Uredništvo in upravništvo :
Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
Št 71.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Karočnina listu:
Celo leto . . .
Pol leta . . .
Četrt leta . . .
Mesečno . . .
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust.
Maribor, dne 24 junija 1912.
Letnik IV,
V evharističnem letu.
Veličastna slavnost, kakoršne, še Evropa invisela, se pripravlja letos na Diunaju, öd tin e 1(2, do dne 15, iseptembra bo namreč v, stolici avstrijske države shod* v počeščenje najsfretejšega iZiakramenta ali evharističen kongres. Udeleži' se ga, kakor že znatno, papežev, zastopnik iz Rima, ) mnogo kardinalov, nadškofov, škofov in duhovnikov, pa tudi mnogovrstni šVetni stanovi bodo zastopani. Pokroviteljstvo je prevzel presvitli cesar sam. Cela vladarska rodbina habsburška, mnogo drugih knezov 1 in plemenitašev iz Avstrije, pa tudi od drugod, se bo udeležilo tega shoda. Da ne bodo izostali drugi stanovi, kakor: trgovci, obrtniki, kmetje, delavci kot goreči častilci najsvetejšega Zakramenta se samo ob sebi razume.
O važnqfe1ti in imenitnosti tega shoda so dobili prebivalci južnega Štajerjai od svojega prevzvSšene-ga nadpastirja več pastirskih listov, ki so se po cerkvah brali vernikom. Izšla, je tudi posebna knjiga z naslovom: Povabite v in poziv k primernemu praznovanju evharističnega leta 1942 v škofiji lavantinski, ki jo je spisal lavantinski knezoškjof. Njegovemu navdušenemu pozivu, izraženemu v tej knjigi, so se odzvaifi dušni pastirji in verniki že do sedaj v tako lepem številu, da je res veselo slišati poročila o veličastnih evharističnih slovesnostih, ki še letos vršijo po vsej lavantinski Škofiji.
Ojmenjamo le društvene slavnosti, ki so jih že imela mariborska društva: delavsko društvo, društvo katoliških mojstrov, družbe sv, Vincencija. Veličastno je bilo evharistično praznovanje v; mariborskem bogoslovju in pri šolskih sestifah. Včeraj pa je vojaštvo z vsem drugim mariborskim uradništvom tudi pokazalo svojo veliko ljubezen do božjega Zveličarja, slavljenega v evharistiji. Bila je v' stolnici evharistična pridiga, potem pa je služil ekscelenca dr. Mihael Napotnik pontifikalno sv, mašo ob navzočnosti vseh vojaških dostojanstvenikov in najvišjih zastopnikov vseh uradov.
Med pontifikalno sv. majšfo je bilo ' vojaštvo zbrano zunaj pred stolnico ter je pri poglavitnih delih svete daritve mogočno streljalo, kar je svečanost zelo povzdignilo, Z vojaštvom je bilo pri slavnosti Še tudi društvo mjariborskih veterandev s svojo godbo. Iz stolnega kora je med derkVeno slovesnostjo done-
lo	mogočno petje blizu stoglasega moškega zbora v slavo evharističnemu kralju. Med pevci je bilo kakih 20 bogoslovcev, mnogo učiteljiščnikov in gimnazijcev. Vojaštvu, ki je bilo zaradi pomanjkanja prostora zunaj cerkve, je v veliko veselje po blagoslov« v cerkvi prinesel blagoslov zi monstranco še posebej prevzvišeni celebrant, ' katerega je pofctelil pri glavnih cerkvenih vratih. Najvišji vojalški In uradniški zastopniki so bili ob priliki fe slovesnosti popoldne ob enih gostje svojega blagega nafclpastirja. Bilo jih je kakih 50 povabljenih, ki' so se tudi vsi udeležili obeda, med katerim je prevzvišeni hišni, gosjpodar v prav prisrčnem nagovoru vnemal ljubezen do eivha-rističnega kralja.
Komaj se je končaja lepa slavnost, že se bliža druga, Mariborske gospe so namreč priredile za prihoo’nji četrtek za stolnico ob pol osmih zvečer cerkveni koncert, ki ima tako zanimiv vspored, da obeta ne le mnogo umetniškega užitka, apipak tudi obilno vspodbude v proslavo evharističnega Zveličarja. Prostorna stolnica bo gotovo do zadnjega kotička polna, ker se kaže veliko zainimatnja- za koncert, Če-gar čisti dobiček bodo dame porabile za dunajski Evharistični kongres. Kakor v Mariboru, naj tudi po slovenskem Štajerju odmeva letos od kraja do kraja Čast in slava najsvetejšemu Zakramentu!
Skupščina S. K. S. Z. v Braslovčah.
Matica vseh naših sbodnje'štajedskib nepolitičnih društev, S, K. S. Z. v Mbjriboru, je imela včeraj dne 23. t. m. v staroslavnih Braslovčah, v divni Savinjski dolini, svojo glavno skupščino. Zbralo se je nad 500 zborovalcev od vseh strani slovanskega Štajerja in je bilo zborovanje velikanska manifestacija slovenske krščanskosocialne ideje.
Zborovanje je otvoril predsednik S, K, S. Z. poslanec dr. Korošec. Pozdravil je vse zborovalce, ki so prihiteli od blizu in daleč, zlasti braslovŠ-kega župana, gospođa Plačana, ter predlagal, da ga zbor imenuje častnim predsednikom. Predlog je bil z burnimi „jživijo“-kliei sprejet. Pozdravil je nadalje velečastitega gospoda dekana bhsiSlovŠKega, ki je tudi s svojo navzočnostjo počastil skupjšjčino, kar
PODU8TKK.
V ogledi sta hodila.
Peter Skuhala.
(Dalje.)
„Pavlek, moj Pavlek! “
Ravel' nagne svojo glavo, zašepeče:
„iAntonja, moja Tunčika!“ pa joj stisne zadajv v roko.
T[unöika zdrgeče, pet svetlih zlatov opadne na
mizo.
i„|Moj Bog, moj Bog! S Čin sen si zaslužila to, jas, takša sirota?“
i,,jT|unČika, zaj si našja, stopi k meni, ka tina-teknen zaročni prstan, oca, vi pa totega natekhite mojemii sini! Za pa si podajta roke! 'Tfajk, zaj sta stopila v zaroko. Pokleknita, mojh otroka, oča, vi pa jima dajte sveti blagoslov ! Moj, no pa blagoslov mar terni, vaj čaka doma,“
,„|Križ božji! Zaroke smo sklenoli, postreči bi viama moglat, pa s Čin? Pač, pač, mon še tri sireke, za spomin sen si je shranila, dere bi Petrinov kravo odgno.“
„jZemema jo soboj. Enega za matere, enega te meh vi oča, enega pa si jas podržiri. Bog- dal, da bi tote sireke še najna 'deca gledlali! Za postrežbo pa se ne boj, Tunčika! Prinesi skledo pa talere!“
Pavel potegpe s skanjera neki falat pečene teletine, pa proletine, oča pečenega piceka, hrženi kriih, z žepa pa siati nščak slatkoga vina.
„No, .Tunika, ti pa nan nareži ! “
Fletno joj je Šlo od rok. Piceka je tak hitro pa tajk lepo r(azpraviia, ka sta se oča pa Pavel vesdlo poglednola.
