197. številka. Ljubljana, vtorek 29. avgusta. IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak din, izvzemat ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po pošti prejeuian za avstro-ogerake dežele za celo leto 16 #1 d., za pol leta 8 g\d.t ■a ćetrt leta i gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 pld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje ni dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in /.» dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr.. po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do. četiristopne petit-vrste ti kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če ae tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj Be izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kohuanovej hiši St. 25—26 poleg gledališča v nzvezdi"_ O pravni št vo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovoj hišu
Jugoslovansko bojišče.
Iz lielSSrriKlu 27. avg. Vojska generala Cemjajevega Je včeraj poprijela ofenzivo in Jo napredujoča znsela vas »lance. lBoteru Je napala Turke mej Doorujevceui In liuOiiiom. Ob polu «lue je vojaka zjedinlla se z ono vojsko polkovnika llorvatovlea. Hoj je trajal od jutra do večera, Hvhi imajo malo mrtvili In ranjenih.
Zmaga srbska pred Aleksincem se torej od vseh stranij potrjuje. Njene vrednosti mi denes Še ne ocenjujemo, ki smo ravno tako protivniki vsega nerodovitnega in celo škodljivega prezgodnjega obupavanja, in ki tudi isto tako ne ljubimo prelehkomišljenega ali sangviničnega prevelicega zaupanja, da bode velika in težavna stvar kar naenkrat z jednim samim srečnim dejanjem dobra. Vspeh je velik in srečen za zdaj, bodočnost je — v božjih rokah; a upanje je naše tako, da bode Slovanom i dalje sreča!
Sedaj pa, kako sodijo drugi listi o tej zmagi naših bratov: „Wien. Tagbl." piše v nedeljo na prvem mestu: „Če tudi turška vojska denes ali jutri kak vspeh doseže, — to je zdaj gotovo, da je srbska annada pokazala svojo up i ral no moč, da se more braniti, da je generalu Černjajevemu posrečilo se Turke v celej sredi njihovega zmagovalnega
Pomladanski valovi.
(Roman, spisal Ivan Tnrgenjev; poslovenil dr. Maks S a m e e.)
XXIII.
(Daljo.)
— „Jaz vas bom poslušala, monsieur Dimitrij," začne ona malo se posmehovaje in malo vzdigovaje obrvi, „ kakšen svet boste vi dali?"
— „Kakšen svet V" ponovi Sanin. „Glejte vaša mati so rekli, da ste se vi samo zato Klilberju odrekli, ker nij pokazal osobne hrabrosti."
— nLe za to?" spregovori Ema nagnivši se, vzdigne korbieo in jo postavi poleg sebe na klopieo.
— „To . . . v obče ... da ste mu odpovedali, je bilo od vaše strani — neprevidno; takšen korak ima večkrat hude nasledke ; uže razmere vaših zadev nalagajo dolžnosti na vsakega člana vaše ..."
— „To je vse — materino mnenje," ga vstavi Ema, njene „ besede, te vem; in kako
je vaše mnenje?"
napredovanja zadržati in s tem je narasla nevarnost, katero pripravlja Slovanstvo zapadnomu svetu in civilizaciji (oho!! Ur). . Vojaška moč Turčije je bilo zadnje upanje onih, ki so hoteli Turčijo ohraniti, in zdaj se vidi, da ne more Turčija niti na tem polji lehko naloge izpolniti, ki joj je bila dana."
Jednake sodbe izrekajo druge novine. Celo turkofilni listi s težavo in z bolečinami tlačijo in mešetarijo, ki so prej bili tako suro v o-p ono s ni.
Kar se tiče zadnjega položaja srbske vojske, poroča zgornji novejši telegram, da je zdaj Černjajeva vojska na desnem bregu Mo-rave uže prav na turškej meji v inicijativi, napadajoča Turke. Hrovatić se je že po bitvi zjedinil s Cernjajevom, prišedši iz Knjaževca-Gramade-Arangela po istem potu za hrbtom, koder je prej Ejub marširal. Podrobnosti te operacije moramo še čakati. Vsakako pa bodo v naslednjih dneh še veliki boji na levem bregu Morave, kjer je druga turška, Ali-Saibova vojska šance naredila si. Srečen začetek, dober zvršetek!
Pišejo, ali srbski vladni vir nie ne poroča o tem, da maršira Čolak-Antićev brat Lazar z 8000 možmi iz Jankove Klisure v hrbet Saib-paši. Če se to obistini, dobonio kmalu vest o novej velikej zmagi.
Tudi na Drini se je baje za Srbe na bolje obrnilo. Turki — tako se privatno poroča — pustili so Beljino, a prej tam poklali  vse   kristijane.   Kakov zagrizen
— „Moje?" — Sanin pomolči. Čutil je, kakor da bi mu bilo nekaj stopilo v grlo in zadušeTalo mu dihanje. — .,Tudi jaz menim," začne on prisiljeno . . .
Ema se poravna. — „Tudi vi? Vi — tudi?"
— n Da . . . to je ..." Sanin nij mogel pristaviti več niti jedne besede.
— „Dobro," reče Ema, „Ako vi, kakor prijatelj, svetujete, da bi ne spremenila prejšnje razmere — hočem provdariti." Pri tem nij ona sama vedela, kaj dela; začela je de-vati narobe črešnje iz krožnika v jerbas . . . „Mati se nadeja, da vas bom poslušala . . . Kaj?   Morebiti da vas bom vendar vbogala."
— „Nu dovolite, gospodičina Emu, naj prvo bi rad vedel, kaj vas je napeljalo ..."
