iti
Ini.
V Ljubljani, dne 30. junija 1927
Stnlna pl«
Štev. 18.
IX. leto. ,
Glasilo Zveze državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani.
Cena posamezne it. 1*50 Din.
.NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din 40•—
Polletna naročnina........20'—
Četrtletna naročnina .....	10*—
Za inozemstvo je dodati poštnino. —■— Oglasi po ceniku.	^
Uredništvo: Anton Adamič, Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno frankirane. Rokopise je adresirati le na urednika.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. — Pošt. ček. rač. št 11.467.
—k.
Politična osamosvojitev in naše glasilo.
Vsakega iskrenega prijatelja državnega uslužbenstva mora razveseliti novi duh, ki je zavel v zadnjem času v Glavnem Savezu državnih nameščencev in v Zvezi za Slovenijo še posebej. Iz poročil, ki jih čitamo v »Našem Glasu« posnemamo, da se intenzivno dela na reorganizaciji udruževanja državnih uslužbencev in da se stremi za tem, da se vsi do zadnjega privedejo pod okrilje enotne, velike in močne organizacije, ki bo mogla z uspehom zastopati naše interese. Upravičeno je torej upanje, da se bo počasi pričelo jasniti v glavah drž. nameščencev in da stopamo v novo fazo uradniškega pokreta, od katerega pričakujemo vsi lepših uspehov, nego jih moremo beležiti do sedaj.
V tej smeri so se že večkrat pojavili tudi Klasovi o politični osamosvojitvi in skupnem Klasilu državnih nameščencev. Ker je že nekaj člankarjev v »Našem Glasu« pozivalo, da naj se izjavijo tudi drugi o tej stvari, podajam danes tudi jaz svoje mnenje o tem.
Brez dvoma je, da sta obe vprašanji v ozki medsebojni zvezi 5n da je zaželjeni končni uspeh odvisen od načina rešitve obeh vprašanj. Gotovo ni nobenega državnega nameščenca, ki bi bil v principu proti politični osamosvojitvi, mnogo pa je malodušnežev, ki se od take odločitve ne nadejajo prav nika-kega uspeha. In v tem tiči jedro stvari. Zveza ima tu veliko in važno nalogo, prepričati vse take malodušneže, da nam je uspeh zajamčen že pri prvem nastopu, ako le vsak drž. nameščenec stori svojo volilno dolžnost. Dokazati jim mora, da bomo imeli od samostojnega nastopa pri volitvah v najslabšem slučaju vsaj toliko koristi, kolikor smo jih do sedaj imeli od raznih strank. Seveda to ne bo lahko delo. Le pomislimo, koliko je zagrizenih in strastnih pristašev raznih strank nied nami. Koliko jih je, ki bi žrtvovali svoje Sadnje pare iz žepa, da le pomorejo svoji Politični stranki! Tega ne smemo prezreti in zavedati se moramo, da je potrebno veliko aKitacijsko delo, ki bi prekvasilo mišljenje večine državnih nameščencev.
S tem prihajam do drugega vprašanja. Propaganda in agitacija bi se lahko vršila le Potom skupnega reprezentativnega glasila. Nekaj misli o tej temi sem že podal v letošnji • številki »Našega Glasa« v članku »Naše Klasilo«. Ako pomislimo na politično osamo-v oj te v, je brezpogojno potrebno, da prlsto-P«««o prej k rešitvi vprašanja skupnega gia-
*• Mislim, da je prilika sedaj ugodna za v,viT0trivanie tefra vprašanja, ker se bližajo
dve in ker so se tudi v Srbiji pojavili gla-_ Vl bo enotnem listu, kar je vsekakor dobro la	čredno pa bode ta zadeva dozore-
ao definitivne odločitve za celo državo, je
umestno, da napravimo red najprej v naši ožji družini, v Zvezi za Slovenijo, da gremo tako z dobrim vzgledom naprej in pokažemo našim tovarišem v ostalih pokrajinah države, kako pojmujemo Slovenci enotnost in solidarnost državnih uslužbencev. Žalibog vlada doslej v tem oziru ravno med Slovenci največja razdvojenost, saj se niti upokojenci ne morejo zediniti, kaj šele ostale stroke. Tu je ne-obhodno potrebna remedura! Ako hočemo, da se nas bode uvaževalo, moramo pokazati, koliko nas je. To pa dokaže na najlepši način naklada našega skupnega glasita. Že v Članku »Naše glasilo« sem priporočal, naj se opuste razni lističi, ki nič ne koristijo posameznim strokam in naj se izdaja le skupen organ Zveze. Kot temeljno pravilo bi moralo veljati načelo, da bodi stanovsko gladio vseh v Zvezi včlanjenih organizacij oziroma članov le Ust, ki ga izdaja Zveza državnih nameščencev za Slovenijo. Pred kratkim smo čitali v N. Gl., da šteje Zveza sedaj že okrog 7000 članov. AH ni najbolj na dlani ležeča in prva sveta dolžnost vsakega teh članov, da je naročnik Zvezinega glasila? Ali ne bi bil že krasen uspeh za nas slovenske državne nameščence, ako bi se mogli že v najkrajšem času pohvaliti napram hrvaškim in srbskim tovarišem, da izhaja naše glasilo v 7000 ali celo 10.000 izvodih ? S tem bi bil napravljen ogromen in najvažnejši korak k uresničenju nadaljnjih predlogov članka »Naše glasilo«.