„[Za pa Še nan kupice prinesi, pa mo trčili!“
„Kupic pa ne gještamo pri hrami. Smo je meli, pa nan je vse zgorelo, tudi drevje je zgorelo. Pi-
jače ali nesmo meli, pa smo na' krožiee pozabili!“, reče Tunčika pa se liibezniVo nasmeje. „'Oj a eno še mamo. Kuma so mi jo dali, dere sen k firma hodiai, To je!“
„(Lepa je, to pa de moj zadav! “
i„|Oj ti, Pavlek! Pa jo vzemi, če se ti đopaohe. 'Jas pa bon bežala v krčmo po štiri krožiee, Krčpoaa je bliizi, hitro priden nazaj. Ven, ka do mi je radi posodili.“
„Ne na posodo! To maš en rajnšiki, pa je plačaj ! “
„|T,udi dobro! Hitro je prinesen, vidika pa ti-čas prigriznita!“
s,[Prvi so tvoj oča, Kaj van bole diši ? T/eletina ali proletina?“
„[Oča, pl c ek je za betežnike“( reče Pavel.
Kak je šlo siromaki v tek! Spili so si krožico vina, za pol ure sio že v posteli sìdeli. Pokrepčali so se. Majnkalo jin je pač postrežbe.
Kakpada je tiidi 'Tunčika nekaj pila, te pai se je začelo njeno lice žariti, ka jo noben malar nebi mogo lepše namalati.
Pavel se ne mogo več zdržati, veseli je zapo-
pevo:
„iCe bo rdeča kak — V žiti cveteči mak,
Lepa kak rožica — Pisana triitricai,
To ma k njej v ogledi — V sredo paj šla.“
„(Pafvlek. Pavlek, ŠpiČkaš se, sreda pa gnes i-talk ne.“
,„|Pa sen posto Pavlek, doizda pa so mi pravili Patvel.“
(„Ra sen postala Tunčika, dozda pa so mi pravili Antonja.“
„[Čakaj, Čakaj! To ti povrnen, dere boš pri nas."	'
„Tri plüge je vaše zemle? To do lepe gorice. Lega je južna, 'dobro vino de r;aslo. Se letos bomo zregulili, na sprotltje pa je zasadimo. V kliše mo ze-zidali eno hižo, kiihnjo, pod njima pa pivnico. To bo
je zopet izzvalo živahne ,Jživijo“-klice iz sto in sto grl. Zborovalce je pa pozdravil v imenu braslovške-ga bralnega društva predsednik gospod Bošnjak.
Nato je podal dr. Korošec obširno poročilo o delu S, K. S. Z. v pretečetnem 'letu. S. K. S. Z. šteje sedaj pod svojim okriljem društev, 15 več, kakor lanskega leta. Kmalu ne bo več na Spodnjem Štajerskem župnije, ki bi ne imela izobraževalnega društva. 'Življenje je neprestan boj in v tem noju nas krepi in podpira trdno versko in narodno prepričanje. So kraji in takijh je mnogo, osobito ob severni meji naše mile 'Slovenije, kjer hočejo potujčiti, kjer vsiljujejo našim obmejnim bratom protest’antov-sko vero, kjer jih skušajo na vse mogoče načine odtujiti svojemu narodu in veri pradedov. V tem neprestanem boju za naše verske in n'arodne svetinje nam je treba izobrazbe, ker narod, ki nima izobrazbe, podleže v boju tistemu, ki ima izobrazbo. Naša izobraževalna društva so orožarne, fz kajerih zajemajo naše bojne čete orožje izobrazbe in poguma in te naše bojne vrste se morajo pomnožiti in organizirati v velikansko celoto, v nepremagljivo, prodirajočo falango, ki ne bo le v stalnu braniti svoje posestno stanje, ampak bo tudi znala napadati. Slučaj ru-sko-japonske vojske nam ja(sno kaže, da je zmagovalec le tisti, ki z izobrazbo nadkriljuje svojega nasprotnika. Našla lepa obmejna občina Št. Ilj, ta biser Slovenskih gorio, bi bila že davno izginila v. razburkanih valovih protestantdvskega vgg,nemštva, ki je izdalo že na stotisoče za germanizacijo te občine, Če bi ne bilo naših izobraževalnih društev, če bi ne bila S. K. S. Z. Deportirali Bo prote^tantovs-ke Švabe iz rajha, jih ondi naselili, ustanovili šole, šolske vrtce, ite?,, ali vse to jim nič ne pomaga, lep Št. Ilj je še vedno slovenska občina in bo tudi ostal, ker naši obmejni bratje duševno silno nadkriljuje,jG importirane proteštantovske Švabe. Da pa moremo tako vspešno braniti našo mejo, je treba, 'da neprestano pošiljamo na isto slovenske časopise in drugo čtivo. Po obmejnih občinah smo stopili v slik s 4t89' hišami.
Nadalje je priredila S. K. S. Z. v' tekočem društvenem letu 10 poučnih tečajev, ki so bili risi vrlo dobro obiskani. V 124 slučajih so šli razni govorniki med ljudstvo. Centralna knjižnica S, K. S. Z. v Mariboru šteje sedaj zavsem 6946 knjig. Jzpo-
za nas, zdiajno stanovanje pa de vincarija. Tunčika, to de tvoja herbija. Viš ka nesi takša sirota!“
„Naša mati je tiidi betežna. PliiČa so se joj viižgale, no, nevarnosti nobepe več ne, pa zdrava še itak ne. Najbolše bo, ka naj že ziitra preselimo k nan, boš obema stregla. Tiakšin je potreba dobra) postrežba. Na dveh kolah lahko odpelamo, keko vidva mota.“
vjOča, pa naj rajši vso to tii ostane. Še na stare dni de nama veseli spomin dnelšnjega dne“, reče Pavel.
.„[Pa naj ostane! Takše reči mamo duma zadosti.“
JBota ali ziitra okoli desete vüre priprävlena, eden od naj c?e prišo po vaj.“
„iSrččno, oča! Tunčika, z Bogom!“
„Bog z vama, siveti anjgel varig vaj naj varje po poti, ka, srečno prideta dumu ! “
Vsa srečna pa vesela sta prišlh oča pa sin
dumu.
Mati so že pri peči sideli,
,„Sta dobila nevesto?“
„Sma jo.“
„:Te pa se ti je le Julika dopala.“
„[Midva sva nevesto pojdoč najšla, Pri Juliki nanjč nesrna bila. Tak srlamožlive, vrle pa snažne puce Še neste vidli, mati. Pred tremi leti jin je vse zgorelo. Siromaštvo je pri njihovoj hiži. Tri plüge zemle majo. To mo zregulili, pa gorice zajšadili. Tan de lepa vincarija. Še veseli mo popevali na Vogrin-Čoven Vrhi. Diklina je sama, oča so betežni, te pa mo je zütra k nan preselili, naj vama obema Tunči-ka streže.“
„Pavel ti je resnico povedo. Ce de tota 'diklin? tak vrla, leak je pametna jm snežna, bomo vsi za-dovolni.“
Drugi den ob 'desetih se stavi lepi voz na Vo-grinčeven vrhi'.