— „Jaz vas bom poslušala in vbogala/ ponovi Ema — in obrvi so se skupaj stisnile, lice je obledelo, grizla je spodnjo ustnico. — „Vi ste toliko za me storili, zato sem tudi jaz primorana storiti, kar vi hočete; dolžna sem izpolniti vaše želje. Poročeni mami . . . bom še pomislila.   Kavno gre sem."
In zares: gospa Lenora se prikaže na pragu duri, ki so peljale iz hiše na vrt. Nestrpljivost jo je vznemirjala in nij mogla ob-
nemškutar jim bo menda hvalo pel, tem malopridnežem.
S črnogorskega bojišča nij nič važnega novega. Poroča se, da je pričakovati kmalu novega boja pri Podgorici. Namestu tepenega Mahmud-paše prevzel je Derviš-paša poveljstvo v Albaniji. — Miriditi v Albaniji ni j so hoteli s Turki proti Črnogorcem marširati. To so najboljši vojnici.
Iz Bel grad a ima „Obzor" prezanimiv dopis, pisan še pred zmago. Pravi se v njeni, da so Srbi, zlasti konservativci uže tako govorili : „Čemu dalje krv prolievati i Srbiju novim dugom i turskomu požaru izlagati ? Mir će nam vratiti Srbiju, kakva je bila, vratit će nam zgodu i radinost, da viđamo rane. Nove bitke, ako se i odupremo Turkom, neče nam vrati izgleda, da ih zatjeramo za Balkan i dokučimo prvobitni cilj rata, slobodu Bugarske i Bosne. U ni jednom slučaju Evropa nam neće dati aneksiju Bosne. Zašto dakle uzalud dalje ratovati? Tako su govorili. — Naš je narod s cielom pripravnosti pošao u rat." — pravi dalje dopis, no ovakove rieči, spojene s nepovoljnimi rezultati dosadanjega ratovanja, rad jaju dvojbe i sumnje, osobito ovdje, gdje je vojska pripojena za sve socialne odnošaje, a nije stajača vojska drugih država, koja živi i ratuje, a ipak se polja obradjuju i svi drugi socialni poslovi obavljaju. U samu kneževskom dvoru, u samoj vladi počelo se je dvojiti i kolebati. Na svakom tih ljudi leži odgovornost sto  centi  težka i   svakomu se njih sviest
sedeti na mestu. Po njeuem računu je uže Sanin davno moral končati svoje pregovarjanje z Enio, akoravno je bil še le četrt ure pri njej-
— „Ne, ne, ne, za boga ne recite jej nič
— prenaglenega," reče z grozo Sanin. „Poča-kajte . . . jaz vam bom povedal, . . . pisal
— in do tega časa se ne odločite za ničesar . . . počakajte!"
On stisne Eini roko, skoči s klopice — in švigne k velikemu začudenju gospo Lenore, nekaj nerazumljivega mnnraje iz vrta — in se skrije.
Lenora pride h hčeri.
Ta vstane naglo in jo objame. „Mila mati, ali morete počakati malo, ... do jutraš-njega dne? Morete? In do jutre ne besedice govoriti o tem? . . . Ah!"
Pri teh besedah jo oblijo nenadno svitlo, nepričakovane solze. To jo tim bolj iznenadilo gospo Lenore, ker Emino lice nij bilo najmanje otožno, skoro radostno.
— „Kaj ti je?" vpraša ona. „Ti vpričo mene nikdar ne plakaš — in zdaj kar na-jedenkrat ..."
— „Nič mati nič . . . samo da počakate. Obedve morave počakati.   Ne sprašujte o ni-
strašno uzljulja, kad se poemu pretresati sve eventualnosti i sve njihove posljedice. — U taj čas kolebanja uzraste Černjajev visok do neba i razširi se ene rgično m dušom, širiaom prostrane Rusije. Rus je onda od natvrdjega čelika, kad najbliže opasnost podupre oči. On svu vojsku prebere u svoje ruke, on ju dobro prebroji i pogleda on razvidi banjanske klance, on zaviri u oči tvrdjam Aliksinca i pronikne u dušu Turkom, pa povikne vojski, knezu i narodu, da sad istom rat počima, da su Turci do sada lutali amo i tamo, da morajo doći pod Aleksinac, i tuj istom pokazati će srbska vojska što je koliko vriedi njezino junačtvo. — Junak čovjek nikada nepromaši cilja, kad govori srcu srbsko mu narodu. Svako kolebanje minu, svaka dvojba presta, svi se slojevi u tom u tinji čas složiše, da rat istom sada počima." To je moževski govor!
Politični razgled.
,\ot riblje <I«->.«'U".
V Ljubljani 28. avgusta. ftvžuvni &hor bode vlada sklicala uže 28. septembra. Tudi ogerski državni zbor se tačas snide. Mudi se novo dualistično nagodbo Cislejtanije z Ogersko v red deti, kar bode nemara da težavnej kakor se sodi.
Vnanje države.
Itujfki car je baje zopet svojo željo po miru izrekel. Ruski narod pa hoče boja in rešitve slovanskih bratov. „Pol. Cor." pravi, da se simpatije ruskega naroda ne dajo od-dekretirati, ker so občne in v vsem narodu živeče. Nij gotovo, da ne pride do vojske.
Na K tu I* i it ttsknit so zaprli nekovega Costa, načelnika internacijonale. Vladni časnik oprovrgava vest o ministerskej krizi.
Dopisi.
li Itatrlt»<»r«t 26. avg. [Izv. dopis.] (Srbska zmaga.) Kot hladni dežek po nestrpljivi vročini in soparici, tako je tukajšnje Slovence in prijatelje srbskih borilcev okrepčala vest o sijajnej zmagi, katero so srbski junaki pod vodstvom Černjajeva pod Aleksin-cem dobili. Za dolgimi dnevi duševne napetosti in brižnosti napočil je zopet dan zmage,
čemur do jutre — in obirajte Črešnje, dokler še solnce ne zatone."