Kadar imamo list, ki ga čita 7000 drž. nameščencev, lahko pričnemo z agitacijo za politično osamosvojitev. V Člankih bode treba dokazati vsem tisočem čitateljev, da nimamo ničesar pričakovati od raznih političnih strank in da je naš spas le v naših lastnih parlamentarci^ Čitatelje skupnega glasila bo treba pripraviti in disciplinirati tako, da bo pomenil vsak naročnik siguren glas za uradniško kandidatno listo. Takrat nam bo treba samo prešteti število naročnikov našega glasila in lahko bomo že v naprej napovedali zanesljivo število glasov in rezutat volitev. Z impozantnim številom naročnikov enotnega glasila lahko prepričamo zadnjega omahljivca, da nam samostojen discipliniran nastop zasigura toliko in toliko mandatov.
Dokler pa naši ljudje niso o tem prepričani, bi pomenil samostojen nastop za nas le fijasko, ker bi se s par sto razcepljenimi glasovi popolnoma onemogočili še pri drugih strankah, ki danes še štejejo mnogo drž. nameščencev med svoje pristaše. Premisliti je nadalje treba, da bi v mnogih krajih na deželi dobili v najboljšem slučaju le po 1 do 2 glasova (morda učiteljevega, poštarjevega?), ker tamkaj ni državnih uslužbencev. Drugi stanovi vsaj pri prvem nastopi gotovo ne bodo volili uradniškega kandidata. Pozneje bi se morda tuintam pridružil nam še kak iskren prijatelj poštene državne uprave, ako dosežemo že pri prvem naskoku uspeh in ako se
bodo naši poslanci znali uveljaviti pri pobijanju korupcije in drugih bolezni državne uprave. Zato je potrebna previdnost. Po mojem mnenju je danes že prepozno, da bi mogli mislit na lastno kandidaturo že pri prvih skupščinskih volitvah, ker bodo že jeseni in do takrat še ne bomo mogli organizirati naših vrst.
V principu sem za politično osamosvojitev, toda državne nameščence je treba poprej temeljito preparirati v smislu gornjih izvajanj.
Francija in njeno urad-ništvo.
Kriza — krize — krizi.
Francosko uradniško organizacijo smatramo za najmočnejšo in za najbolj aktivno v vsej Evropi, vendar je pa zašla v neko kritično fazo; pravijo, da se bo organizacija razcepila v dva tabora. Razlog za razcep je dvojen. Z ene strani se težki materijalni položaj drž. ‘nameščencev, ki je posledica ne povoljnjega finančnega položaja države, ne pojmuje enakomerno od vsega u radništva. Eni so za to, da se v sedanjih prilikah vladi, ki se je energično lotila sanacije državnega (gospodarstva m Iti je v tem pogledu že dosegla znatne uspehe, v dobro tudi državnim nameščencem, ne otežuje stališča; drugi, ekstremni pa zahtevajo po svojih organizacijah, da se kategorično zahteva od vlade, ne glede na njeno težavno stališče, da se plače povečajo takoj. Prejemki drž. nameščencev so v Franciji res nezadostni, saj so samo trikrat večji od predvojnih, vse življenje se je pa podražilo za najmanj šestkrat.
Ta različna načela vplivajo tudi na taktiko v borbi za povečanje plač in ti nazori o taktiki utegnejo biti usodepokii za konmpakt-nost uradniških organizacij. Znano je, da so francoski uradniki organizirani na sindikalni podlagi. Vlada je po volitvah dne 11. maja 1924 priznala vsem državnim uslužbencem pravico do sindikalne organizacije in uslužbenci so po ogromni večini že organizirani v teh sindikatih, ki so zelo aktivni. Ko so se organizacije v notranjem ustrojstvu okrepile, načelo se je vprašanje glede pristopa h glavnemu Savezu dela (Confederation Generale du Travail, ali skrajšano C. G. T.), ki je centrala vseh delavskih sindikatov. Do pred kratkim to vprašanje ni bilo tako pereče. Ko je pa izbruhnil spor med uradniško Zvezo In med vlado, ki je nastal zbog tega, ker vlada delegatom ni dala dopusta, da bi se udeležili kongresa v Parizu, kjer bi se moralo vsled odklanjajočega stališča viade baš sklepati o sredstvih in o načinu, kako bi se vlada prisilila, da poviša službene prejemke, od hrt a j je pa stopilo to vprašanje v akutno fazo in ne govori in ne piše se o ničemer drugem kakor samo o taktiki, Id bi bila najbolj umestna, da
se vlada prisili zboljšati gmotni položaj njenih uslužbencev. Zahtevajo, da se zveza včlani v glavnem Savezu dela (C. G. T.). Po vojni sta pa nastala tudi v tem Savezu dva tabora: eden je za najčistejšo sindikalno organizacijo, drugi je pa pod vplivom komunistične smeri. In uradniška Zveza se ne more odločiti, v kateri tabor se naj poda, kadar sklene načelno, da pristopi k C. G. T. Ekstremni sin-diklati, v prvi vrsti učiteljski, so za pristop h komunistični Zvezi dela. Dvomljivo je, da jim uspe ta namera.
Takšna situacija v vrstah državnih nameščencev naravno ni ostala brez reperkusije v javnem mišljenju. Vsa javnost se razburja vsled manifestacij, ki si z njimi daje duška nezadovoljnost v uradniških krogih. »Temps« je objavil značilen uvodnik pod naslovom: Vlada in uradniki. Z njim pledira za zboljšanje plač, a sočasno tudi svari in zaklinja voditelje uradu, organizacij, naj ne zaidejo na nevarna ekstremna stranpota, ki bi zamo-gla uradništvu samemu še najbolj škodovati. Dočim segajo vsi vladni in nevladni listi v ta boj vsakdo s svojega Stališča, pa napada centralno glasilo uradniške Zveze »La Tribune du fonctionnaire« vlado kar mogoče srdito, očitajoč ji nedemokratičnost, konservativnost, reakaijonarstvo in zauikavanje elementarnih človeških pravic. Situacija je resna in težki pretresljaji so na vidiku.