(Dalje prih.)
sojevalcev je bilo v društvenem letu 380, ki so si izposodili 4509 knjig. Na mejo smo pdposlali 3115* različnih knjig. OCdborovih sej je bilo 4. S. K. S, Zi. je tudi priredila pod vodstvom gospoda profesorja dr. jerovšeka romarski vlak na Trsat. Dohodkov je pa imela S. K. S. Z. 2260 K 69 v, stroškov 1580 K 26 vin., prebitek jfe torej 680 K 48 v.
Za dr. Korošcem je govoril poslanec dr, Klari Verstovše k, kot predsednik orlovske organizacije na Spodnjem Štajerskem. Na podlagi nekiaterih rani na kršČansko-marodni poidlagi, kaj radi pohaja-izgledov je dokazal, da mljdenjči, ki niso organizi-jo v rafcne gostilne, kjer se r.ajja in popiva, kjer izgubijo poštenje in kaj prerado se zgodi, da se napijejo korajže in se potem stepejo. Drugi dan jih lovijo pa orožniki. Nadalje je podal govornik pričetek in razvoj orlovske organizacije. Vseh orlovskih orgar nizacij na Spodnjem Štajerskem je 21, ki so razdeljene v pet okrožji. V društvenem letu se je ustanovil Orel v Središču, na Peharjih, v Hočah, v Slivnici in v Makolah, Snuje se pa še na več. krajih. Končno je izrazil najelo, da tudi krepostni braelovšl-ki mladeniči ne bodo zaostajali za svojimi sosednimi tovariši ter da se bodo v doglednem Času zbirali pod mogočno razprtimi peruti lastnega Orla.
Za dr, Verstovšekom je govoril predsednik) mladeniške organizacije na Spodnjem Štajerskem, mladenič Zajc iz Velenja. Svaril je mladeniče, naj ne zavživajo preobilno opojnih pijač, posebno žganja se nag ogibljejo, ker je to najhujfši strup, ki zamori prerano dušo in telo mladeniča, Izvajal je nladalje, da je sedaj na, slovenskem Štajerjskem 5i5i mladeniških zvez, tedaj 9 več, kakor v pretečenem društvenem letu. Predavanj je imel 5. Končal je z besedami: Z Bogom sem začel in z Bogom bom nehal,, z združenimi močmi na delo, Vse za vero, dom, cesarja! Viharni „živijo“i-klici so sledili govoru navdušenega mladeniča.
Za njim je govorila podpredsednica dekliških organizacij na Spodnjem Štajerskem, gospodična M. Drev iz Arjevasi, Podala je postanek in razvoj dekliških organizacij, ki so bile spočetka skromne in maloštevilne, a so narasle do častnega števila 67. V društvenem letu znaša prirastek 9, Ogromna četa nevstrašenih mlajdenk je združena sedaj pod zastav,o
S.	K. S. Z.-,„Na tisoče nas je!“ je zaklicala govornica s samozavestno navdušenostjo. „Nobeno krščansko in narodno misleče slovenske mladenke ne sme malnjkati v naših vrstah.“ Končala je ' z besedajmi: ^Dekliška organizacija hoče biti strah nasprotnikom. Naj le sovragi trepetajo,
Ko se zbira naša Četa,
Nas s pogumom pa navdaja,
Živi Bog in vera sveta!“
Gromovito ploskanje in burni ,Jživijo“^dj(ci so sledili ognjevitemu govoru.
S tem so bila poročila o delovanju S, K, S, Z;. končana. Na vrsto je prišla volitev novega, odbora. VIČ. gospod kaplan Vogrinec predlaga., naj se izvoli prejšnji tako delavni odbor. Predlog je bil z navdušenjem sprejet. V odbor so bili izvoljeni naslednji gospodje: ' dr. Korošec, dr. Hohnjed, dr. Kovačič, dr. Verstovšek, dr. JerovŠek, Evald Vr,ačko, Ivan Kociper, Ferdo Leskovar, dr. Lukman, Franc Gomilšek, Frisine Žebot, Vinko Žolgar. Namestniki so: dr. A. Medved, Ivan Gorišek, (Franc, Špindler, VI. Pušenjak, Al, Haubenreieh in A. i'Bkavo.
Končno se še zahvali vlč, gospod kaplan Vogrinec v imenu vseh faranov S, K. S. Zf., zlasti odboru za trudapolno in požrtvovalno delovanje, nakar zaključi predsednik to velezanimivo zborovanje, in smo se veseli" in navdušeni za naidalnje delo razšli.
Zopet so govorile staroslavne Braslovče, zopet je pokazala ponosna Savinjska dolina, da je po svoji pretežni in ogromni večini ter po najuglednejših in najvplivnejših možeh v našem taboru.
Shodi.
Laško.
Odkar se je posrečilo naši posojilnici odvzeti breme, koje ji je naprtilo konsumno društvo, se ista silno lepo razvija. V nedeljo dne 23. t. m. se nam je predložil na občnem zboru računski zaključek, kaf-teri je zadovoljil vse člane ip vlagatelje ter bo tudi vplival na nasprotnike, da bodo morali1, Če že nočejo ali ne morejo posojilnice priporočati, umolkniti,
K občnemu zboru je prihitel nadrevizor gospod Vlad. P u Š e n j a k iz Maribora, kateri je z veseljem konstatirah da je posojilnica v lanskem) letu izvanredno napredovala, o čemur priča dejstvo, da so vlagatelji vložili nad 104.000 K. Posojilojemalci prav pridno vračajo podeljena posojila, posojilnica ima že kljub navalu prognjikov Še celo 78.212 K pri zvjelzi naloženega denatrja, kar je za sedanje razmere veselo znamenje. Govornik nam j!e nadalje okisal delovanje Zadružne zveze v Ljubljani, orisali dosedanje vspehe zadružnega dela in kazal na naloge, katere Še čakajo zadružništvo. Kmetje laškega okraja se bomo v bodoče še bolj oklepali sVoje. posojilnice.
St. Jurij ob južni železnici.
V nedeljo dne 23. t, m. se je Vrišil okrožpf zadružni shod za Savinjsko okrožje. Shoda se je udeležilo lepo število zastopnikov, pač pa smo pogrešali radi občnega zbora S. K. S, Z. v Brc/slovčfj/h zastopnike savinjskih posojilnic. Brzojavno je pozdravil shod iz Dunaja gospod deželni in državni posla-
nec dr. Benkovič, ki je bil vsled bolezni zadržan se shoda udeležiti,
V okrožno predsedstvo so bili izvoljeni gospodje: Franc Zdolšek, St. Jurij* ob Tiabbru, načelnik;
A.	Cestnik, Celje, podnačelnik; Franc Žliča/r, St. Jurij ob južni železnici, tajnik; Blaž Jesenek, Dramlje, odbornik.
Prihodnji okrožni zadružni' shod se vrši pa v
Celju.
Predsedoval je shodu gospod profesor Cestnik, ki je podal zbranim zastopnikom marsikateri dober nasvet.
Zastopnik Zadružne zveze, gospod Vlad. P u-š e n j ia |k je predaval o novem načrtu zadružnega zakona, navedel vse dobre in slabe strani ter preciziral stališče, katero naj zavzainejo naše zadružne korporacije.
