poglavarstvu v Krajnu,
Pri tem se bodo sledeče umetniške stavbe v najem dale.
a)	Poprava cestopodperavne škarpe na ljubeljski cesti med miljokazavnikama Vll/O—1 za ....... . 1713 gold. 22 kr.
b)	Poprava cestopodperavne škarpe na ljubeljski cesti med miljokazavnikama VI/6—7 za......... 1326 gold. 5 kr.
c)	Poprava mosta Brošca na podkorenski cesti za......... 333 gold. 18 kr.
d)	Poprava mosta pri Ratibovcu na ravno tej cesti za........1651 gold. 50 kr.
e)	Poprava cestopodperavne škarpe na podkorenski cesti v okrogu Krajnske gore za . . .......iooo gold. 3 kr.
Skupej 9057 gold. 38 kr. Kdor meni kaj prevzeti, se povabi k tej ponovljeni dražbi s tem pristavkam, da se zamorejo zadevajoči stavbeni popisi in načerti in dražbeni pogoji vsak dan med vradnimi urami pri zadevajoči stavbeni vradnii in ob dnevu dražbe tudi pri c. k. okrajnim poglavarstvu pregledati, in da se pismene ponudbe le štempljane, dobro sostavljene in le pred dražbo prejemajo; če pozneji dospejo, se ne bo nanje porajtalo.
Po § 10 in 11 se visi ponudba ne bo dovolila.
Od c. k. stavbiniga vodstva v Krajnu 16. aprila 1851.
Semerl. s. r. inženir.
Št. 2311/130. 131.	(62.) c s
K o n k u r z
za postavljenje stopnje polkniga zidar-skiga polirja pri c. k. varazdinskim Šentjurskim graničarskim polku št. 6, s ktero je 300 gold. v srebru letne plače, in zraven prosto stanovanje in vert, potem pri popotovanju 48 kr. dnevnine združene.
Tisti, ki hočejo za to službo prositi, imajo svojo dobro osvedočeno lastnoročno prošnjo na poti predpostavljenih gosposk zgorej imenovanimi! polku naj dalj do 15. maja t. 1. stroškoprosto poslati, m sledeče skazati:
1.	Rojstni kraj in starost.
2.	Ako so v šolo hodili, svoje spričbe, potem popolnoma teoretiško in djansko znanost v zidarstvu.
3.	De znajo čertati in risati stavbene na-čerte, mere popred jemati in stroške pre-rajtati.
4.	Raba v zidarstvu, potem zmožnost veči civilne stavbe postavljati.
5.	Lepo lastnoročno pisanje in potrebno so-stavljanje v pisanju.
6.	Znanost horvaškiga ali kakiga druziga slavenskiga jezika.
7.	Poslednjič nravno zaderžanje.
Tisti, ki so že pri kaki stavbini vradnii se pripravljali, imajo prednost, ako jim drugih potrebnih lastnost ne majnka. Belovar 30. marca i851.