(Po Čin. gl.)
Miloš Štibler:
Osnova zadružništva je boj proti gospodarskemu izkoriščanju človeka.
Če pogledamo v najstarejšo nam znano zgodovino človeštva, vidimo, da je že v prvi dobi močnejši človek skušal sebi podjarmiti slabejšega. Podjarmljeni je postal suženj in svojemu gospodarju ni bil več vreden kakor živina ali kako orodje, blago. Gospodar je imel vse pravice nad sužnjem, celo življenje mu je smel vzeti, ne da bi bil za to dejanje od kogarkoli klican na odgovor.
Nesrečni sužnji svoje žalostne usode niso •trajno mirno prenašali. Zgodovina nam poroča o mnogih uporih sužnjev pri starih narodih Grkov, Rimljanov in drugih. Vzrok uporov je bil, ker so si sužnji hoteli izboljšati svoje bedno stanje. Začeli so se zavedati, da so ljudje, kakor njihovi gospodarji in začeli so se boriti za svoje človeške pravice.
Doba suženjstva in boj proti istemu je trajal stoletja in tisočletja. Boj ni bil brez
B—5:
O birokratizmu in birokratih, ki ne marajo biti birokrati.
(Nadaljevanje.)
«Kaj je pa to — Mestna kontrola?»
«Mestna kontrola je popolnoma neodvisna oblast in ji nima naše ministrstvo ničesar ukazovati.»
«Toda kakšne posle vrši ta oblast?»
«Nas nadzoruje, če se ravnamo točno po predpisih.*
«Bog pomagaj, potem se pa raje ne poslužim vašega nasveta, gospod ravnatelj. V ostalem zvoni tudi že poldne. Iskrena hvala za vaš trud in dobro voljo.»
«O nič zato, gospod Cepuder, malenkost. Zdravo, klanjam se.»
Motovilim se skozi vrata, kot bi prihajal iz parne kopeli. Med tem bobna gospod ravnatelj po oknu in zraven jezno godrnja: Prokleti Beograd.
Beograd se pa smeje in si misli: O vi Slovenci su vam čudaci. In smo res čudni ljudje, vsi brez Izjeme. Postavite bančnega ravnatelja za navadnega državnega uradnika —
uspeha. Vedno več sužnjev je spoznalo pravilnost takega boja, istotako so se začeli zanimati za usodo sužnjev tudi drugi ljudje, predvsem politiki, filozofi, pisatelji. Posebno uspešno in prepričevalno je nastopal na korist sužnjev Kristus s svojim naukom o ljubezni do bližnjega. Tako so sodelovale že razne moči v duhu suženjskih uporov in stanje sužnjev se je polagoma boljšalo. Toda do uspeha ni prišlo le radi tega, ker se sužnji kot izkoriščani niso bali boja. Oni so prvi vzdignili pest, ter so jo vzdigovali tako dolgo, da so končno dosegli, kar so hoteli. S tem je bila doba suženjstva končana. Seveda ni bila pri vseh narodih končana istočasno. Kjer so se uprli popreje, tam so tudi prej dosegli uspehe.
Vendar odprava suženjstva, gospodarsko izkoriščanje sočloveka ni prenehalo, nego je dobilo le novo obliko. Čimbolj se je ljudstvo pomnoževalo, tem večja je postajala borba za zemljo. Znano je, da v prvi dobi za zemljo sploh ni bilo zasebne lastnine. Ljudje so živeli nekaj časa v enem kraju. Ko tam niso imeli več možnosti za pridobivanje hrane in za življenje sploh, so se preselili drugam. Ljudi je bilo malo, zemlje dosti. Toda, ko je število ljudi vedno bolj naraščalo, se >e tudi za zemljo razvila zasebna lastnina, kakor se je že poprej udomačila za obleko, za orodje, za živino. Ljudje so začeli vedno bolj spoznavati in ceniti vrednost in važnost zemlje ter so si jo prilaščali. In čimbolj se je ljud- j stvo pomnoževalo, tem večjo važnost je dobivala zemlja. To okolnost pa so zopet začeli izkoriščati močnejši. Izkoriščali so jo na ta način, da so spravili v svojo last čim največ zemlje, a ljudje, ki so hoteli na tej zemlji živeti, so postali podaniki lastnikov zemlje. To je doba tlačanstva.
(Dalje prih.)
Uradniški kreditni zakon*.
(Po Vladimiru Vujnoviču.)
V	dosedanjih1 člankih smo si ogledali v celoti predlog g. postana, s katerim zahteva, da se izda uradniški kreditni zakon.
V	naših razmotrivanjih tega predloga, ki' se ozirajo samo na glavne momente in ki te momente samo v glavnih črtah označujejo zaradi lažjega nadaljnjega razmotrivanja, smo se prizadevali, da damo ideološko zamišjenemu predlogu g. Rostana praktičen značaj in da ga spravimo v zvezo z razmerami, v katerih ibi se dal uresničiti. Prizadevali smo si, da damo tudi1 ostalim našim tovarišem priliko, da se lažje in obširneje izjavijo o tem predlogu.
* Činovnički Glasnik br. 136 od 15. maja 1927.
naj mi gospodje od bančne branže oproste, da suponiram to zanje razžaljivo nemožnost — pa boste videli, kako bo plesal polko okoli paragrafov. Bog obvari, da bi n. pr. jaz postal finančni minister. Pripeljite mi lahko črnega osla, ki cekine seje, pa mu bom — denimo, da osel ni bil predviden v budžetu — jadrno zamašil...