Vnela se je prav živahna debata in sprejel se je predlog gospoda načelnika (posojilnice iz Galicije, da se naj vsako leto vrši v okrožju jeden velik javen zadružni shod ' in jeden interni za zadružne funkcijonarje. Na veselo svidenje v, Celju!
Politični pregled.
Državni zbor.
Diunaj, 21. junija.
Parlamentarno obzorje je razbremenjeicfo in čisto. Spor med Poljaki in vlado je poravnan, čeprav ne ravno na korist Poljskega kluba, (kajti Mjalorusi so naišli v cesarjevi izjavi, s katero je potolažil Poljake, pravo zrno. Cesar je namreč izjavil, da smaf tra za potrebno, Ida postopa vlada v vseh vprašanjih, ki zadevajo narodne interesse obeh narodov, Poljakov in Mailorusov, le sporazumno z obema narodoma. Malorusi so zato nalašč sklicali posebnqf klu-bovo sejo, v kateri so izrecno povdarjali, da .je bilo to pač res nujno potrebno, ker so dosedaj v njihovih Ltaftnih zadevah 1 popolnoma enolstransko odločevali Poljaki sami.
V zbornici se nadaljuje razprava o brambni predlogi. Danes je bi! najprvo na glasovanju prehod v sjpeeijelno debato. Sociaidemokraiti so nekoliko nagajali. Predlagali so namreč, naj zbornica odloži debato o bramlJnem zakonu. Ko pa se jim ni posrečil ta zavlačevalni poskus, je prešla zjbornida po imenskem glasovanju v specijelno debatto. Predlog je bil sprejet z 268 proti 95 glasovom.
Nato so stavili češki in nemški socialdemokrati, katerim so se priključili tudi Češki radikalci, razne predloge, kako naj se razdeli debata in so predlagali razdelitev v sedem skupin. 'IV poimenskem glasovanju je bila odklonjena ta zahteva jn je bil sprejet predsednikov predlog, naj se vrši specijelna debata v treh skupinah in sicer:	I. skupina § 1 do
HO, II, skupina § 41 do 88 brambnegai zakona, III. skupina pa deželnobrambni zakon.
Danes * so govorili le manjšinski poročevalci, katerih je 14, ki pa pridejo tudi Še jutri na vrsto. Pričakuje se splošno, da, bo debata jako kratka in da bo sredi prihodnjega tedna že rešena cela predloga. Zbornica hoče biti posebno pridna in jutrišnja sejla se prične že ob 10. uri dopoldne,
* *
*
D r a g i n j s k i odsek.
Draginjski odsek je zaključil svoja posvetovanja o protidraginjskih predlogih in priporoča zbornici sledeče predloge:
1.	Zoper zdraževanje žita, moke, tiočivja in krme se poživlja vlada, da brez odloga uvede pogajam nja z ogrsko vlado o začaani odpravi carine na žito, sočivje in na krmo.
2.	Vlada se poživlja, da ohrani pri predpripravah za novo avtonomno carinsko tarifo in za carinske in trgovinske pogodbe z ivinanjimi državami načelo enakomerne in zadostne carinske zaščite za poljedelstvo na eni, za obrt in industrijo ' na drugi strani, hkrati ' da uvažuje s tem načelom združljivo znižanje carin, zlajsti znižanje in odpravo onih eaf-rin, M služijo prenim cenam kartelov,
3.	Zbornica naj čimpreje izvoli carinski odsek, ki naj pravočasno začne s študirapjem bodočih carinikih pogajanj.
D ,a| v e k na avtomobile.
Davčni odsek jje po daljši debati določil davčne postavke avtomobilskega davka. Za motorna kolesa: 5 K, za motorna kolesa s priklopljenim vozičkom: 15 K, za elektnxavtom'obile : ISO K, za druge avtomobile: 60 K. 'Osnovna taksa in doklade za vsako konjsko silo (po vezeh izpod 10 HP): 4 K.
Dunaj, dne 22«. junija.
Današnja seja se je vršila v znamenju sobote Že petkove seje so navadno mrtve in slabo obiskane toliko bolj pa se kaže to še, če se vrši kaka plenarna seja v soboto., Ljudske zastopnike vleče z neod-vrnljivo silo domov in vsak računa, da se bo brez njega že opravilo. Največje križe ima radi domotož-nosti poslancev predsedstvo, ki mora skrbeti, da je zbornica sklepčna. Naj bo n.a dnevnem redu še tako važna in nujna zadeva, vedno se najdejo poslanci, ki iz nekake prirojene opozicijonalnosti skušajo dokazati vladi svojo eksistenco.
Tako se je zgodilo tudi danes. Takoj v pričetku seje so klicali češki radikalci predsedniku: „Gospod predsednik, zbornica ni sklepčna, Kje so delaljubne stranke? Delaljubnih strank ni tu.“ Pozneje se je izvedelo, da bodo češki radikalci zahtevali [preštetje zbornice. Z največjo težavo se je posrečilo spraviti
predsedstvu iz bližnjih kavarn in restavracij v zbornico toliko poslancev vkup, da je bila seja sklepčna.
Predlog za konec seje je bil odklonjen s 138 glasovi. V ostalem ni nudila današnja seja prav nič zanimivega, Govorili so razni manjšinski poročevalci, ki so prednašali razne deloma pametne, deloma otročje nasvete. Ob o. in \ popoldne je bila razprava prekinjena in seja kmalu nato zaključena. Prihodnja se vrši v ponedeljek ob 11, uri.
Delovni program.
Po dispozicijah predsedstva naj bi se špecijal-na debata o prvi skupini brambne predloge danes, dne 24, t. m. zaključila. Jutri se ima vršiti glasovanje o par. 13, ki zahteva zvišanje in podaljšanje re-krutnega kontingenta za prihodnjih 12 let. Zi'a sprejem tega paragrafa je potrebna dvotretjinska večina. Pri glasovanju v petek o prehodu v Specijalno debato je imela vlada lepo dvotretjinsko večino. Ker so pa ta dan bile vrste opozicijonalnih poslancev precej razredčene, apelira vlada po svojem Časopisju na poslance, naj bodo zbrani polnoštevilno na Dunaju, da ne bo prišlo do kakih presenečenj, Dvetretjinsko večino bo rabila vlada tudi pri sprejetju brambne predloge v tretjem Čitanju. Računa se, da bo brambna predloga rešena v zbornici okoli srede tekočega tedna, Potem pride na vrsto še proračunski provizorij in za tem še nekaj manjših stvari kot postava radi kužnih bolezni in razredna loterija, Z gotovostjo se računa, da bo šel parlament najpozneje dne 6 julija na počitnice,
Grof Sternberg in poslanik Forgach.
,„Union“ prinaša članek grofa Adalberta Stern-berga, v katerem ta ostro napada bhjšegla avstrijskega poslanika v Belgradu, sedaj poslanika v Draž-dajnih, grofa Forgacha, ki je kot član ogrske miag-natske zbornice glasoval proti brambni reformi. In grof Sternberg pravi, da je nečuveno, da ddda diplomat, ki naj bi zastopal interese monarhije, svoj glas proti ojačenju monarhije. fO|b sklepu svojega članka zahteva, da se pomede p Forgachom, Forgach se v listih zagovarja, da je glasoval za predlogo.