— „No, ali boš pametna?"
— „O, jako pametna!" — Ema prikima z glavo, začne črešnje v majhne zvezčeke vezati, držeča jih visoko pred rudečim licem. Svojih solz nij obrisovala: posušile so se same na obrazu.
XXIV.
Skoro beže se je Sanin vrnil v svoje stanovanje. Vedel je, čutil je, da se mu zamore le tam, samemu soboj, izjasniti, kaj bode ž njim, kaj bo iz tega. (In zares: nij še stopil v sobo, nij sesedel pred pisarno mizo, kovsklikne pritiskovaje lice z dlanmi obeh rok — goreče in tiho: nJaz te ljubim, ljubim brezumno!" — in znotraj je ves zarudel, kakor ogelj, s katerega naglo spihaš nabrano sloj mrtvega pepela. Jeden trenotek ... in nij imel več moči zapopasti, kako je mogel sedeti zraven nje . . . nje ! — in razgovarjati se ž njo in ne čuvstvovati, da obožava celo kraj njene obleke, da je pripravljen, kakor pravijo „umreti pred njenimi nogami." Zadnji snid v vrtu je vse odločil. Zdaj ko je mislil o njej — se mu nij predstavljala več z razmršenimi kodri, o sijanji zvezd: — videl jo je sedečo na klo-
z;isijalo žarko solnce sijajne slovanske po-bede. Naša srca gotovo nič manj prosto in manj veselo ne bij6, nego ona hrabrih naših bratov na Jugu; naše prsi nam se širijo in dišejo svobodneje, kar je dolgo zakrita boginja bojne sreče zopet se ozrla na slovansko pleme. Da bi ona zvesta ostala našim bratom! da bi ona Slovanom zvesta in verna spremljevalka ostala v vseh bodočih bojih, koji nas še čakajo v prihodnjosti! Eno pa je svet iz srbske , borbe previdel: da Slavjan hrani životno moč in vojaško čvrstost v sebi, da on more zmagati, ako zna vzdržati in vztrajati. A to če, ako Bog da i sreča junaška! Živeli torej naši hrabri bratje na Jugu!
Z C*or€»n|«l44»ss** 26. avg. [Izv. dop. | V 194. štev. „SIov. Nar." nekdo nekako nejevoljno povprašuje, zakaj se ljudskim učiteljem, kedar hodijo na okrajne šolske zbore, ne plačujejo take dnevnine, kakor drugim uradnikom" (sic!).
Odgovor na to je kaj legak. Učitelji nijso nobeni uradniki in bogme zadovoljni naj bodo, da nijso! In ker . nijso uradniki, tudi nijso uvršteni v noben dijetni razred in torej tudi uradniških dnevnin zahtevati ne morejo. Kedar bodo ljudske učitelje v c. kr. suknje oblekli, kakor Gariboldi-Linhart- Zim ovci res zahtevajo, takrat bodo tudi pravico do uradniških dnevnin dobili. A sedaj je še nemajo.
Stvar ima pa tudi še drug obraz. Vprašam, koliko kapitala so pa naši ljudski učitelji založili v svoje študije ? Večina naših učiteljev je študirala po štiri normalne razrede in po dve leti preparandije. Nekaj jih je res, ki so razen normalke tudi po dve, tri leta bili na srednjih Šolah; prav malo sedanjih definitivnih učiteljev pa je, ki bi bili vsaj nižjo realko ali nižjo gimnazijo dovršili. Študirali so torej po 6, 7, ali k večjemu po 8 let. Kapitala so torej komaj po 1000 do 1500 gld. v svoje študije založili.
Zdaj pa pomislimo, koliko denarja je me-dicine-doktor ali jurist za svoje študije potrosil. Zdravnik je študiral 4 leta ljudske, 8 let srednje šole, 6 let je bil na velikej šoli; Študiral je torej 18 let, naredil maturo, celo
piči, videl, kako je brzo vrgla klobuk z glave — in gledala nanj tako zaupljivo ... in trepet in žeja ljubezni so begali po vseh njegovih žilah. Spomni se na rožico, katero uže tretji dan nosi v žepu, prime za njo — in jo s tako mrzlično silo pritisne k svojim ustnam, da se je brezvoljno zgrbavila od bobčine. Zdaj nij več o ničem sodil, nič premišljeval, nič preračunil in previdil, ločil se je bil od vsega prostega, skakljal naprej : z nizkega brega svojega jedno-ličnega, samskega življenja se je buhnil v ta veseli, kipeči, mogočni potok, ne vede in tudi vedeti nij hotel, kam ga bode nesel, ako ga ne bo treščil ob skalo! To nijso niti tihi in mirni talasci Uhlandove romance, ki so ga nedavno vspavljali . . . To so bili sitni, neu-držljivi valovi! Ti bežijo in bučijo naprej in on ž njimi!
