INFORMATICA 2/85 GOVOR V KOMUNIKACIJI IVI E D STROJEM IN ČLOVEKOM DAVOR MILJAN IN JURIJ ŠILC UDK: 681.3:007 INSTITUT „J02EF ŠTEFAN' LJUBLJANA Podan je zgodovinski razvoj in danagnje stanje na podroCJu analognih in digitalnih govornih sistemov. Narejen je pregled nekaterih najbolj pogosto uporabljenih metod za sintezo govore iz skupine kodirnikov/dekodirnikov signalne krivulje ( PCM, OPCM, ADPCM, DM in CVSD metoda) in iz skupine vokoderjev kot so LPC, formantna in kanalna metoda. Machine - Man Comunication bv Voice Historical evolutlon and state of art of analog and digital speech system5 is given. Ue have reuiewed some most used methods for speeoh synthesis Jrom grup of waveform coders (PCM, ADPCM DM and CVSD method) and voooders i Postopek, po katerem so zgrajeni digitalni govorni sistemi prikazuje Slika 2. OCitna je velika podobnost z analognim sistemom, ki ga prikazuje Slika 1. Vhodna in Izhodna stopnja digitalnega sistema sta A/D in O/A pretvornika, osrednji del pa je popolnoma digitalen. Digitaliziran naravni govor (digitalno zapisan besednjak) se hrani v digitalnem pomnilniku. Naloga sistema za sestavljanje sporoflil Je izbiranje digitalno zapisanih enot govora (glas, zlog, beseda, fraza) iz pomnilnika in generiranje poljubnih novih sestavljenih enot (beseda, fraza, stavek). Postopek' digitalnega shranjevanja in generiranja govora, kot je prikazan v sploSnem diagramu, dopuSBa zelo razliCne postopke načrtovanja digitalnega govornega sistema. KljuCni faktor je v naCinu digitalnega shranjevanja govornih enot, ki sestavljajo besednjak. Izbira kodirnega postopka, zelo upliva na kvaliteto generiranega govora in velikost digitalnega pomnilnika, ki je potreben za shranjevanje besednjaka. GOVOR _ (vhod) * A/D sistem za pripravo besedn jakaK^ digitalni pomnilnik zahteva sporoCi1 a ^ V 1 sistem za sestavi Janjt sporoCi1 D/A T GOVOR (izhod) Slika 2; Digitalni govorni sistem. Obstajata dva osnovna naCina digitalne predstavitve naravnega govora. PrviC neposredno kodiranje govorne valne oblike in drugiC, analiza govorne krivulje, s katero se dobijo parametri, ki opisujejo analiziran govor in so v sploSnem parametri za krmiljenje modela govornega trakta. Objekt govorn standa naCrto podani temelj razmer naprav izvaja posluS tem s ki so nekega so tri produc ivni ih rdiz vale ijo Jih. Je n anja o v tak je Je k iran krit sist irani em nekat na ra Oc v a C str pomoC o iz zika riter ega g eri ji emov in takSn eri zliCn ien jev velik tevi 1 o jno mno2 brani v raz iji ovora za vredno Se niso rabijo 1 ih sistem merijivi ih S/N ( anje kva i meri nih posk generiran ioe "stand , da vseb nih kombin razumljiv ter cena tenj ins e k lOV , par sign lite ub je usih ega ardn ujej aci j ost sist e digit titucio ot sme V C32 ametri , al ton te gov ktivno o govora. ih" sta o vse f ah. Pom in kval ema. a 1 n i h nalno rnice 3 so ki lOise) ornih in se bliki Pri vkov, oneme embni iteta Elementarni pogo biti pri velik samo razumljivo neposredni zvez subjektivna oce kvaliteten govo govoru, nekvali govor, v cava kvalitete govorn - radiodifuzna, obmoCJe med popaflitvahj - telefonska, v imajo frekven SNR ž 30 dB te - komunikacijska razumljivost veCjih popaCit j je razumi em Številu st. Kvali i z razum na, . ki pr ir najbolj teten -pa Je so .elini ih sistemov pri kateri O Hz in 7 Jivost, ki pa mora aplikacij veC kot teta govora ni v 1 JivostJo, Je zgolj avl, da je visoko podoben naravnemu metalni - robotski rane Štiri stopnje dosežemo frekvenCno KHz ob