Ilrvaško-slovenski klub.
Hrvaško-slo ve n ski klub ' je 1 imel dfne 20. t. m. popoldne pod predsedstvom svojega načelnika dr. Šušteršiča, IT,e seje sta se udeležila tudi dva poslanca razpuščenega hrvaškega sabora :	dr,
Horvat ip Cezar Akačič kot odposlanca vjrhovne u-prave Stranke prava. Prediget «velevažnega posveto-tovanja so bile razmere n,a Hrvaškem, Po f temeljiti debati je klub storil soglasne sklepe, ki pa se ne objavijo.
Nato je poslanec' Spinčič interpeliral raffli govora poslanca dr. Žitnika, ki je glasom poročil dunajskih listov baje označil trijalizem kot „(monstrum.“ Načelnik dr. Šušteršič pred vsem konstatira, da je govoril poslanec Žitnik samo za svojo oselbo, ne pa v imenu kluba. Ce bi pa bil res govoril o trijaliz-mu tako, kakor so poročali danajski listi, potem misli načelnik, da lahko konstatira,, da sto vsi ostali člani Hrvajško-slovenskega kluba drugega mnenja (splošno pritrjevanje) in fda staji celi klub kot tak na stališču hrvaškega državnega prava. (Splošno pritrjevanje.)
Poslanec dr. Žitnik pojasni potem ob roki ste-nografičnega zapisnika, da je bil izvleček govora v dunajskih listih nepopolen in potvorjen in da je tendenca njegovih izvajanj bila ravno nasprotna ' oni, kakor so jo označili — izpustivši vaJžne odstavke — dunajski listi.
Klub je vzel ta pojasnila na znanje, na kar se jč, po rešitvi manj pomembnih tekočih zadev, seja zaključila.
Enotni češki klub.
Dne 21. t. m. dopoldne je« odila! poslanec Kalina, tajnik Češkega neodvisnega kluba, predsedniku Enotnega češkega kluba oficijeljno obvestilo,1 da izstopi Češki neodvisni klub iz Etnofeiega češjcega kliibla. Predsednik Fiedler je sprejel to obvestilo ter Izjavil, da najbrže on sam ne ostane načelnik Enotnega Čefšjkega kluba, ker so se razmere znatno iz-premenile in pripada načelstvo sedaj samo češkim agrarcem.
Ogrsko.
Imunitetni odsek ogrskega državnega zbora je sklenil, da izroči poslanca Kovacza, M je izvršil a-tehtat na predsednika ogrske zbornieie, sodišču. Obtožen je poskušanega zavratnega umora.
Francosko.
PaH'ški listi poročajo, da se peča francoska vlada resno z vprašanjem, če bi tudi predsednik Fal-ieres obiskal s Poincarrejem ruskega carja, ker ga obišče nemški cesar.
Angleško.
„(Evening News“ V Londonu so baje izfvedele, da ima angleška najvišja pomorska oblast natančne informacije o gradbi1 avstrijskih dreadnoughtov in da bollo imele te informacije vpliv na odločitev Angleške glede stališča v Sredozemskem morju. Bati se je, da bo Angleška leta 1914 zaostala: za državami trozveze v dreadnoughtih in to za to, ker bo Imela Avstro-Ugrska, leta 1914 že 4 đreafclnoughte. Angleži Vidijo bač vse Črno. Sedaj jim defa že na)§a, mornarica, ki je pa v resnici Še ini, sive lase. 'Oti velikega do smešnega je res samo en Ebrak.
Balkan.
Dunajski poročevalec italijanskega lista „(Resto del Carlino“ v Bologni je baje izvedel iz doibro poučenih krogov, da se je avstro-ogrski vladi posrečilo ustanoviti ligo balkanskih dnžav. Po njegovem poročilu gre za tajno zvezo med Srbijo, Bolgarijo in
Rumunsko, h kateri je pred kratkim pristopila tudi Crnagora in sicer neposredno po bijvanju črnogorskega kralja na Dfunaju. Tiudi z GriŠko se vrše bfaje pogajanja zaradi pristopa, Italijanje delajo nevspehi ’jv, fTiripolitaniji vedno bolj nervozne. Povtstod vidijo že sovrjažne naklepe,
Pod. knuto krvnika.
Ran Čuvaj, kraljevi komisar na Hrvaškem, je ,s svojim ustavnim zakonolomstvom V očilvidni zagatu Kot eksponent ' ogrske vlade je po njenem naročilu skoval in izdal naredbo m takozvani! komisarski svet, kateri naj bi priredi zakonske načrte za vsa področja! avtonomne uprave, da bi na ta iiačin nadomestil sabor in da bi ti zakonski načrti imeli Vsaji navidezno zakonit značaj. Tla komisarski svet, ki bi naj sestoja! iz 34 udov, imenuje komisar Čuvaj sam. Od teh 34 udov bi naj pripadli stranki prava 4, koaliciji 3 člani in po en član pa trejm ostalim skupinam. Pretežna večina, to je 24 članov, bi pa naj bili brezpogojni vladni kimovci. Vsi šftirje po Cuviaju ze imenovani člani stpanke prava so pa Odklonili to imenovanje ter so naznanili Čuvaju odklonitev imenovanja v naslednjem pismu:
Vaša ekscelenca!
Z ozirom na dopis z dne 12. junija t. L, štev. .2712, s katerim ste nas imenovali brez našega_ prejšnjega privoljenja za člane z odlokom dne 7, junija ustanovljene stalne komisije za pravodajna dela v vseh panogah avtonomne uprpj/e kralj[eyine Hrvasr ke in Slavonije, si usojamo Vam sporočiti sledeče.
Ker je vsled prenehanja ustatve in uvedb ko-misarijata pravodajno delovanje za to edino kompetentnega hrvaškega sabora preprečeno,
ker bi morala* komisija, ki ste jo ustanovili, nadomestiti in s tem posredno sankcijotuirati senajoji protiustavni položaj, ki je v polnem nasprotju k članu II. zakona iz leta 1867., in h inaftikuhram kronski prisegi,	,
ker je Vaša odredba z dne 7, junija) nasprotna temeljem ustave in Času primerni zakonodaji, zlasti
določilom § 4,	„	.
ker onemogoča Vaša odredba o preventivni cenzuri sodelovanje! časopisja pnavodajnem delu m prepreči potrebno razmotrivanje v javnih organih, ker ne moremo pod sedanjimi okolnostmi brez varstva imunitete izražati prosto svoje mnenj|e in je nam tedaj onemogočeno zastopati svoje strankarsko stališče, kakor bi to morali v vsaki pravtodajni korporaciji,	.	.	.	...
odklanjamo imenovanje v to komisijo.
Dr. Banjavičič, dr, Horvat, dr, Milobar, dr. Prebeg.
Nov „veleizdajnišik i“ p r o c e s.
Policijska preiskava proti atentatorju Jukičfc je končana. Očividno na migljaj od zgoraj je Zapiranje dijakov prenehalo, ker' je razburjenje vendar že preveč r astio in je večina dijakov sedaj ifcpiilš^čenih na prosto, Le Jukiča in 16 dijakov je policija prepeljala v zajpore zagrebškega sodnega stola, spise pa Jte izročila državnemu pravdništv[u,
Čuvaj bo Šel?