Zdaj vzame list papirja — in brez poprave, skoro z jednim potezom peresa napiše sledeče:
„Mila Ema! „Vi veste, kakšen svet sem prevzel, da bi vam ga bil oddal, Vi veste kaj želi Vaša mamka in kaj je ona mene prosila — ali česar vi ne veste, in kar vam morem še le zdaj povedati, to je, da vas ljubim, ljubim s
vrsto rigorozov in praktičnih skušenj, živel je daleč od doma v tujem, velikem, dragem mestu, plačeval visoke takse, ter zaštudiral 8000— 10.000 goldinarjev! Jurist je 16 let po šolah drgnil klopi, naredil je maturo, tri državne izpite, strogo sodnijsko skušnjo ali pa štiri rigoroze — za vse to je plačeval visoke takse in zaštudiral je 4000 — 8000 goldinarjev! V kakšnej razmeri stoje te številke z denarjem, katerega so ljudski učitelji vtaknili y svoje študije? Vsak kapital, tudi zaštudirani kapital mora dajati svoje obresti, torej je naravno, da „drugi uradniki" večje dnevnine vlečejo, nego ljudski učitelji. Jaz mislim, da so ljudski učitelji z ozirom na svoje študije io na kapital, ki so ga za-nje potrosili, z ozirom na to, da je naš kmet z davki črez in črez preobložen in da se je zadnja leta uže sila denarja za šole potratilo — za sedaj dobro plačani in da so Iehko zadovoljni s tem, kar imajo. Sicer pa, kar se mene tiče, jaz bi jim v vsem privoščil take plače, kakor „drugim uradnikom", toda od kod bode kmet jemal ?
Toliko v porazumljenje, pa brez zamere, samo po znanem principu, ut audiatur et al-tera pars. Naroden uradnik.
Wm Gorice 25. avgusta. [Izv. dop.] („Slavčeva maša"  in odborova seja.
— Doljakova slavnost.) Kakor hitro se je bilo ustanovilo pevsko društvo „Slavec", mislili smo Goričanje in z nami vred marsikateri Slovenec, živeč v kakej drugej pokrajini, da to društvo ne bode moglo narediti vsega tega, kar ie v programu obljubilo. Ali uže prvi „Slavčev" koncert v goriškem gledališči preveril nas je, da „Slavec" stoji na krepkih nogah in da more toliko storiti, kakor bi se nobeden nas ne bil nadejal. In v tej misli bil je tudi utrjen vsak, kdor je včeraj pri slovesnej maši poslušal, kako je „Slavec" pel Oberhoflerjevo nelehko mašo. „Slavec" je s tem rešil tudi svojo drugo zadačo: gojiti cerkveno petje, ter pokazal ob jednem k aj in kako naj se v cerkvi poje.
Točno ob desetej uri pričela se je maša. Ljudstva je kar mrgolelo, osobito je bilo prišlo mnogo radovedne gospode.   Se ve,
celo strastjo srca, katero ljubi prvokrat! Ta ogenj se je vnel v meni nepričakovano, ali s tako silo, da ne najdem besedij!! Ko je prišla Vaša mati k meni in me prosila — ogenj je tačas uže tlel v meni — in jaz kot pošten človek nijsem mogel odreči, izpolniti njene želje . . . Tudi priznanje, katero vara ravno zdaj storim, je priznanje poštenega človeka. Vi morate vedeti, s kom imate opraviti — mej nama ne sme biti nedorazum-Ijenja. Vi vidite, da vam jaz ne morem davati nikakih svetov . . . Jaz vas ljubim, ljubim, ljubim — in v meni nij nič druzega
— ne v umu, ne v srci! !"
„Dm. Sanin." Ko je Sanin zložil in   zapečatil pismo, hoče  pozvoniti  natakarju,  in   odposlati ga. Ne!   to bi bilo nespametno... Po Emilu? Ali odpraviti se v prodajalnico, iskati ga tara mej druzimi pomočniki — tudi nij pamentno. Pri tem je tudi uže noč blizu in on je morda uže otišel iz prodajalnieo.   Vse to premišljo-vaje dene Sanin klobuk na glavo in gre doli na ulico; ko se zasukno za ogel zagleda k nepopislivej radosti pred soboj Emila.  Z maj-i hno torbico pod pazduho, s svitkom papirija ; v roki je hitel mladi entazijast domu.
da tudi naših laških muzikov" nij manjkalo, kateri so se gotovo udeležili maše v sladkej nadeji, „ke faran i šklafš fiaško). „Navzočnih je bilo tudi prav mnogo duhovnih gospodov, mej njimi naš knezoškof sam z domoljubnim biskupom tržaškim, g. Dobrilo. Mej posvetnimi navzočnimi odličniki naj omenim g. bar. Rechbacha, Coroninija itd.
Pevcev je bilo 100—120, katere vse je bil vrlo dobro izuril „Slavčevu pevovodja, g. vadnični učitelj Anton Hribar, za kar mu bodi srčna hvala. Ta gospod se je zares dosti trudil, a sijajen vspeh tega petja nas je uve-ril, da je g. Hribar zares izvrsten učitelj petja, s kojim se more meriti le malo Slovencev. Cerkovnik pozvoni, — in v [krepkih tonih oglase se orgle, polneč cerkvene prostore z veličanstno cerkveno harmonijo, katero jim je izvabljal g. Avgust Leban, „Slavcev" .odbornik in učitelj na vadnici v Gorici. Potem •se je vrstilo petje, od komada do komada tako veličastno, tako izvrstno, da s ponosom smemo reči, da Gorica kaj tacega še nij slišala. Konec maše je pa g. orglar igral težavno fugo od Seb. Bacha prav gladko. S tem sijajnim nastopom smo Slovenci v Gorici osramotili zadosta svoje nasprotnike, a društvo „Slavec" si je naredilo čast, ki bo na veke neminljiva.