minimalnih katero sodijo sistemi, ki Cno obmoCje med 200 - 3200 Hz, r popaCitev signala i 2-3 X j ki Se ohranja visoko ob obCutno slabSi kvaliteti in v ah j 68 - sintetična ko govorni deluje met Ko doseZe razumljivost izbira komp kvalitete . aplikaoije. avtomatih za govoru podob sistemov pr metalni zvok , ki jo signal alno-rob dobim izgub otsko sistem i, preosta romlsne govora, Tako . reS ob e na !!eljen zelo k en zvok, i video ne moti za in ig , ali o pri t.i. vokoderjih Ija naravni zvok in zadovoljivo stopnjo ne nalirtovatcefli Se itve glede cene In upoštevanju tipa primer, pri banCnih valiteten, nairavnemu razliko od govornih ralnih avtomatih, ko je celo zaieljen. Nat aniina reproduk m u o > o o» m +> m *j •H (D > Robotski zvok ni j pisovjij ILPCJ, prtogonaln Fcirroanli CVS C PCM 10 100 1k lOk 10Qk zasedenost pomnilnika CbitQv/sec3 Slika 3i Kvaliteta govora v odvisnosti od pretoka informaoije. V sploSnera lahko reCerao, da je cena govornega sistema sorazmerna ceni ipomni Inika . Razlitini postopki kodiranja ali parametriziranja govora narekujejo razlidne velikosti pomnilnikov in razlitine kvalitete govora. Razmerja med temi parametri prikazuje diagram na sliki 3. Zli, An s 1 i. z a in i. nt e 2 & g o v o IT ife prej sta bila omenjena dva osnovna naflina delovanja analizatorjev in 'sintetizatorjev govora. Prvega imenujemo "kodiranje signalne krivulje" in kot Jfe naziv pove, telimo pri tem nadinu k Čimbolj natanfini reprodukciji govornega signala. Neobčutljivost takSnih sistemov na Številne govorCeve lastosti in na vpliv Suma ter manjSa kompleksnost izvedbe je doseirena z vedjim pretokom podatkov (bit rate). Kodirniki signalne krivulje se lahko optimizirajo glede pretoka podatkov ter se ob upoštevanju statističnih rezultatov pri obdelavi govornih vzorcev, Se bolj prilagodijo karakteristikam govornega signala. Drugi natiin kodiranja temelji na skopem opisu parametrov govora, ki izhajajo iz ugotovitev o tem, kako govor nastaja. Taksne govorne sisteme imenujemo ' vokoder ti (voice ooder). Predpostavka je, da je mehanizem nastajanja govora razdeljen na dva loBena delai izvor zvoka in govorni trakt, ki oblikuje zvok v glas. Nadalje, da izvor zvoka oddaja periodičen zven in Sum, ki ga ustvarja zraCni tok ter, da govorni trakt lahko simuliramo s spremenljivimi filtri. S Številnimi meritvami lahko dosežemo optimalne vrednosti krmilnih parametrov in s tem tudi dobro kvaliteto govora, kar v praksi ni vedno izvedljivo. Vokoderji obiflajno generirajo manj kvaliteten (sintetični) govor ob minimalnem pretoku informacij (pod '..B Kbitov/s). Področje med kodirniki signalne krivulje in vokoderji predstavlja prostor za raziskovanje in implementiranje kombiniranih postopkov za generiranje govora z izkoriSBanjem dobrih lastnosti obeh omenjenih naCinov. KODIRNIKI SIGNALNE KRIVULJE Metode za kodiranje signalne krivulje lahko delimo tudi na Časovne in frekvenCne metode. Pri Časovnih metodah je govorni signal obravnavan kot enojni signal na celem frekvenčnem obmoCju in se postopki kodiranja razlikujejo glede na stopnjo prilagajanja signalu. FrekvenCne metode delijo signal na nekaj frekvenčnih komponent, ki Jih nato loCeno kodirajo. FrekvenCne metode imajo to dobro lastnost, da je Število bitov, ki je na razpolago za kodiranje ene frekvenCne komponente deljivo med komponentami glede na potrebe. Tako se frekvenCna komponenta, ki nI zastopana (ali je zastopana pod dcloCeno mejo) sploh ne kodira. Časovne metode Neposredno dig govornega