V dunajskih političnih krogih po poročilih nekaterih listov zatrjujejo, da so ure Cuvjajevega režima štete in da bo imenovan za kraljevskega pod-maršala, Lazar pl, Boroevič, ki bo ob enem tudi postavljen za poveljnika XIII. vojnega korak. Boroe-viČ je po narodnosti Srb,
Raznoterosti.
BriksenšM Škof. BriksenŠIkega1 škofa rAlten-weisla je zadela kap. Njegovo stanje je popolnoma brezupno.
Cesarjeve počitnice in brambna reforma. Cesar je svoje potovanje v IŠ1, M je bilo določeno na dne 26. t. m., odložil ter je izjavil, da hoče ostati še tajko dolgo r#a Dunaju, da bodo brambne predloge rešene.
Papež pri kinemajograjovi predstavi. Laška ^Agenzia Stefani“ poroča, da je papež dne 20, t. m. ob 8. uri zvečer prisostvoval v konzsistorijski dvorani kinematografski predstavi, v kateri sle je kazalo blagoslovljenja novega „'campatila“ v Benetkah. Par peŽ je sledil celi preotet afri baje s prav velikim zanimanjem.
P.	n. čast. duhovščini se uljudno naznanja, da pridejo novi Pustetovi psalteriji v obl. 16 prihodnji teden, kakor poroča knjigotržec. Ti psalteriji so glede tiska gotovo najlepši in najcenejši, zato vsem gospodom priporočamo, da počakajo na nje. Kar pa zadeva popolnoma nove brevirje, Še ti ne bodo tako kmalu izšli. Tutti pri tem je treba še potrpeti, da novi izvodi izidejo in da se jih lalliko prej pogleda, preden se kupijo.
Romarski vlak na Trsat. Zanimanje za romanje na Trsat vedno bolj raste. Prlgla^enci se naj zbirajo ter se naj najpozneje do dne 1. julija 1912 pošlje denar za vožne listlde, ki se bodo po prejemu denarja takoj odposlali. Pred 1. julijem nikdo ne dobi po pošti listeka. Listeki se bodo tudi dobivali od ‘dne 26. junija naprej v tiskarni sv. Cirila v 'Mariboru. Denar se naj pošlje slamo na najslqv: Romarski odbor v Mariboru, tiskarna sv. Cirila. Drugače se namreč lahko prigodi pomota in Še nastane zamuda,.
Ribnikarjeva afera. Kakor poročajo, je državno pravdništvo vložilo proti Ribnikarju obtožnico po paragrafu 8$ kajg. zakona {hudodelstvo javne nasilnosti).
Vzor-liberalec. V našem listu od dne 12, t. m,
smo prinesli po njemjških listih sledeči dopis: 1 „Petrovče. {Pisec grozilnih pisem pod ključem.) Posestnik Mihael LuževiČ v DreŠinjiviflsi pri Petrovčah je dobil v zadnjem času več pisem, v katerih mu je nekdo grozil, da zažge njegovo hišo, ali pa da ga ubije, Če ne položi svoto 2000 K na neko določeno mesto. 'Luževič se za ta grozilna pism(a ni vjeliko zmenil. Ko je pa dne 4. t, m. začela goreti njegova hiša, a se je ogenj še pravočasno zadušil in je nato dobil še epo grozilno pismo, da morat položiti zar hteVano svolto, po katero pride pisec grojziljnega pisma dne 5, t, m., je Luževič ovadil zadevo orožnikom, katerim sje je posrečilo, prijeti pisca v osebi nekega teižaka Jurija Plevnika, ki je prišel po zahtevano svoto na določeni kraj. Izročili ’so ga okrožni (sodniji v Celju.“ Kakor se nam sedaj poroča, ta „težak Jurij Plevnik“ ni bi'l nihče drugi, kot tisti Jurij Plevnik iz VeraČ pri Bučah, ki je pod imenom „Belski“ pošiljal v „Narodni List“ in „Štajerca“ pogosto grde in ogabne dopise iz kozjanskega okraja«, Zi občudovanja vredno zlobnostjo je blatil ta „Sellski“ naše ljudi po imenovanih listih. K$or mu ni bil po volji, pa je začel proti njemu grdo osebno gonjo v časopisju, Ker je njegovemu „čednemu1“ značaju“ očMdno najbolj ugajalo, je zlasti rad brskal, po Zasebnem življenju svojega nasprotnika ' in je skušal' vsakega — sredstev pri tem ni izbiral — potegniti v smrad, w kakoršnem se je najbrž sam najboljše počutil. Zla vse te več kot dvomljive zasluge je „Narodni List“ svojedobno imenoval Plevnika „o d 1 i Č n e ga pr i-stajša n a r o d n o - n a p r e d n e s( t r a n k je.“ Tlaki ljudje tedaj, ki včasih kradejo po časopisju poštenim IjujSem čast, včasih — radi spremembe In ker več nese najbrže — pa zopet izsiljujejo z zločinskimi grožnjami ljudem denar, so odlični »pristaši liberalne stranke. To pove cele knjige in bi se ne raa-pisavali radi tegfa Plevnika, kj ga iz srca privoščimo liberalcem in štajerčijancem, kojih odlični somišljenik je, če bi liberalci vsak pregrešek kakega človeka, ki se mogoče izdaja! za našega somišljenika, ne skušali generalizirati in naslikati celo našo stranko za stranko goljufov, pobijalcev in kar je še sličnih priimkov v liberalnem psovkarskem leksikonu. Radovedni smo, kaj bodo rekli liberalni poštenjaOao-viči sedaj, ko bo javnost izvedela,, iz kakšnih temnih eksistenc se rekrutirajo odlični njihovi pristaši, ki so še nedavno tega sukali pero iz a liberalno stran-ko. Ali bodo tudi na sebe obrnili merilo, ki so ga rabili za nas in Plevnikovo zločin rivo ' posplošil? Nočemo biti tako zlobni kot so liberalci in nočemo reči, da obstoji liberalna stranka iz samih zločinskih izsiljevalcev, rečemo pa: liberalci imajo take bdlične pristaše, kakorišne zaslužijo.
Denar ali zažgem, to je najnovejše načelo liberalni« rokomavharjev. Vpostavil ga je odlični pristaš liberalne stranke, zato je gotovo obvezno. Da ni to barabsko načelo samo prazna beseda, izpričuje najbolj njegov duševni oče, ki ga je poskušal vdejstviti, a mu je spodletelo in mora sedaj premišljevati o sreči in koncu odličnega liberalnega pristaša za zamreženimi okni. Kaj bodo sedaj neki pričeli liberalni izsiljevalci, ko so začaspo izgubili svojega „odličnega“ pristaša, sobojevnika in sotrudnika? Najprimernejšo je, če napravijo kot svetopisemski judje pohod pred zidovje okrožnega sodišča v Celju, tam objokujejo nesrečno žrtev svojega tolovajskega načela in čakajo v solzah njegove vrnitvfi:.