Po maši, krog polu dvanajste ure, bila je pa Slavčeva odborova seja v čitalničnej dvorani. Gospod prof. Hafner, kot predsednik srčno pozdravlja navzočne „Slavce", ter se jim v lepem govoru zahvaljuje za njihovo marljivost in vztrajnost, omenivši tudi neutrudno delovanje g. kaplana Videča in g. Dolenjca, katera sta zares mnogo pripomogla, prvi kot tajnik, drugi kot blagajnik, za dobro stanje Slavčevo glede notranjih zadev. Potem je sledilo poročilo tajnikovo in blagajnikovo, a zatem so sledili razni nasveti zastran društvenih veselic v prihodnjem letu. Vsakako namerava društvo napraviti prihodnje leto jeden koncert v Komunu, jeden v Tolminu, a na obletnico včerajšnjega koncerta, t. j. 24. avg. 1877 zopet koncert v Gorici z mašo, pri koji bo pel „Slavec".   Na to so sledili posamezni
„Ne zastonj pravijo, da imajo zaljubljeni svoje zvezde!" pomisli Sanin in pozove Emila.
Ta se obrne in mu hitro pristopi. Sanin mu da pismo, objasni mu, komu in kako ga oddati.   Minil je pazljivo poslušal.
— „Da bi nikdo ne videl V" vpraša on pri-davši svojemu obrazu izraz skrivnosti in po-menljivosti.
— ,,Da, prijateljček," reče Sanin, po-trepa Emila po lici . . . Ako bode odgovor, mi ga hote prinesli, kali? Jaz bom sedel doma."
— ,,Zastran tega bodite mirni!" poše-peta veselo Emil, zbeži proč in mu v teku še jedenkrat pokiina.
Sanin se vrne domov, ne prižge sveče, se vrže na divan, dene roke pod glavo in se prepusti občutkom ravno izpoznane ljubezni, katere popisati nij mogoče: kdor je te občutke skusil, ta pozna njih muko in sladost; kdor jih nij skusil — temu jih  ne razložiš.
Duri se odpro — in prikaže so Emil.
— „ Prinesel sem," reče on, „odgovor." On pokaže visoko nad glavo  vzdigni vsi
zvit papirček.
Sanin skoči z divana in ga vzame iz Emi-lovih rok. Strast je v njem mogočno zaigrala: nij  mu bilo   za tajnost, ne   za ohranjenje
nasveti. Tu naj mi bode dovoljeno, obširneje omeniti le jednega nasveta, namreč onega g. Casagrande. Ta gospod je namreč predlagal, naj bi „Slavec" omislil svojim pevcem slovensko zbirko pesnij ; „Biserniea" ne zadostuje, ker obsega skoro izključljivo le hrvatske pesni.
Na to se oglasi „Sočin" urednik Viktor Dolenjec. On se s C. ujema in pravi, da je „Slavec" uže koj z začetka na to delal, da bi bil na svitlo dal tako zbirko slovenskih pesnij. In v ta namen se je bil obrnol do ljubljanske „Glasbene matice" s prošnjo, da bi ona blagovolila '„Slavcu" roko ponuditi v skupno delovanje. A „Slavec" bil je ne baš lepo od „G1. mat." zavrnen, Češ, da on misli „Glasbenej matici" le konkurenco dela'i itd. Ker so pa baje nekovi „Slavci" nekoje „Matičarje" preverili, da se „01. M." moti, imajoča tako misel o „81.", predlagal je g. Dolenjec, da se „G1. M." još jedan pot piše, ali hoče ali noče skupno delovati s ,.Slav." Če hoče, dobro, izdamo skupno tako zbirko, ako pa neče, izdali jo bomo pa mi! Ta, z veliko odločnostjo stavljen predlog g. V. Dolenjca bil je jednoglasno sprejet. „Glas-beni Matici" se bode pisalo, in jaz mislim, da ona ne bode odrekla svojo roke „Slavcu" v skupno delovanje, ako sicer nij partajična in ne goji mržnje do „Slavca".
G. Vidic, kaplan in tnjnik društveni, pre dlagal je za tem, da se imenuje gospoda Dr. Witta, slavnega nemškega cerkvenega kom-positerja za častnega uda „Slavčevega" in da naj se mu dovoli, da mu on to naznani pri zborovanji društva sv. Cecilije v Gradci. Predlog je bil sprejet, a gospod Dolenjec je prosil besede in rekel, da če uže Nemca imenujemo častnega uda, kar pa nič ne de, ker muzika je kozinopolitična, imenovati je treba tudi take častne ude, ki so slavjanske krvi. Na to na-svetuje, da se imenujeta Častna uda tudi slovenski komponist Jenko in veliki slavjanski patrijot prečastit i g. biškup Strosmajer. Predlog je bil jednoglasno sprejet in velika navdušenost se je kazala posebno pri imenovanji „slavjanskega biserja" — biškup Strossmajerja.
priličja — celo pred tem dečkom, njenim bratom.
On stopi k oknu in pri svitu ulične sve-tilnice, stoječe pred hišo — prebere sledeče vrstice:
„Prosim vas, molim vas, da ne pridete celi jutrašnji dan k nam in se ne pokažete. Meni je to potrebno, neogibno potrebno — in onda bode odločeno vse. Vem, da mi tega ne bote odrekli, ker . . „Ema."
Dvakrat je prečita! Sanin te vrstice. O, kako ginljiv — mil in krasen se mu jo zdel njen potez! — pomisli malo in obrnivši se k Emilu, kateri je stal, žale kazati, da je skromen mladenič, z licem proti steni obrnen in prstom kraspal po njej, — in ga glasno za-kliče po imenu.
Emil precej priteče k Saninu. — Kaj uka/ete ?
— „Poslušajte, prijatelj!"
— „M-r Dimitrij,11 mu reče Emil z žalob-nim glasom, zakaj mi ne rečete: ti?"
Sanin se zasmeji. — „Nu, dobro. Poslu-prijatelj — poslušaj tam, razumeš, tam praviš, bode vse dobro in natanjko izpolnjeno — (Emil je pri tem stiskal ustne in važno majal z glavo) — in sam . . . Kaj boš jutre delal?"