sign analognega na di se obravnava k signal . Sistem posname govorno periodično vzor A/O pretvornika vrednosti vhodn diskretno vredn Vhodni signal j^ Nyquistovo fre sprejemljive kv frekvenca med 3 mora biti najm ( Nyquistova hit standardno dol2 vrednosti s amplitudo vhodne imenujemo impul modulation). italiziranj al a je gitalen sls Qt vhodni n (v naSem krivuljo Ci napetost Postope ega signala ost imenuj navzgor fr kvenco fN alitete go in A KHz. anj 2 X fN rost ) C33. ino B bitov katerimi ga signala. zna modulac e in shranjevanje logiCen prehod iz tem. Govorni signal apetosno spremenjiv primeru raCunalnik) na ta naCln, da i signala s pomuCjo k, ki poljubni priredi najb112jo emo kvant iz aci ia• ekvenCno omejen z Za zagotovitev vora mora biti ta Hitrost vzarCenja vzorcev na sekundo Vsak vzorec ima , torej 2* modnih diskretno opisuje Opisan postopek i ia PCM (puls-code Pri kodirnih postopkih se kot merilo, uporablja podatek o pretoku informaoije (bit rate). Ta, pri sistemih za prenos podatkov opisuje zasedenost prenosne linije, pri sistemih za shranjevanje podatkov pa opisuje potrebno velikost pomnilnika in je pri PCM metodi enak 2 x fN H B. Zmanjševanje te vrednosti je moiino z oSanJem frekvenčnega obmoCJa vhodnega signala (govora) in zmanjšanjem Števila bitov za posamezni vzorec. Frekvenčno obmoCje ne sme biti pod 3 KHz, ker bi bila s tem moCno znitfana kvaliteta govora, Ce Je vzoreo krajSi kot 11 bitov pa se zmanjSa uCinek kvantizaciJe. Pri mejnih vrednostih obeh faktorjev znaSa pretok informacije okrog 70 Kbitov/s. Primer uporabe PCM metode pri British Telecom ggvornem sistemu za telefonska obvestila kaife na obsežnost uporabljenega pomnilnika C13. Besednjak 25Q-tlh besed zaseda pribliiino 6 Mbitov pomnilnika pri pretoku informaoije 100 Kbitov/s. Pri tem je potrebno poudariti, da je reproduciran govor kristalno Cist, teoretično kvaliteten tako kot digitalni posnetek govora, katerega karakteristike so sploSno znane. Velikost pomnilnika in s tem cena se poizkuSa. zmanjšati z novimi metodami ali z modifikacijami ie znanih metod. Pretok informacije se zmanjSa z zgoBCanjem podatkov. PCM govorni signal vsebuje veliko odveCne informaoije, posebno v področjih, kjer se 59 krivulja podatkov kvantizac seboj r predikciJ kvantlzao vhodnega diskretni diferenci D«, pri diferenci prilagodl modulaoij govor dos ije azlik ei i je, sign h s al ne I agod alna Jiva a ADP a potia etemo govor ujejo dasD ki spr ala, tanj kvant IJiva impu di{ CM). si sp z nega po vno eml ja loga (L06- izaci del Izna ereno reminja raziiCnim signala dosejfe spremen Časovno ritemska PCM) ter je (delt ta modu modulac lalna ZgoS i P ki ni 1 jiv sprem poraz razne a mod laci j ija i Cevanje ostopki se med stopnji korak inJanJe delitev ob like ulacija a AOM, DPCM in mpulzna ae se pri vzorttenju z Nyquistav6 frekvenco shranjujejo podatki, ki pomenijo razliko med amplitudami dveh zaporednih vzorcev govorimo o diferencilalni PCM (DPCM). Izbolje (AOPCM) manjšem dinamiti ki si signala vzorBen Postope prilago uporabe ADPCM proizva ava PCM , ki omo pretoku no sprem edi d i Pri JU k jen zman spr spr n za ost Je inte Jaloev C Je goKa d inf or injanj namiki tem JSa i eminja ememba ale vr grican 73 tudi pri obro kval macije. e postopk analog se ^t z 12.pri nja kv m govorn ste signa a v mikro lagodljiva DPCM iteto g Bistvo a kvant nega evi lo PCM na antizac ih kriv lov. Tu vezjih ovora pri metode je iziranja, govornega bitov pri 3-A bite. ije Je ulj in ni di mi^toda raziiCnih