B—č:
O skrčenih draglnjskih dokladah.
m.
Jugoslavija si lahko čestita k svojemu finančnemu ministru.* Njegovi kolegi v zapadnih državah si ubijajo glave z uradniškim vprašanjem, ker so še vedno zastarelega nabiranja, da mora država pošteno plačati svoje uslužbence, če hoče imeti dobro upravo. Naš finančni ministsf ne pozna takih skrbi. Našel je kamen 'modrosti, preprost sicer, kot bi ga bil s ceste pobral, toda vreden, da si ga naba-
* Zdaj »že »bivšemu«. Želimo mu (tudi v novem resor tu kar najlepših uspehov.
Zato mislimo, da danes, ko konča varno ta naš prvi pogled prediloga g. Rostana, ne bo odveč, ako ta predlog reasumiramio in da s svoje strani dodamo še nekatere misli, ikL so s tem v zvezi.
Kakor je iz prejšnjega razvidno, stremi predlog g. Rostana za tem, da se na zahtevo in želio državnih uradnikov samih izda uradniški kreditni zakon. Ta zakon bi določal, da se od prejemkov vseh državnih uslužbencev odtegne vsak mesec majhna vsota in sicer več let zaporedoma. Nabrani kapital bi izročale državne blagajne takoj kreditni organizaciji, ki bi jo ustanovili državni uslužbenci sami in jo popolnoma avtonomno upravljali. Kredit, ki bi ga ta organizacija nudila državnimi uslužbencem, bi služil v prvi vrsti1 za poravnavo sedanjih dolgov državnih uslužbencev, a v drugi vrsti za vse druge njih potrebe, med temi seveda tudi za rešavanie stanovanjskega vprašanja, za snovanje raznih higienskih in humanitarnih zavodov itd. Za vse to zahteva od države samo moralne pomoči, ker se sicer vse izvede po načelu samopomoči.
S tem predlogom g. Rostana se strinjamo in smo prepričani, da ga bodo odobravali tudi vsi naši tovariši. O tem smo toliko bolj prepričani, ker so materijalne žrtve, ki se zahtevajo od vsakega drž. uslužbenca, tako majhne (gre samo za 10 ali največ 20 Din na mesec), da je silno težko dobiti vzrok, ki bi govoril zoper nie. Dasi vemo, da je materijalno stanje drž. uslužbencev jako slabo, vendar mislimo, da bi se s tem neznatnim izdatkom niti najmanje ne poslabšalo. iNasprotno pa smo prepričani, da bi se to materijalno stanje vsaj toliko izboljšalo, da bi moralno pridobilo s tem, ker bo vzbudilo tudi pri najslabših zavest, j da bodo dobili močan zavod, v katerega se bodo lahko zatekli, kadar pritisne sila,
(Pri oživotvorjenju tega predloga, ki se utegne prej še kolikor toliko izpopolniti, mislimo, da bi se bilo treba držati tele poti:
Kakor vemo, se je pričelo na željo, zahtevo to inicijativo naših nabavIjalnih zadrug delovati nato, da se ustanove uradniške kreditne zadruge. Doslej je ustanovljena samo ena (v Beogradu-Zemunu), snujejo se pa še nekatere druge v važnejših centrih. To akcijo za ustanavljanje kreditnih zadrug je treba energično in hitro nadaljevati, da dolbimo čimprej mrežo kreditnih zadrug P° vsej državi. Ko bomo imeli kakih 15 takih kreditnih zadrug, od katerih bo vsaka obsegala po eno večjo oblast države, bo treba takoj ustanoviti centralo, glavno kreditno zadrugo. Na ta način si vstvarimo organizacijo, ki sicer ne bo mogla biti vsaki večji nalogi kos, imeli bi pa vendar ustanovo, kateri bi se 'poverila tista naloga, zaradi katere je bil izdan uradniški kreditni zakon.
In prav na bazi te organizacije bi morali zahtevati uradniški kreditni zakon.
Pomislimo samo to: Ako bi se to. kar smo omenili, izvedlo, to se pravi, ako bi si ustanovili kreditno organizacijo in ako bi dobili uradniški kreditni zakon, bi mogli storiti potem tudi še ko-
vijo finančni ministri vesoljnega sveta. Ta kamen modrosti ima vrezan magičen napis, ki se glasi: »Vsak državni uradnik (če ni minister) mora delati iz čistega patrijotizma. ergo naj tudi živi od patrijotizma«. Dosledno se ravnaje po tem zlatem nauku nam je finančni minister tudi določil primeren eksistenčni minimum. 20 odstotkov ga je iz jugoslovanske valute in 80 odstotkov iz patrijotizma. To razmerje se zdi g. ministru še nekam preveč neugodno za državne finance. Zato smemo upravičeno upati, da ga bo spremenil še bolj v prilog patrijotizmu in naj tudi zlobm jeziki trdijo, da eksperiment močno spominja na Ribničanovega konja in zelene oblance. Komaj se jim je bi privadil (konj namreč), Je pa crknil.