Proč z liberalnim in nemškutarskim časopisjem, ki ima za svoje dopisnike ljudi Plevnikove vrste! Sramota za vsako slovensko hišo je, kjer se prebirajo listi, v katerih odkladajo izlive svoje Čedne duše ljudje kot Jurij Plevnik, ki je pil aretiran, ker je izsiljeval denar. Za vsakega poštenega Človeka mora biti naravnost zoprno, da bi bral ^Narodni List“ in .„Štajerca“, v katerih je najti dopise najnižje kvalitete po okusu kakega Jurija Plevnika. Kdör se ne čuti duševno nekoliko sorodnega s takimi ljudmi, mora skrbeti, da izgineta iz vsake dostojne hiše lista, kot sta „Narodni List“ in ,.,Stajerc“. Nasprotno pa pridno Širite naše liste* pred vsem „Stražo“, da zamorimo že v kali vse zastrupljevalce namene nasprotnih listov.
Lažniivi „Stajerc“ je pričel v zadnjem času vlačiti skozi svoje umazane predale gospoda ' profesorja Kolariča v Ptuju, rjasti v zadnji številki je vprizoril proti njemu divjo, ostudno gonjo. Laže in obrekuje, da se kar kadi, konečno pa pozivlje Ptujčane na bojkot in poskuša igrati tufdi vlogo denuncijanta, da potrdi pregovor: „Den größte Sojhuft im ganzen Land, der ist und bleibt djer Denunziant!“ Vemo, da gospod profesor ne bo odgovarjaj na izbruhe ptujske šjnopsarske cunje, ker bi bil'o pod njegovo Častjo, da bi se prerekal s gropalicami, ki prisegajo na „Stafjerca.“ Vemo tudi, da bojdo „jSta-jerčevi“ bojkotni Mici in njegove nizke denuncijacije ostale brezvspešne, ampak da povsiem ' prekrižamo „Stajerčeve“ podle namene, izjavljamo: Gospod profesor Kolarič ni dopisnik našega lista, če prav bi ga radi videli v krogu naših dopisnikov, fn ni pisal za naš list Še drugega, kot znano izjavo radi ded-Ščine, pod katero se je pa tudi podpisal. Tolikjb v brambo resnice in ne v pojasnilo, :„|Sta!jercu“, ker on resnico sovraži in bo tudi v bodoče ravno tako lagal in obrekoval, kakor do sedaj.
on * NevllJta s budo točo je razsajala v četrtek, dne 2U. t, m. okrog 5. ure popoldne po zgornjem Drav-
skem polju. Do dva kilometra na široko in do 15 na dolgo je v tla pomandrano žito, pšenica, oves, ječmen, koruza, deloma tudi krompir po občinah: Cirkovce le deloma, najhuje sv, Lovrenc na Dravskem polju, Zg. Pristova in Dolena manj. Prebivalstvu preti vsled ul-me beda, Deželni poslanec, Ozmec je takoj zahteval pri ptujskem c. kr, okrajnem glavarstvu, da se kar najhitreje preceni škodo v svrho davčnega odpisa in se ustavi eksekutivno iztirjevanje davkov; državni poslanec Brenčič pa je storil nujni predlog za izdatno podporo prizadetim.
Slovenci, pqzor! Opozarjamo p, n. Slovensko občinstvo na mizarsko delavnico s stroji A, Viher in M. Novak v Mariboru, Koroška cejsta 53, Slovenci! Poslužujte se domače tvrdke ! Več pove inserat v današnji Številki,
Štajersko.
Mariborske novice.
Tezno. Hijeronim Skaja, desetletni učenec na Teznu pri Mariboru, je v četrtek na paši splezal na neko drevo, s katerega je p,a padel in si strl levo roko.
Ruše.Odličja narodna žena nam piše: Žalostno je, če se še najdejo kraji, kjer se nahajajo ljudje, ki hočejo veljati za dobre Slovence, a izzivajo zavedne narodne žene s priimki, kakor: klepetulja, DorftratSchen ! Pa trojno žalostneje pa je, če se sliši v gostilni pri mizi rujnca konzorciji ruških liberalnih klepetačev. Namene teh ruških „inteligentov“ že poznamo, poznajo jih tudi najši somišljeniki po drugod. Ne bom se ukvarjala z drugimi rušMmi gosto-besedneži, samo onega gospoda, ki ima v svoji hiši prahu, da lahko s prstom zapišleč: ,,’Jenoba“1, opomnim:	Tukaj je treba dela in gotovo tudi nekaj od
„Dorftratschen.“ Je še nekaj drugih tajci« liberalnih „inteligentov“, ki spadajo med klepetače, a te pustimo za sedaj še pri miru. Ce pa nas mislite še nadalje izzivati, potem boste Jintejlìgentnì Mepetači“ izvedeli, kaj so „Dorftratschen,:“1 Vedno se govori in povdarja:	storite vse ' za narodni in materni jezik.
Zato je tem bolj nepričakovano in čutilno, da se ravno v naših Rušah napada one narodne žene, ki imajo pravi katoliško-slovenski Čut, po izzivalnih in umazanih časnikih! Očividno so naši liberalci liberalci najslabše vrste,
Lajteršperg. Dne 20. t. m. je v Lajterfšipergu pri viničariji poslanca Wastiana kosil travo pomožni delavec Janez Brus. Pri brušenju koste ' se je Brus vrezal v levo roko tako globoko, da je moral takoj v bolnišnico.
Ptuj. J(Na|š Varnostni organ.) V Ptuju imamo nekega stražmojstra, vsem Slovencem dobro znanega moža postave, po imenu Centrih. Oidlikuje se že po svoji neolikanosti. Pretečeni teden je enkrat srečal po noči večjo družbo dam, ki so Šla po trotoarju, A „On se ni hotel izogniti, talko da so mu morale delati dame prostor pri zidu. Vemo, da se v Ljutomeru med nemško družbo ni mogel naučiti boljše olike, a pričakujemo od našega župana, da ga vs!aj on toliko nauči, da bo vedel v prithodnje, da se ima policaj ogniti družbi, posebno še pa damsiki, ' in ne — narobe !
Ptuj. Lepe ceste imamo. Ko so peljali dne 19, t. m. popoldan neki prazen voz proti kolodvoru, se jim je na sredi ceste prevrnil. Stiri moški, M iso bili na vozu, bi se bili prav lahko ponesrečili, a zahvaliti se imajo samo pametnim živalim, ki so se hitro vstavile, da so odnesli zdrave ude.
Ptuj. V četrtek dne 20, t. m. je vozil neki «avtomobil z vso naglico po ormoški cesti. Dohitel je neki voz. Konji so se vstrašili in so zdirjali. Voznik se je ves potolkel po glavi in tudi pri konjih še ima precejšnjo škodo,
. M Podčetrtek. V četrtek dne 20. t. m. je umrl po Kratki, mučni bolezni gospod Nikolaj Sta.roveŠki, gostilničar in posestnik, v 60. letu svoje 'starosti. Pogreb se je vršil v soboto popoldne. Naj v miru počiva !	r
Zavrh. Frafnc Rajšp, triletni viničarski sin v Zavrhu, okraj Sv. Lenart v Slovengfkäh goricah, je padel v sredo popoldne iz sepa pri vinogradu in si strl levo nogo.