P'ri delta nodulaciii. kot posebni obliki diferencijalne kvantizaoiJe,se analogni vhodni sigrial vzortii in preoblikuje v enobitno informacijo. Ta opisuje smer spremembe nivoja signala med dvema vzorcema (prvi odvod). Pri reprodukciji se shranjeni vzorci integrirajo, kar sestavi ustrezen priblii!ek vhodnega signala C>4]. Kvant razli signa delta PCM z Ta. vr z vi prime dodaj 1 ahko dosei! metod modul izsci ka la, k modu aradi ednos Sanje ru n anjem spr e bo o aci ia jska med i nas laci j enob t se m fr i om int emin J IJfie imenu (ada na vzo tane i vi itne pri ekve e jen egra r spre jemo ptiv paka rcem po Sja in delt nce a z torj item 1 Jan J iz kva kot form a vzo Nyqu a pr vz je v pril e de virneg nti zac pri d aci Je odulac rfienJa istovo i kvan orCenJ hodneg agodl 1 f inir a si iji i if ere ob vz iji z , ki f rek tiz at a s a sig iva ana kot gnala in n je pri nci Jalni orCenju. nanJSuJe v tem venco. Z orju, se tiimer se nala. To delta e delta modulation ADM). 2 dodatnim integratorjem, mnoKilnikom in nekaj logike dobimo bolJSo metodo, ki se imenuje delta modulacija s kontinuirano spremenljivim naklonom (continousl/ variable slope delta modulation CVSD). Pri tej metodi se zniža pretok informacije na 16 Kbitov/s. Na tržiSflu obstajajo CVSD koderji / dekoderji v integriranem vezju raznih proizvajalcev kot SOI MC3A17 (Motorola) CSO, FX-209 (Con-iumer Miorooircuits of America) CtD in HC-S551fc (Harris Seraiconduotor). Sinte se s pomni 2 r vrstn podro brez etiri izhod tudi etevi vmesn žensk posre opisa inf or kvali za se Četrti Iniku eprodu em red dje opaž kratno nega osemk lo p ih tih o vi dujejo nim macije teti g zaCne no per kot re koi Jo u. Zad Narava ne p zapo signal ratno onovit ih po «ino sint postoi na ovora. s t iode zult ist nja go opat! vrst a z pono ev droe gov etiz pkom 1 ihim gov at d ih Betr vorn itve no a ne vite sign jii ora ator Kbi pod ora, elta pod a tina ega z pono zven v za ala, izb in ju se t/s roejem ki je modul tkos' pa je signa v o k a , vitev etie g 1 zvene eas Iro me ostal ukazne zman J pri nad shra aoi Je v ob zope 1 a do tri shran asove ee gl tr d mo^ na bes in kanalnih, ki sodijo med frekvenCne vokoderje. Formantni vokoderji Formantni generatorji govora so po materialni opremi zelo podobni LPC sintetizatorjem (Slika 6). Razlika je v tem, da se pri tej metodi uporabljajo podatki o poziciji sredifičia in pasovnih Širin formantnih frekvenc. ki so rezultat predhodne analize govora. Formanti so področja z visoko govorno energijo C33, ki so prisotna na različnih frekvencah govornega signala in so v bistvu resonanCne frekvence govornega trakta. FO F1 F2 F3 F« F5 Sum 50 .. 200 . . 600 . . 1500 .. 3000 . . 3000 .. 250 900 2500 3000 4000 >8000 Hz Hz Hz Hz Hz Hz LPC vokoderji Osnovna predpostavk informacije predhodni v njimi do do 6ovor se govorni si a in 10 KHz vrednosti filtra, dol osnovna fre idej a zoro loCe an gnal I krm otia kven a da vsebu i, pr ne me alizi najp z an ilnih se al ca te linearne Ce ugo jejo o iCakuJemo, re napoved ra tako, rej vzorCi alize vzo paramet i Je zvok r amplitud pred tov im i-te da b al i i da s hi rcev rov zvene a gov ikci o, m omo -ti se a tros se d digi k al ora. Je je koliko vzorcu, lahko z vzorec, nalogni tjo med oloCiJo talnega i ni in Število krmilnih parametrov digitalnega filtra Je odvisno od ifeljene kvalitete govora in znaBa med 10 pri slabSi Kvaliteti do 12 pri dobri kvaliteti reproduciranega govora. Pretek informacije je pri tej metodi med 3000 in 