Kakor je sistem dr. Perič-Ununovič** (»ma-de in Jougoslavia«) grandijozen in vreden, da se zaradi njega ustanovi posebna akademija znanosti in izvolita oba gospoda za prva njena dosmrtna člana, vendar uradniki niso m kaj zadovoljni s tem sistemom. Na srečo n® vsi. Jaz ,n. pr. sem že izjema in trdim, da J
** ISta odšla že davno, toda njihove stoptoi6 so ostale.
rak naprej. Zveza nabavljal ni h zadrug in .nje članice Nabavljalne zadruge tvorijo že uradniško pridibitno ustanovo. Ta ima natančno opredeljeno področje: preskrbovanje drž. uslužbencev z živ-Ijenskimi potrebščinami in z blagom. Ako bi si ustanovili še kreditno organizacijo, bi imeli dve ustanovi za taiste člane. Da bi se pa ne tratila energija in da bi se dal vsemu delovanju za blaginjo državnih uslužbencev pravi prav ec, ali ne bi bilo dobro, da bi se čez čas obe ustanovi spojili v eno in da bi napeli vse moči. da rešimo vse trete naloge, ki se nam zde koristne za državne uslužbence. 'S tako koncentrirano materijalno in moralno močjo, mislimo, da bi laže zmogli vsako delo (nabave, posojila, gradba stanovanjskih hiš, ustanavljanje higienskih ustanov itd.).
Da bi se vse to laže in bolje izvedlo, mislimo, da je na vsak način potrebno, da se za to delo Pridobe in angažirajo vse stanovslke organizacije z davno zvezo drž. uslužbencev na čelu. Brez sodelovanja te stanovske ustanove z vsemi njenimi člani ne moremo verjeti v uspeh tega posla. S te strani mora pravzaprav priti prva in glavna akcija za uradniški kreditni zakon, a dotlej si moramo napraviti osnovo o mreži kreditnih zadrug z njih centralo na čelu.
Pornunojte nnročnino!
Vestnik.
Opozorilo. S 30. junijem zaključujemo drugo četrtletje. Naročnina je pri večini c. g. naročnikov v zamudi, pri nekaterih ne le za zadnje, marveč tudi še za prejšnja četrtletja. Današnji številki prilagamo za vse naročnike .položnice. Prosimo vljudno vse, ki jim naročnina s 30. junijem poteče, da jo z njimi obnove; kdor pa ima naročnino plačano že preko 30. junija, naj porabi položnico za (pridobitev movega ,r. a ročnika ali prispevka za tiskovni sklad. Vsem naročnikom izven Ljubljane, ki so kakorkoli v zamudi z naročnino, smo danes označili s 30. VI. 27., po odbitku vseh doslej danih odplačil na naročnini še dolžni znesek poleg naslova z rudečllom. Prosimo vljudno vse prizadete, da to upoštevajo in nam dolžne zneske nemudoma nakažejo. Kdor ne zmore vsega, naj plača vsaj polovico, ostanek pa drugi mesec. Z vednim odlaganjem dolg le narašča in postaja odplačilo vedno težje. Uprava ima ravno vsled zamudnikov in nerednih plačnikov nepotrebne težave im sitnosti. Ko je zadnjič morala najtrdovrat-mejšim zamudnikom na sklep časnikarskega odseka list ustaviti in jih za dolžno naročnino energično terjati, kar je nekaterim povzročilo malenkostne stroške, je b'la huda zamera in je po njih ninenju seveda bila kriva le u p r a v a, n e pa o n i sami. ki na njena pisma, v katerih jim je jasno povedala, kaj sledi, če ostane tudi ta zadnji opomin brezuspeše, niti najmanj niso reagirali. List stane denar in vsak, kdor ga hoče redno dobivati, naj ga tudi redno plača. To j e menda vendar najmanj, kar
splošne nezadovoljnosti kriv samo nesrečni latinški pregovor, ki pravi: »Nemo propheta in patria«.
Kaj pa nezadovoljnežem ni všeč? Pred vsem to, da je razmerje med valuto in pa-trijotizmom pri gospodih ministrih ravno obratno. Smešen ugovor! Saj je tudi sladko umreti za domovino, a je že od nekdaj bilo in bo tako, da ravno tisti, ki priporočajo ta nauk drugim, slučajno niso prijatelji sladkih reči.
Dobro, toda patrijotizem ne notira »na nobeni borzi«, poreko zopet drugi, »in zato velja med privredniki še menj kot madžarska krona.« Prijatelji, le počasi! Kaj niste brali že v šolskih knjigah, da je patrijotizem najlepši dragulj, ki ga moramo skrbno in globoko hraniti v našem — srčnem tresorju?
»Lepa reč,« utegne še kdo ugovarjati, »pa stopi k trgovcu in mu ponudi 10 odstotkov Patrijotizma za Žakelj moke, boš videl, kako bo jadrno pogledal v imenik telefonskih abonentov, kakšno številko ima rešilna postaja!« Tudi ta ugovor ne le ne drži, temveč oelo dokazuje, kako nehvaležni so moji kolegi. Je-li ni g. ministrski predsednik baš nas počastil z
se more zahtevati. Število naročnikov se zopet krč. Dasi se je število članstva Zveze najmanj že ipodvojilo, ni to na povečanje števila naročnikov niti malo vplivalo vkljub toplemu pozivu, poslanemu od Zveze že pred tedni na vse včlanjene organizacije. Zveza je storila v polni meri svojo dolžnost, dolžnost včlanjenih organizacij pa je, da store tudi1 one svojo dolžnost in ne dopuste, da ostane poziv Zveze glas vpijočega v puščavi. ■ Ce le malo vplivajo na svoje člane, .lahko število naših naročnikov v najkrajšem času podvoje in to je potrebno za ugled Zveze, ugled lista in ugled nas vseh!	Uprava.