Za imenovanjem častnih udov bila je volitev treh cenzorjev. Gospod Hribar je nasve-toval za to, g. prof. Povše-ta, g. Skubina in g. Furlanija Higina. Le-ta nasvet bil je tudi od vseh navzočnih odbornikov jednoglasno sprejet. — Ko je prišla na vrsto 7. točka: p Volitev predsednika in novega odbora," oglasil se je g. prof. Povše in rekel, da bi po njegovem mnenji ne bilo treba voliti predsednika in odbora z nova, ampak naj ostane vse pri čem je bilo. Predlog je bil sprejet le glede odbornikov zvršila se je neka spro-memba, ker je bilo treba namestu preminolih odbornikov g. dr. Lavriča in g. Ant. Goljev-ščeka, dva nova odbornika izvoliti. — Krog jedne  bila je seja sklenena in razšli smo se.
Popoludne tega istega dne udeležil se je „Slavec ' pa Doljakove slavnosti v Solkani, kjer se je odkrila podoba za narod zaslužnega moža. Zalihog, da se zaradi preslabega vremena nij moglo dosti občinstva iz Gorice in drugod udeležiti to slavnosti. Slavnost se je tudi pričela še - le ob 6. po polu dne, ne ob 5., kakor je bilo napovedano, ker so mnogi vzroci k temu opovirali. Slavnost se je vršila v Rupnikovej dvorani v Solkanu, kateri gospod, da si Lah, vendar je uže večkrat kakor takrat, prepustil Slovencem svojo lepo dvorano v njihove namene. Občinstva, kakor sem uže rekel, nij bilo baš toliko, kolikor smo so ga nadejali, ker lilo je zares vse po polu dne kakor iz škafa, kljubu temu videli smo pri Doljakovej slavnosti nekoje odlične gospode, mej njimi tudi g. Coroninija samega. Svečanost se je pričela s pozdravom predsednika solkanske čitalnice, g. Tomaža Juga. Za tem so jo pela lepa kantata „V spomin M. Doljaku", katero je zložil g. Fr. Cegnar, a uglasbil pa učitelj Avgust Leban. Pelo jo je kakih 70 „slavcev" pod vodstvom g. Hribarja tako vrlo dobro, da se je morala ponavljati. Na to je govoril slavnostni govor g. Viktor Dolenec. Razkladal je občinstvu Doljakove zasluge in potem odgrnol sliko tega domoljubnega moža, katero sliko je naslikal mladi slovenski umetnik g. L. Grilec. G. govornik je stavil blažega preminolega v izgled
— „Ako ti je mogoče, pridi k meni jutre zgodaj — in mi dva bova do večera pohajala po okolici Frankobroda . . . hočeš ?u
Emil zopet stopi bliže. — Odpustite, kaj more biti na svetu boljšega?"
„Sprehajati se z vami — po tem prostem čudesi! Jaz pridem gotovo!"
— „Ali če te ne bodo pustili?"
— „Pustili!"
— ,,Slišiš ... ne pravi tam, da sem te pozval na celi dan."
— „Čemu to praviti? Šol bom skrivaj!" Emil krepko poljubi Sanina in zbeži. Sanin pa je še dolgo hodil po sobi in
pozno vlegcl se spat.
Prepustil se je sladkim  in   britkim občutkom, radostnemu zamiranji pred novim življenjem.   Sanin je bil jako vesel, da je pozval  Emila  za jutrajšnji dan.   Emil je bil podoben sestri.
„0n me spominja na njo" si je mislil Sanin, Naj bolj se je čudil Sanin temu: kako je mogel biti včeraj drugačji kakor denes? Zdelo se mu je, da on „večno" ljubi svojo Emo — in sicer da jo je ljubil uže od nekdaj tako istinito, kakor jo ljubi denes.
(Daljo priti.)
Slovencem, ter zapustil oder mej velikim ro-koploskom. Naposled je sledila še pesen „Šta čutiš", katero so naši vrli „slavci" jako precizno in občutljivo poli.
Po dovršenej slavnosti je precital g. predsednik Jug došle telegrame in pa pismo, katero je g. učitelj Ant. Leban (Mozirski) iz štajerskega poslal slavnostnemu odboru. Telegrami so bili večinom od poznanih gospodov: prof. Pajka iz Maribora, Krškega pevskega društva, od g. Doljaka iz Švice, g. Erjavca itd., a nijso bili z onim navdušenjem sprejeti, kakor je bilo želeti. To pa radi tega, ker je bila večina poslušalcev laška gospoda in ne još inteligenten solkansk narod.
Še mi je omeniti, da je bila pri slavnosti navzočna tudi hči slavljenoga ranjcega Doljaka, gospica Angelina.
Domače .stvari.
— (V ljubljanske j čitalnici) je bilo zadnjo soboto tako natlačeno polno pri besedi za Logatčane, da kasno došli prostora nijso dobivali. Ker je ravno ta dan došel telegram o zmagi pri Aleksincu, bilo je društvo jako animirano in je z navdušenjem sprejelo inprovizirano napitnico dr. Zamika na slavo in srečo srbskega naroda in orožja ; s pravim vznebesnim hura! in slava! pa je odzivalo se dr. Vošnjakovej napitnici generalu t'ernjajevu. — Dohodkov vstopnine in loterije za Logaške pogorelce je nad 300 gold.
— (Imenovanje.) Gospod Ilaupt-111 a li n , štajerski Slovenec in do sedaj su-plent v Gradci, je imenovan za glavnega učitelja na c. kr. učiteljišči v Cel ovci. Gospod Detelja, do sedaj suplent v llernalsu na Dunaj i, je bil uže pred dalj časom imenovan za pravega učitelja v dunajskem Novem mestu.