1000 bitov/s, kar se doseSe z dodatnim krCenJem shranjenih podatkov. V primerih, ko se zahteva samo razumljivost govornega sistema pade pretok informacij med 1000 in 20 bitov/s. Sinte dva o in k Vhodn peevd nezve (prav nasta Govor ali doloC digit Clove za g snovn rmi 1J i si o na neCih ilni Janje nast peri ene alni Skega ovora z a del a; enjB di gnal (z kiJuCneg glasov peri zveneCi ane tak odiCni amp 1 itud f ilte govorne LPC krm gita vok) 6 odiC h gl o, sig e ob f, ga s meto i 1 jen Inega ima uma enera ni asov da se nal likuj ki istem do J Je v f i dva omog tor sig npr vho dolo e sk pre a e raz hodne Ura vira • Ca Cist nal) samo dni s Cene 02 i N dstav delj ga 5 (Sli Gen nast ega o g 1 as igna frek -pol IJa ena na ignala k a 5) . e r a t o r a Janje .: vena mogoCa nikov. I (Sum vence) ni LPC model Tabela 2i PodroCJa formantnih frekvenc za moSki glas. ObiCaJno so tri ali Štiri formantne frekvence, ki se gibljejo za moSki glas med vrednostmi, ki so prikazane v tabeli 2. Formantne frekvence ženskega glasu so pribliiina 25r. viSJe. Pasovne Širine posameznih formantnih frekvenc se doloCaJo algoritmiCno pri sintezi, ker v sploSnem, natanCno doloBanje pasovnih Širin ne upliva direktno na kvaliteto generiranega govora. Opisana metoda omogofia Se manjSi pretok informacije, ki se giblje med 600 in 800 bitov/e za kvaliteten govor. / period i K ti i tiiijn.il / ^unt -._ 1 H R H H R H R 1 H /- -^>- Slika 6i Formantni generator govora. 61 Z ak 1 Jtuti« l—itejratuc Posebno podroCje pri govorni komunikaciji med strojem in eiovekoiii predstavljajo sistemi za pretvorbo teksta v govor, ki se pocjosto uporabljajo pri govoreflih terminalih ali pisalnih strojih in so v veliko pomofi vidno prizadetim osebam. Pri teh sistemih predstavlja posebnost dovolj bogata banka znanja o prevajanju pisanih besed v govor Clt, 173. Običajno se vhodni tekst z računalnikom prevede v foneme ali zloge, ki se potem s pomoCjo ene od zgoraj omenjenih metod oblikuje v govor. V zadnjih letih se pri generiranju govora uporabljajo sploSni, ali posebno za govor zgrajeni, hitri signalni procesorji. Zaradi hitrosti procesiranja omogočajo izvajanje algoritmov s katerimi simulirajo posamezne dele analognih vezij, ki gradijo LPC ali tormantne digitalne filtre [:iS,l'i,SD5. Tako LPC kot formantne generatorje govora lahko te nekaj let kupimo na trS^Stiu v obliki integriranih vezij, kompletov integriranih VBZtJ na tiskani ploSBi ali govornih sistemov. Lahko naštejemo nekaj proizvajalcev: American' Micro5ystems (LPC 1A00 bitov/s). General Instruments (LPC vezja in ploSCe), Centigram (PMC metoda podobna LPC, 'iBOO bitov/s), EGiG Reticon (signal procesorji), E-Systems (LPC, 2A0O bitov/š), Mimic Electronics (vezja in ploSCe), . ITT Semiconductors, Matsushita, National Semiconductor, Nippon Electronic , Sharp, Telesensory Systems, Texas Instruments, Toshiba, Triangle Digital Services (ploStle, 650-6500 bitov/s), Votrax, Vahara (govorni sistemi) in mnogi drugi. PoaroCja uporabe opisanih govornih sistemov so razliiina. Izbira metode in postopka je odvisna od zahtevano kvalitete in cene Izdelka. Znani Eo govorni sistemi za rafiunalniSko generiranje osuševalnih list, za telefoniflno sporofianje različnih podatkov in informacij o telefonskih nabojnikih in vremenskih podatkih ter podatkih o cenah proizvodov ter za sporoflanje podatkov o letalskih poletih. Poleg velikih sistemov obstajajo in Se nastajajo rieStete manjBe aplikacije ob privatnih računalnikih, za alarmna sporofiita, za