Popust pri ordinacijah in konzultacijah. Naša Zveza je dobila na tozavedno vprašanje od Okrožnega urada za zavarovanje delavcev nastopni odgovor: Na Vašo prošnjo št. 266/217 z dne 4. maja t. 1. Vam uljudno sporačam, da ie po obstoječem zakonu o zavarovanju delavcev nemogoče, da bi vprava urada dovolila članom pri Zvezi včlanjenih organizacij državnih nameščencev popust pri amibulatoričnem tečenju, oziroma pri zdravniških ordinacijah uradovih zdravnikov, ki so nastavljeni in honorirani pavšalno le za člane urada in torej v tem pavšalu ne more biti obseženo tudi lečenje nečlanov. V svojih napravah more urad dovoliti popust le za one naprave, ki se uporabljajo brez zdravniških ordinacij, to so čistilne in parne kopeli. 'Pripominjamo, da se večina organizacij alibi popusta v čistilnih kopelih ne poslužujejo.
Občni zbor Saveza nabavljalnih zadrug se
je vršil letos v V. Bečkereku 4. in 5. junija. Naše nabavijaloe zadruge so se ga udeležile deloma po pooblaščencih precej številno. 'Banat in Bačka — drugo naše morje! Nepopisljiv je pogled na nepregledna žitna polja ure in ure železniške vožnje. Bodimo brez skrbi — ikruha ne bomo stradali, če da Bog! — (Občni zbor ie potekel precej animirano. Zaradi nedostajantjai prostora naj sporočimo samo najvažnejše sklepe občnega zbora. Savez je pristopil kot član v Savez srbskih potrošačkih zadruga, kar je javljeno alijansi v London. Savez N. Z. bo zidal v Beogradu Zadružni dom in je v to -srvo dovoljen potrošek 8,000.000 Din. Vse prošnje in pritožbe mora rešiti novi obdor v enem mesecu, zato se ni sklenila nobena subvencija. Davek na poslovni promet za prejšnja leta plača Savez, a obremni zadruge. Izjemo tvori ljubi jamska zadruga, ki dobi brezobrestno posojilo za 5 do 10 let v ta namen. Mariborski zadrugi se dovoli 160.000 Din obratnega 'kapitala '(namesto posojila) za1 adaptacijo Zadružnega doma. Savez bode z Glavnim Savezom državnih nameščencev insistira! na tem, da se stanovanjski zakon podaljša. Finančno ministrstvo se bo naprosilo, da unese v uredbo o nabavljal-pih zadrugah dolčfoo (potom fin. zakona), da se dovoljuje vsem drž. nameščencem kredit pri Nabavljanih zadrugah do višine enomesečne plače proti zalbrani na plačo. Podrobno poročilo priobčimo po Cin. Glasniku.
Smrtna kosa. Za večno Je zatisnil oči dne 19. •t. m. zvest naš naročnik in dopisnik Anton K r i ž-
izjavo, da smo najbolj patrijotičen stan v državi? Kaj smo že tako brez vsake časti, da bomo to prvenstvo prepustili drugim slojem? Poglejte mene! Imam kot višji državni uradnik sicer samo 2000 dinarjev mesečne plače, pa si le prihranim prav lepe novce. Drugi manj patrijotični sloji, kakor trgovci, peki, mesarji, fijakerji itd. si dopoiudne privoščijo kako porcijo golaža ali bržolice in jo zalijejo s to ali ono pijačo, samo z vodo ne. Če računam za eno tako predkosilce v celem le
13 dinarjev, znaša to na mesec okroglo----------
400 Din.
Popoludne mi odpade južina. Deset dinarjev bi me med gostilničarji sigurno vedno stala in si torej prihranim mesečno zopet----------
300 Din; odpadejo še razni stroški za boljšo obleko, čevlje (kot patrijot imam pravico, da sem strgan in pošvedran), dalje stroški za obisk gledišča in koncertov, s čimer si, raj-tam, mesečno tudi vsaj kakih 300 Din prište-dim. Celotni prihranek znaša tedaj mesečno 1000 ali letno 12.000 dinarjev.
Pri prvi priložnosti si kupim vilo. Pojdi in stori še ti tako, prijatelj!
man, višji davčni upravitelj v pokoju, iz Krškega. Stal je vedno v prvih vrstah bojevnikov, ki so terjali in se borili za svoje 'pravice. Ni bil edem onih, ki samo tožijo, (moledujejo ter prosjačijo, kajti on je zastavljal živo besedo in se ni strašil ne gmotnih žrtev in ne dolgih potov, da bi priboril svojim sotrpinom — kronskim' upokojencem krpico zelene trate, s katere jih je zrinila ali hote ali nevede — to je že postransko — naša tedanja parlamentarna vlada. Globoko je pojmoval nesrečo, ki je zadela kronske upokojence, saj jo je otipaval pri njeni korenini; kajti ranjki je bil sam zaslužen mož, ki je smatral svojo upokojitev kot nagrado za vse svoje dolgoletno plodonosno delo, ki je v prvi vrsti koristilo državni upravi sami. Bodi mu zemljica lahka!