— (Iz Lješ na Koroškem) smo prejeli sledeči telegram: Zmagovalnim Srbom pri Aleksincu naš ogromni: „živeli! P>og i sreča!" Rudokopi.1'
— (Iz Planine) se nam piše: Našo dolino je zopet voda zalila. Ako se ne bode kmalu po napol zamašenih odtocih poizgubila, šla bode tudi otava in drugi pridelki rakom žvižgat. Naši očanci pa, mesto da bi bili šli prej, ko so imeli časa v izobilj, podzemeljske odtoke trebit; javkajo in tarnajo sedaj ker jih bog za njih nemarnost tako neusmiljeno tepe. Ako se podzemeljske luknje do jeseni ne bodo iztrebile, plavali bodemo kakor žabe po dolini okolu.
— (Iz Kočevja) se nam je brzojav-ljalo v nedeljo, da vsled povodnji uže dva dni nijso nič pošte dobili.
— (Iz Trsta) piše „Edinost" pod naslovom: „Četrti volilni razred in Slovenci". Napačno bi bilo misliti, da je mesto Trst za Slovenijo popolnem izgubljeno in da moramo Slovenci pozornost obračati le na okolico, da jo poitalijančevalne povodnji rešimo. Sedanjega Trsta zunanja podoba je res laška, toda v njem živi lepo število Slovencev in družili Slovanov, ki bi lehko mnogo vplivali na tržaške razmere, ako bi se zložili in bi vzajemno postopali. Najlaže to dosežejo mali trgovci, kupci in obrtniki, ki imajo volilno pravico v četrtem razredu. Ako pogledamo volilni imenik četrtega razreda, vidimo v njem večjidel slovenska imena in vendar prav ta razred navadno pošilja v zbor najhujše nasprotnike slovenskega naroda. — Odkod to ? Odtod, ker v tem razredu je lalionska agitacija strašanska
usdatelj m urednik Jusip Jureio.
in se slovenski volilci premrzlo vedejo! Ali naj se ti-le združijo in gotovo proderejo pri volitvi se svojimi kandidati. Saj vemo, da pri zadnjej volitvi za državni zbor so tudi slovenski volilci četrtega razreda, ki so volili skupaj z okolico, pripomogli našemu kandidatu gosp. Nabergoju k sijajnej zmagi. Zato, slovenski volilci četrtega mestnega razreda, pokažite, da ste pravi Slovenci, združite se pri prihodnjih volitvah in volite v zbor same prave narodnjake. Politično društvo „Edinost" vam pa pojde na roke, da se bo agitovanje pravilno vršilo in dovršilo Slovencem v ponos. Pogum velja !
— (Uerkezi v Tržiču na Goriškem.) Gozdnega uradnika iz Planine gospa je potovala v Konke, a na potu jej je prišlo slabo, vsled česar je izstopila v Tržiču (Mon-falcone); p red no pa je mogla odpraviti vse potrebno, odpelje se vlak naprej in gospa ostane po noči ob 11. uri sama na postaji v Tržiču. Tam pa so bili tudi 8 mladenci, dva celo iz prav dobrih hiš (sliši se, da je bil jeden celo sin bogatega tamošnjega župana) ; ti trije gospođici zvabijo osamljeno gospo soboj v Tržič, češ, da jej bodo preskrbeli prenočišče; a namesto v Tržič, peljejo jo na polje v koruzo, jo tam neusmiljeno trpinčijo, ter oskrunijo, ltevica jo klicala pomoči, a vse zastonj ; dokler se nijso grdobe naveličale pasjega ravnanja, spustili je nijso iz svojih krempljev. Vendar pa je sama prišla v Tržič, ter se podala v tamošnjo kavarno ; komaj pa se vsede, ko uže pride v kavarno jeden omenjenih italijanskih Čerkezov in . se začne gospe hliniti, ter jo pomilovati tako dolgo, da jo zvabi v neko bordelišče, (katero jej je predstavljal kot gostilnico) ter jo tam zapre v eno sobo. Gospa se je pa tudi od znotraj zaprla ; a komaj se je v legla v posteljo, ko oni Čerkez uže zopet pride in zahteva od gospe naj odpre: ko tega nij hotela storiti, odpre vrata se silo in jo zopet muči, ter oskruni. Zjutraj komaj so je rešila revica v poštene roke, ali popolnem bolana, odpelje se v Gorico, kder zdaj biva pri babici, kajti reva je noseča v 8. mesecu in trpi zdaj strašne bolečine, tako da se je bati za njeno živenje. Dva onih Ćerkezov ima uže v rokah pravica; tretji (sliši se županov sin) je menda ušel na Italijansko. Ta dogodek kaže, da so včasih civilizirani Italijani popolnem podobni Čerkezom, ki so na glasu kot največji barbari.
jjPoMlnno«
Iz Logatca. Velike pomoči nam dohajajo od blagih ljubljanskih prebivalcev v našej požarnej nesreči, in skoraj je predrznost od moje strani, ako še s kako prošnjo nadlegujem. Zadnji nalivi so prav očitno pokazali, v kaki nadlogi so ubogi pogorelci. Za prvo silo so si na pogorela, pa se stoječa zidovja za-se in za živino iz desk strehe napravili, toda vse je tolikanj pomanjkljivo, da ne samo po dnevi, ampak tudi po noči so ljudje in živina od moče in hlada trepetali.
Da bi vsaj za prihodnjo zimo si stanova-lišča toliko pripravili, da bi bili hudega mraza obvarovani, prosim vrle ljubljanske hišne posestnike, ki imajo morebiti pod svojimi strehami stara vrata, okna in druge take reči, da nam jih podariti blagovolijo. Revnejšim družinam pa tudi starih kocev, koitrov in druge obleke uljudno prosim, lložje plačilo vsem dobrotnikom.