navodila pri uporabi različnih proizvodov in podobno. V prispevku smo podali pregled zgodovine in sodobnega stanja na podroBju raBunalniSke sinteze govorjenega naravnega jezika. eiede na aktualnost in uporabnost podroCja (pri tem naj zlasti omenimo generiranje govora iz odprtega teksta/sporoCil/podatkov) in glede na dejstvo, da bo moral vsak (vsaj majhen) narod sam poskrbeti za osnovne raziskave - brez katerih ni mogoba kvalitetna aplikacija danaSnjih tehniCnih možnosti - na podroBju morfofonoloSkih značilnosti svojega jezika, je smiselna napovedati naslednji prispevek s sledeOo vsebinoi - pregled dosedanjega dela in doseKenih rezultatov pri nas na podroflju matematldnih in tehnidnih osnov (materialna in programska oprema) na podrodju sinteze govora} - oris pristopa k osnovnim raziskavam posebnosti slovanfidine, ki jih moramo obvladati, de naj naSi sintetizatorji govorijo slovensko in ne ameriSko slovenSeinoj - pristop k ustvarjanju ustreznega materialnega in programskega okolja za osnovne in aplikativne raziskave sinteza slovenseine, . C13 Voice Input/Output sistem and devices, Electronic Engineering, May 1982, page 76 - 101 C2J James L. Flanagan i Computers that Talk and Listeni Man - Machine Comunication by Voice, Prooeedings of the IEEE, April 1967, page 405 - 415 C33 Laurence R. Rablner, Ronald W. Schafer: Digital Tehnic|ues for Computer Voice Response Implementatlons and Applications, Proceedings of the IEEE, April 1967, page 416 - 432 CM3 Rayraond Steele ; Chip delta modulators revlve deslgner's interest, Electronics, Ootober 13, 1977, page 86, - 93 CS3 Earle Uest j IC trio slmplifies speech synthesis, Electronic Design, October 26, 1982, page 175 - 178 Ct3 FX-209 Analogue / Digital Converter, Produot Information,Consuraer Microcircuits Limeted C7] Steve Carcia s Use ADPCtl for Highly Intel 1igibile Speech Synthesia, Byte, June 1983, page 35 - 49 C83 Cecil H. Coker i A Model of Artioulatory Dynamics and Control, Proceedings of the IEEE, April 1967, page 452 - 474 C*)] Computing Pouer Boosts Speech Quality, Digital Design, May 1982, page 44 - 50 C1D3 Gene Helms 4 Steve Petersen i Portable speech development system creates linear predictive codes, Electronics,September 8, 1982, page 151 - 156 Cilj Speech synthesis: device and app1Ications, Electronic Engineering, January 1981, page 41-57 C15] Roger J. Godina : Voice input output : a special report, Electronics, April 21, 1983, page 126 - 143 C13] R. Pickvace i Speech s/nthesls; the new frontlers, Electronic Engineering, Juli 1980, page 37-52 Cm3 Kathryn Fons and Tlm Gargaliano i Articulate Automatai An Overview of Voice Synthesis, Byte, February 1981, page 164 - 187, CISJ Noriko Umeda : Linguistic Rules for Text - to - Speech Syntheses, Proceedings of the IEEE, April 1967, page 443 - 451 ZiLl A. Vatagai : Limited and unlimlted vocabulary speech synthesi3 systems, Electronic Engineering, November 1980, page 31-41 C173 Jonathan Al len t Synthešis of Speech from Unrestrioted TeKt, Proceedings of the IEEE, April 1967, page 433 - 442 Ciai Edward Bruckert, Martin Minow and Ualter Tetshner t Three-tiered softuare and VLSI ald developmental systera to read tent aloud, Electronics, April 21, 133 - 138 Cn3 M.E.Hoff and Matt Townsend i NMOS microcomputer prooesses real tirne, Electronios, March 1, 1979, page 105 - 110 C803 M.E.Hoff and Uaillace Ll i Softuare makes a big talker out of the 2920 microcomputer, Electronics, 1980, page 102 - 107 C513 Veljko' Zgaga t Sinteza mikroratiunarskim sistemima, Informafica 77, Bled 1977, 2 212 CE23 James Č. Anderson i An Extremely Low-Cost Computer Voice Response Syštem, Byte, February 1981, page 36 - 43 • Zaradi pomanjkanja domaČih prispevkov o tet temi je podan obsežnejši spisek tujih prispevkov, ki obravanavajo podrofije' sinteze govora. 