Društvo slovenskih sodnikov. Zveza se je koncem lanskega leta obrnila na vse strokovne organizacije, ki pri njej še niso bile včlanjene, s prošnjo, da ji prijavijo svoj pristop. (Društvo slovenskih sodnikov je tedaj Zvezi z dopisom z dne 30. decembra 1926 odgovorilo, da njegov odbor o vstopu v Zvezo ne more samostoiino odločati, marveč mora o tem sklepati občni zbor. To tem bolj, ker se je že na zadnjem občnem zboru razpravljalo o tem vprašanju in je občni zbor zavzel takrat odklonilno 'stališče. Omenjeno društvo je poslalo Zvezi 4. t. m. ta-le dopis: »V zvezi z našim dopisom z dne 30. decembra 1906. Zv. štev. 5/07, si dovoljuje odbor društva slovenskih sodnikov Vam sporočiti sledeče: Na rednem občnem zboru našega društva, ki se je vršil 8. maja 1927 v 'Mariboru, sta bila med drugim na dnevnem redu kot posebni točki: 1.) Ustanovitev centralnega sodniškega društva. 2.) Pristop društva k Osrednji zvezi. K prvi točki, ki se ie stavila na dnevni red na inicijativo srbskih sodnikov, se je sklonilo, da se ustanovi centralno udruženje sodnikov, h kateremu naj pristopijo vsa pokrajinska sodniška društva. Sprejel se je tudi načrt pravil za centralno udruženje, ki se bo predložil vsem pokrajinskim sodniškim društvom s prošnjo, da jih sprejmejo, odnosno stavijo svoje spreminje-valme predloge —in istočasnim pozivom, da skušajo v svojih področjih pridobiti za organizacijo čim večje število članov, ter na ta način postavijo svoje delovanje na trdnejši temelj. Z ozirom na ta sklep je občni zbor našega društva sklenil, da se do izvedbe te reorganizacije sodniških društev odloži končnoveljavno sklepanje o 'pristopu društva k Osrednji zvezi.«
Stanovanjsko vprašanje v drugih državah. V Italiji, kjer niso imeli nobenega tostvarnega zakona, ga proučujejo sedaj. Za enotnim kruhom pride tudi zakon o stanovanjih. — V Avstriji so imeli dva zakona: enega o najemninah in enega o rekviziciji stanovanj. Prvi je še v veljavi, drugi 'je prestal z decembrom 1925. Najemnine v Avstriji so minimalne. Po izjavi nekega »baurn-biindlerja«, poslanca iz Gradca, ki je prisostvoval kongresu hišnih 'posestnikov v Ljubljani', do-naša večja hiša na Dunaju baš toliko, da se kupi — žemlja. Hiše so brez vrednosti, vedno jih je dovolj naprodaj. Mestna občina ali »rdeča komuna«, kakor je rekel oni iz Gradca, je nakupila na Dunaju dosedai že okoli 8000 takih hiš, to je za tri Ljubljane. Nerentabilnost nepremičnin je poglavitni povod, da Avstrija ne dobi iz inozemstva nobenega posojila. Toda dunajska mestna občina zida tudi sama In država prispeva z znatnimi svotami. Ob priliki navedemo statistične podatke o gradbenem gibanju na Dunaju. — V Nemčiji ie stanovanjsko vprašanje že z ozirom na torzo naraščajoče prebivalstvo silno pereče. V letih 1922 do 1925 se je sezidalo vsega skupaj 96.366 hiš s približno 400.000 stanovanri. Pred vojsko so sezidali približno 250.000 stanovanj na teto. Ker se v poslednjih 10 letih ni zidalo skoro ničesar ali pa te prav malo, ,potrebuje Nemčija sedaj vsega skupaj 1,600.000 stanovanj; to se pravi, da se mora odslej sezidati vsako leto 200.000 stanovanj ali z drugimi besedami: če se zgradi vsako leto toliko stanovanj, bo konec stanovanjske krize v približno devetih letih.
Stanarina neoženjenlh drž. uslužbencev, ki žive v skupnem gospodinjstvu z osebami, proti katerim Imajo zakonito dolžnost vzdrževanja. Na prašanje ali pripada 'neoženjenim drž. uslužbencem, ki žive v skupnem gospodinjstvu z očetom ah materjo, polna ali le 75% stanarina v smislu čl. 38 uradn. zakona, opozarjamo na sledeče: Centralna komisija za izvrševanje uradn. zakona je v peti seriji svojih mišljenj (akt ministrstva pravde od 12. maja 1924, št 30.191) odločila do-
s tov,no: »iNa pitanje, da li neženje,ni, koji žive u zajedintoi sa svojim roditeljima, imaju .pravo na punu Hi smanjenu stanarmu, komisija je mišljenja: da se zakonski propis, koji govori o stanarini ima razumeti tako, da onj nežejni, koji su zajednici t sa svojim roditeljima, imaju pravu na punu stanarinu samo u tom slučaju, ako oni svoje roditelje faktički vzdržavaju i ako im roditelji nemaju nikakvog prihoda.* V šesti seriji svojih mišljenj (akt ministrstva Pravde z dne 30. maja 1925, štev. 32.641) je komisija izrazila svoje mnenje o tem vprašanju sledeče: »Na pitanje v primeni čl. 38 zakona : o činovnicima, komisija ie mišljenja: da je za pitanje o tome, na koju stanarinu ima pravo neženjen državni službenik od presudne važnosti: da li on živi u zajednici sa licem, prema kome on ima dužnost zakonskog izdržavanja i da li to lice nema nikakvog prihoda i imanja, pa da li ga službenik faktički i jedino izdržava. Premä tome, službenik, koji ispunjava ovo dvoje ima pravo na punu stanarinu, u protivnom na 75 % « in »Nä pitanje ministarstva prosvete br. 32.050 koja su to lica za koje neženjeni službenici dobijaju punu stanarinu,, kad žive u kučmoj
zajednici sa njima i imaju dužnost zakonskog izdržavanja istih, komisija je mišljenja, da se pitanje pokrenuto ovim aktom ministrstva prosvete ima da reši po propisima gradjanskog zakonika, koji važi u oblasti, u kojoj dotični službenik služi.« Po predpisih pri nas veljavnega občega državljanskega' zakonika (§§ 42, 143 in 154) imajo otroci v Slučaju potrebe dolžnost vzdrževanja Istotako dolžnost vzdrževanja svojih otrok, t. j. potomcev v ravni liniji.