'_Matej M ar kič, župnik.
27. avgusta: i .-li    U»\vy iz Siska.  — Murinan iz Dunaja.   —   Devet i/.  Reke.  — Mezel ti Dunaja —
Grof Hava-i iz Reke. — Gi ntilomo iz Trsta. — Schwarzbok is Mariboru. — llirsch iz Gradca. — Kalister iz Keke.
Dunajska borza 28. avgusta.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni drž. dolg v hankoveih	B6	g d. SO
fcaiotni drž. dolg v srnbru	70	30
1860 drž. posojilo	111	50
Akcije narodne bank*	85«	—.
Kreditne akcije	140	, 80
London	191	•25
Napi-l.	9	M
C. k. cekini	S	88
Srebro ....	102	2 t
nem bolnim moc in zdravje brez leka in   lire* stroškov po izvrstni
Malescieri) ii Barry
V f>ONf/flMW.
30 let ur* je nij boleinl, U bi Jo ne bila oidra-rila ta prijetna zdravilna brana, pri odraščenih i > rocib brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni 9 želodcu, ua živcih, daljo prsne, i na jetrah; žleze i nadnho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtjo, prehlajcnje, nespanje, bIp bosti, zlato silo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silonjo krvi v glavo, inuonje v nŠenih, slabosti in blevanje pri nosečih, otožuouL, diabot, trganje, BhujSanje, bledičico in pre-dajenje; posebno se priporoča za dojenec in je bolje, nogo dojuičino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spriče-al zdravilnih, bruz vsake medicino, mej njimi spri-Sovala profesorja Dr. "VVurzerja, g. F. V. Beneka, pra-■ ega profesorja medicine na vseučilišči v Maribora, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shoreland«, Mr. Campbella, prof. Dr. Ded«, Dr. Ure, grofinje Caatle-scuart, Markize de Brehan a mnogo družin imenitnih osob, no razpošiljava na poHehno zahtevanje zastonj« Kratki izkas is .sn.t»iM» spričnvalov.
Na Dunaji, 13. tprila 1872.
I reilo je vio sedem meii cev, >dtar sem bit v brezupnem stanji. Trpel sem vsled prsnih ii ču;-nicnih bolečinah, in sicer tako, da s-m od dne do dne 1 idnoi g nil, in to za prečilo je dolgo 6 is.i moje iiudfje. Cul sem od Vase čudapolne Revalesciere priiel sem jo rabiti in zagotovim Vas, da se čutim po mesečnem užitku Vfcše tečne in okusne Uo.a-iestiere popo nem zdrav, tako, da brez najmanjega tres nja morem zopet pisati. Zaradi tega priporočam vsem holnuu to primerno prav cei.6 in okusno hrano kot mjboljši pripoin čok, ter ostanem Vai udani
Gabriei Teschner, slušatelj javnih višjih trgovskih šol. Pismo visoko plemenito markize de Brehan.
Neapel, 17. aprila 1862.
Gospod 1 Vsled neke bolezni na jetrah bilo je moje stanje hujšanja in bolečin \sako vrste sedem let sem strasno. Nijsom mogla niti čitati niti pisati, tresle so se vse čutnice na celem životu, slabo probavljanje, vodno nespanje, ter bodi trpela vedno na ra/. draženj i čutuic, katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenotek na miru pustilo, in pri tem bila sem melanholična najvišje stopinje. Mnogi zdravniki poskusili so vse, brez da bi mojo bolečine zlajšali V polnej obupnosti poskusila aem Vašo Hovalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bogu. Hovalesciere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje in me stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotov jenja moje prisrčne hvaležnosti in popo.nega spoštovanja.
Markize de Brehan.
Št. 65.715. Gospodični do Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujianji.
Št 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji d ušinka, omotici iu tiSčaun v prsih.
lievalesciere je 4ATM lecuejaa, nego meso, t«r •e pri odraščenih in otrocih prihrani 50krat več ta coni, ko pri zdravilih.
i fiietiaaun puuioah po pol lun ta l &old. 50 ki, t unt 9 golu. 60 kr., % funta i goid. 60 kr., 6 t unco v 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov gold.
iiovaleaoiero-hiaouiten v puiioan in Rovaltmciere-Chocolatee v prahu ik la* i gid. 50 ar., H4 :u; z gi. \> tu*, 4o u-a m gi. oOkr., v prahu ** i2U Uu. iU vjL Prodaje: D u liarrvaUomp. na iDu^jl, ir¥«*Jl-Ja«kkga«iie it. 8, kakor v vseh mestih pri dobrin lo&arjui m »pečenj altih trgovcih; tuUi raapoaiija au-•lajsKii hisa ua v»o iuaje po poiouu ..ait^zntoau aii p^vaetjUi. V JLJubljbnl EĆ. Mahr, J. Svoboda, • okar pri „zlatom onu", \ lteki pri lekarja J. P 1 o-d a ni u, v Celovcu pri lokarju JSim »aoliorju, / >*l*lj)«-iu pri lukarju Aljiuoviču, v Trata pri luKurju Jakobu Seiruvaho, pri urogoristu P. Hoooa-iu J. lliraehu, v /miru pri Audroviču.
Karnielitanski melisovec
\'M. IC«'IIO«lii.
1 originalna steklenica '2b kr. Jedino pravi le pri
C68-88)      Gatoriel Piccoli,
Ickarju uri dunajske) cesti v Ljubljani.
Lasnima 111 LISk  „Narodnu tiskarne".