19B3 , page Single-chip signals in January 31, govora u Zbornik 62 C533 Tomlhlro Matsumurai Futuce hlcc-ppracessor Trends, Intormation Processing 83, R.E.A.«ason3 Slngle silioon ohlp syntheslzes speech in 450 learning aid, Electronics, June 22, 1978 C873 James L. Flanagan, hanfred R. Schroder, Bishnu S. Atat, Ronald E. Ccochiece, Nuggehally B. Jayant, Jose M. Tribolet : Speech Coding, IEEE Transaction on Comrnunlaations Vol. C0I1-27, No. A, April 1979, page 710 - 735 C5A3 R.E.Crochiere,S.A.Uebber and J.L.Flanagan Digital Coding o( Speech in Sub-bands, The Bell Systeiii Technical Journal, Vol 55 No a, October 197t, page 10t9 - 1085 CE13 0. J.6oadinan,B. J.hlcOermot and L.H.Nakatani ; Subjeotive Evaluaticn of PCM Coded speech, The Bell Sy6tein Technical Journal, Vol 55 No 8, October 1976, page 1087 - 1109 C3D3 N.S.Jayant t Pitch-Adptive OPCM Coding of Speeoh Uith Tua-Blt Ouantlzation and Flxed Spectrum Prediotion, The Bell Systern Teohnical Journal, Vol 56, No 3, haroh 1977, page A39 -45* C31,3 L.R.Rabiner, C.E.Sohmldt and B.S.Atal i Evaluatin of Statistical Approach to Voioed - Unvoloed - Silenoe Analysis for TelephQne-Quality Speech, The Bell System Technical Journal, Vol 56, No 3, Harch 77 page 455 -482 C3S3 D.J.Goodman, C.Soagliola, L.R.Rabiner and J.Goodman Subjeotive Performance Ccnnections of W3veforra LPC Voooder, The Bell R.E.Crochiere, Objectlve and o( Tanden Coders uith an S/stem Teohnical Journal, Vol 56, No 3, Maroh 1979, page 601 - 629. C333 J.J.Oubnouski and R.E.Croohleres Variable Rate Coding of Speech, The Bell SyBtem Teohnical Journal, Vol 58, No 3, March 79 page 577 - 600 C3M3 N.S.Jayant and S.U.Christensen t Adaptlve Aperture Coding for Speeoh Uaveforffls - I, The Bell System Technical Journal, Vol 58 No 7, September 1979, page 1631 -1645 C3S3 J.L.Flanagan, J. D. Johnston , J.VI.Upton i Digital Voice Storage in a Microprocessoi', IEEE Transac. on communioat. Vol COM-30, Np 2, February 1982, page 336 - 345 informaticaifiS Vabilo k sodelovanju Call for Papers Posvetovanja in semlnar|l Informatlca 'BS Nova Gorica, 24.-27. september 1985 Posvetovanje 18. jugoslovansko mednarodno posvetovanje za računalniško tetinologijo in uporabo Nova Gorica, 24.-27. september 1986 Seminarji Izbrana poglavja iz računalniška tehnologija in upo­ rabe Razstava Razstava računalniške tahnologlje, uporabe, litera­ turo in drugih računalniških naprav, z mednarodno udeležbo Symposlum and Semlnars Informatlca '85 Nova Gorica, September 241h-27lh. 1985 Conference 18th Vugoslav International Conlerence on Compu­ ter Technologv aid Usage Semlnars Selected Topics in Computer Technotogy and Usags Nova Gorica, September 24th-27th, 1985 Extilbitlon Exhibilion ol Computer Technology, Usage, Litera­ ture and Other Computer Eguipmani v^ith Internatio­ nal Participalion Nova Gorica, September 24lh-27th, 1985 Roki 1. april 1985 Zadnji rok za sprejem formularja s prijavo in 2 izvodov razširjenega povzetka 15. julij 1985 Zadnji rok za sprejem konCnega teksta prispevka Deadllnes April 1, 1985 Submission of the application (orm and 2 copies of the extended sum- mary Juiy 15, 1985 Submission ol the lull lext ol contrl- bution