— Izlet v Nemčijo. »Probuda« priredi skupno izlet v Nemčijo od 10. do 23. avgusta t. 1. Obiu ščejo se sledeča mesta:	München, Nürnberg,
Frankfurt a. M. (Kjer se vrši do 28. avgusta in-ternacijonalna razstava »Godba v življenju narodov«), Hannover, Hamburg, Dresden, Praha, Wien. Prijave do J. julija t. 1. Podrobni podatki se dobe pri Gospodarskem odseku »Probude« t. č. Tehničlna srednja šola v Ljubljani.
— Izlet na Balkan. V času od 21. julija do 2. avgusta t. 1. napravi »Probuda« potovanje preko Zagreba, Subotice, Zombolje, Orsove v Bukarešto. Od tam preko Konstanze po Črnem morju v
Konstantinopel. Vrnitev skozi Svilengrad, Plovdiv v Sofijo ter Niš in Beograd. Natančnejše podatke daje Gospodarski odsek »rPobude1«, t. č. Tehnična srednja šola v Ljubljani. Prijave najkasneje do 20. julija 1927.
— Gosp. B—č, podlistkar! Oni birokrat »izza okenca« se je prav grdo samemu sebi primerno podelal na naš list. »Ali ne .veste’ kai drugega pisati?« nas vprašuje. Uvrstil nas je potem med domače živalstvo. — Kdo že pusti dlako taft’,, kjer se valja, gosp. nebirokrat?
Hektograpični aparati, zvitki, masa, hekto-grafični trakovi vedno in najceneje v zalogi pri	4
LUD. BARAGA, Ljubljana,
Šelenburgova ulica 6.	Telefon 980.
f ■ Hamanei vam nudi najsolidnejši vir nakupa perila, opreme nevest, Sm ncsmann,	novorojenčkov, perja in modnih potrebščin.
Ljubljana	Predtiskariia modernih ročnih del.
Kunujte domače izdelke••
Pecivnl prašek in vanilni sladkor
znamke
„A D RIA“
Cenejše kot pri
razprodaiah
se debi vsakovjtslno manufakturno blago pri
I. TRPIN, Maribor
Glavni trg tlev. 17.
:: Gostilna Dri Jolemto“::
Ljubljana, Pred škofijo Št. 14
Tod najboljša pristna štajerska (ljutomerska) in dolenjska vina.
Mrzla In gorka jedila vedno na razpo-ligo. Cene zmerne, postrežba točna.
Za obilni obisk se priporoča
Toma* Bizilj.
ffialii strel ir modela D
aalmodernejie konitrukčlje
The Hex Co
UTBUAMA, Hradiiče številka 10.
Kupujte svoje potrebščine le pri tvrdkah in obiskujte le lokale, ki inserirajo v „Našem Glasu".
Kdor podpira nas, tega podpirajmo mil
JOSIP PETELINC, Ljubljana
(blizu Prešernovega spomenika) ob vodi
Priporoča potrebščine za šlvllle, krojače, čevljarje, sedlarje, modno blago, pletenine, žepne robce, ščetke, sukance, toaletno blago.
Na vellkol	Telefon 913	Na malol
Nova manufakturna trgovina!
JOSIP ŠLIBAR, Ljubljana
Stari trg št 21	Poleg Zalaznika
nudi vsakovrstno blago po najnižji ceni.
------- Državni nameščenci na obroke. ---
Kr. Dvorni dobavitelj
Anton Verbič, Ljubljana
Delikatese —--------—= špecerija
Solidna postrežba, zmerne cene.
Ivan Jelačin, lili

Uvoz kolonijalne In špecerijske robe.
Tvrdka ustanovljena leta 1888.
*F" Solidna in točna postrežba. "W

Manufakturna trgovina
FABIANI & JURJOVEG
Ljubljana, Stritarjeva ul. 5.
Priporočata raznovrstno pomladansko blago. — Vedno v zalogi perje, puh In žima za blazine od najcenejše do najflnejše vrste.
Na obroke proti garanciji uradov.
11L Mm
Ljubljana.
Manufakturna in modna veletrgovina.
Solidno blago.	Nizke cone
5^ L. Mikuš
Uiblianz, Methil trg 15.
priporoča svojo zalogo
dežnikov ter sprehajalnih palic
Popravila se izvršujejo točno In solidne.
Obiščite novo urejeni oddelek za
gospode
Trpežno blago Najnlžjc cene Modna trgovina za dame In gospode
A. Šinkovec na:!. K. Soss
Liubjana, Mestni trg H. 19.


Najboljši
Stvarni stroji In koleaa znamk
rcnizE a Min
ter švicaiskl pletilni stroil JebW za rodbino, obrt In industrijo
priporoča svojim članom nakup najfinejše bačke moke, sladkorja, kave, olja, masti, riža, testenin, pralnega in toaletnega mila, dišav, Južnega sadja in sploh vsega špecerijskega In kolonialnega blaga. — Pri večjem odjemu izredne cene. — Velika izbira deinlfcee in predprSUfcnikov. Izdeluje najflnejše In najtrpež-
Kdor kupuje v zadrugi, kupuje pri sebi!
> m.
Ljubljana
Mn Mranp Vi"' Pouk v vszeaja brezplučsa. Vsristna isr** Delavnice sa popravila-Is vsHfco	Tdsfos Mi	» —!?
Državni utiuž-bend, kupajte v moji zadrugi]
Izdaja Zveza državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani.
Odgovorni urednik Anton Adamič. Za Narodno tiskamo Pr. Jezeršek. Vsi v Ljubija»*