Saleša dolina. Naš prečastiti gospod dekan Iv, Rotner je obhajal dne 15. junija t. 1. petdeseti' dan svojega rojstva. Dne 20. junija mn je Česi ìtala duhovščina njegovega dekanata in je v ta spomin da-rovala 100 K za „Slovensko Stražo“ z željo, da bi mu ljubi Bog dal v njegovi navdušenosti in požrtvovalnosti srečno živeti še v nadaljnih petdesetih letih
in	y^e zaPenjaai gg. ravnatelj Stibler
'n0i0^reAnlka1-iSpindler in Lesničar, Ziadnja dva pi-SnfrrS	"gospodarja“ v gospodarski list „Za-
druga Stibler pa je posta! ŠeL„redakter“ „Narodne-ga Lista Gospoda „gospodarska“ veščaka dobita za svoje članke mastne nagrade iz blagajne liberalne Zadružne Zveze v Celju, g, Stiblerju pa se odvzame delo in ima dovolj Časa za ,„delo“ pri „Narodnem Li-stu , v katerem se napada druge gospodarske orga mzacije, duhovščino, poslance itd.. Da je zadružni u-radmk _ šef-redak'ter najumazanejšega lista v Avstriji (nemški in socialno-demokratični listi so dostojneje pisani, le nemčurski „Stajerc“ se lahko meri z „Narodnim Listom“), je unikum. Gospodje poslanci naj to javijo poljedelskemu ministrstvu in predlože številke „Narodnega Lista“.
Braslovče. Naša Dekliška zveza ponovi na «Petrovo in Pavlovo, dne 29. t. m. popoldne ob 3. uri igro „Vestalka“, Vabimo k številni udeležbi!
Loterijske številke: Dne 22. junija 1912.
Gradec	56	61	60	21	83
Dunaj	64	72	23	76	70
Trabesinger
Le pristna s to le 6Ì]
£& g	"	_ se priporoča potnikom, ki prinočujejo
Iff %diOVCU	v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe in
^	*	snažne sobe; izborna kuhinja, zajaim
Velikovška cesta ,	p™*“ ,in ,d°bra vina- ,
Za zabavo sluzi kegljišče. — Po leti —q	§	=	sediš na senčnatem vrtu.
Veliko dvorišče za vozove in tri hlevi za konje. — Vtem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo. Velike dvorane za shode in veselice. ^Jgf'Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. "111®C
Lojzka in Pepca Leon.
varstveno znamko
Rösler-jeva
voda za zobe
je najboljša za zobe.
Dobi se povsod.
Steklenica 72 h.
Ifsitžm suhe ifl s,,eže v vsaki množiBi |\U|#I|B1 po naj višji ceni. Fili sika Ignac Pischler
vodja Jos. Perko, Leitersberg, pošta Pesnica.	148
Zahvala
Povodom izgube nače iskreno ljubljene
hčerkice
Angelico
Mizarska delavnica z stroji
izrekamo tem potom vsem znancem in prijateljem za nam izkazano soentje in spremstvo k zadnjemu počitko presrčna hvala.
Rodbina Šepec.
Varstvo proti požarom !
•o••••*••••
Ako hočete mirno spati, krijte strehe z
asbesfnšm škriljem - - -
Koroška ceste 53 j^J[ £U?1$} O V Hengasse 2 in 4
se priporočata v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih mizarskih del, kakor: za stavbe hiš, pohijštvo za stanovanja;, špic, cerkve, prodajalne in pisarne; izdeljujeta portale in prevzameta vsakovrstna popravila. — Strogo solidna, najcenojša in hitra postrežba.
Vabilo k
rednemu občnemu zboru
ki je štirikrat lažji od opeke, zelo ličen, trpežen in ne drag.
ZAJEC & HORN. betonsko podjetje, Ljubljana
Hranilnice in posojilnice na Ljubnem
(vpisano društvo z neomejenim pordšNom,
(. ' ' .	ki se vrši
v nedeljo dne 30. jusnija 1912r (točno ob 3. uri popoldne v društveni pisarni.
Dnevni red:
1.	Poročilo ravnateljstva.
2.	Poročilo nadzorstva,
3.	Pregled in odobrenje računskega zaključka zia le-
to 1911.
4.	Prepis glasnih deležev,
5.	Prememba pravil.
6.	Raznoterosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem ne bil sklepčen, vrši se eno uro pozneje na tistem mestu in z tistim dnevnim redom cürugi občni zbor, ki bo sklepal pri vsakem številu clošlih društvenikov.
Ravnatelj: Jože Ermenc.
Liniment maiišo
najbojše sredstvo, če si hočeš odstraniti potenje nog.— Cena 3 krone (tudi v znamkah).	Pošilja franko.
Mestna lekarna pri c. kr. ,Orlu" w /Mariboru
Qia«ni trg tik rotovža- m
za ženske in sukno za možke obleke zadnje mode razpošilja (najceneje
Juä&sioMNnska razpošiljalna
R. Stermecki v Celju št 301
Vzorci na zahtevo poštnine prosto.
Aparat la letanje
Žaga, tPBij Ib straže s strojnim obratom. :: Zarad za paniranje Ml :: Izvršuje nagrabi» spomenike in vsa manamrafaina in staa-aa besa dela iz ta- m inozemskega materijala. = =s Plošče za psbiš&Ki iz razssbtranega marmorji. :: Veiika zaloga izgatosijeaik aatrabsN» spomenikov. :: Najnižje cene. :: Nalantni « sa plačilni pogoji. :: Naročila se izvršujejo točno, sa sa kmk! la stroškovni proračuni brezplačno.
Brzojavke: Kamnoseška dryiba Celje.
kakor ga kaže
poleg stoječa slika
||||||j" in kateri bi v nobeni hiši naj ne manjkal, se dobi
pri Zinauer & Co. 281 Sv. Jakob v Slov. gor.
Cena s svincem in navodilom samo 5 K. Pošilja se po povzetju.	u
Jako priprosto! Zelo praktično! Nobena igrača!
štajerski
priporoča svojo doma žgano sfilaste, trapistom, teiste
pegistpovana zadpuga as neomejeno zavezo
v lastni hiši (Hotel „Pri belem volu“) v Celju, Graška cesta 9, I. nadstr
obrestuje
Hranilne vloge po 47,% brez odbitka rentnega davka. Sprejema hranilne knjižnice dragih zavodov kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo. Daje vložnikom na dom brezplačno hranilne nabiralnike. Sprejema po sejnem sklepa vloge na tekoči račnn in jih obrestuje od dne vložitve do dne dviga.
up»du j e
vsak torek in petek dopoldne. Prošnje se sprejemajo in pojasnila dajejo vsak dan, izvzemši praznike, dopoldne od 8. do 12. ter od 3. do 6. ure pop. Za vplačila po pošti se dajejo zastonj poštno-hra-nilnične položnice Št. 92465. Telefon ima št. 8. Za brzojave zadostuje naslov : Ljudska posojilnica Celje.
posojuje
na zemljišča po 5% do 57*%i z amortizacijo ali brez nje, na zastavo vrednostnih listin in na osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Konvertuje vknjižene dolgove pri dragih zavodih in izterjajo svojim članom njih terjatve. Prošnje in listine za vknjižbo dela brezplačno, stranka plača le k- leke.
Založnik in izdajatelj : Konzorcij .Straža
Odgovorni urednik e Lav. Kemperle.
Tisk tiskarne »v. Cirila v Maribora.