Največji iloveniki dnevnik v Združenih državah VeUa xa vae leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA Ustisloveriskih .delavcev v Ameriki. the United I—Ml d every day except Sunday« and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered u Second Olan Matter September 21, 1903, at the Fort Office at New York, N. Y., nnder Act of Congress of March 3, 1870 XXLBFOM: OHalm NO. 224. — STEV. 224. NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 23, 1932. — PETEK, 23. SEPTEMBRA 1932 VOLUME XL. — LETNIK XL. ROOSEVELT IMA VEDNO VEC PRILIK ZA ZMAGO POLITIČNI PREROKI PRAVIJO DA BO DOBIL ROOSEVELT V CALIF. 150,000 GLASOV VEČINE Edinost med demokrati bo brez dvoma spravila Roosevelta v Belo hišo.—Demokratski predsed-sedniški kandidat se je posvetoval z Williamom McAdoo-jem.—Senator Robinson svari pred obljubami. — Pomožni mornariški tajnik pravi, da se bo preklicu prohibicije protivilo dvanajst južnih držav. Henderson se je zelo zavzel za razorožitev NA ROOSEVELTOVEM POSEBNEM VLA KU, 22. septembra. — Posebni vlak demokratskega predsedniškega kandidata .se bliža po severnem delu Californije San Franciscu. Zastopniki vseh fak-cij demokratske stranke, ki so hotele pri zadnjih primarnih volitvah prekositi druga drugo, se naha- PARAGVAJCI ZMAGUJEJO Po dvanajstdnevnem obleganju so zavzeli eno utrdbo. — Počasi zožujejo krog okoli trdnjave. Asuncion, Paragvaj- 22. septembra. — Uradno obvestilo vojnega ministrstva pravi, rla paragvajski oblegovalei trdnjave Boqueron v okraju Cliaeo stalno zožujejo .svo-j« obkoljenje in doviažajo artile-rijo, .strojno puške ter gradijo 110-jajo na Rooseveltovem vlaku. Med njimi je tudi j ve zakope. Paragvajci že dvanajst Willirm G. McAdoo, ki se je že pri več p>rililc3.K jflni trrinja\r>. potezal za predsedniško nominacijo. Predno bo do-I .z.H.f,njA IK,s1ani;'.P nevtralne ko- r J . j misije paragvajski vladi, katero prosijo, da bi ustavila sovražnosti v Chaco okrožju, so povf.roc'i-le v okraju v paragvajskih krogih veliko začudenje ter smatrajo nevtralno komisijo, da v sedanjih razmerah ni kos svoji nalogi. B0LJŠEVIKI S0CLMAJ0 7 NEMČIJO KOMPROMIS MED ANG11 JO IN GANDHI JEM l - Tudi Rusija n i poslala Bramani in "nedotak- spel vlak v San Francisco, bo stopil nanj tudi znani založnik in izdajatelja listov Wm. Randolph Hearst. Med demokrati vlada popolna edinost, in baš ta edinost je porok, da se bo prihodnjega marca vselil Roosevelt v Belo hišo. Demokratski voditelji so zatrdili Rooseveltu, dal Nevtralne države skušajo dose- bo dobil pri prihodnjih volitvah v Californiji naj- 1 ri sam<> P^mirjp med obema dr-. . - ~ r\r\r\ i v n • , ... x i. i za vama. toda paragvajska vlada manj I 50.U0U glasov večine. Pri zadnjih volitvah vstraja v tem. da s^ mora skleniti je porazil Hoover v Californiji svojega demokrat- Htalni mir enkrat za vselej in vsled skega rtasprotnika Smitha z večino 500,000 glasov. I*«*" »bteva kot jamščino popol- " , . . ° . i no razorozenje. Zato je paragvaj- Calitornij. republikanski governer James Kolph ska vlafla mm,nje. da bi se nev- ie pos^l Rooseveltu brzojavko, V kateri ga je na-Jtralna posredovalna komisija preselila kam bližje, kot pa je Washington. na pr. v Montevideo ali Uruguav. svojega zastopnika na razorožitveno konferenco. — Podpira Nemčijo pri njeni zahtevi. Ženeva, Švica, 22. septembra. Sovjetska Rusija se je pridružila Xemriji in naznanila, da podpira Nemčijo pri njeni zahtevi kh enakost glede oborožitve z drugimi državami in ni poklala svojega zastopnika na razorožit veno konferenco. Predsednik konference Arthur Henderson je rek H. da je sedaj •večja potreba kot kdaj poprej, da države sklenejo, rla se razorožijo. Ko so se drugi delegati zbrali k zasedanju konference, je ostal ruski delogat Mak.s:m Litvinov v .svojem stanovanju ter je pregledoval razne listine na mizi. TE2AVE V ALBANIJI kratko toda uljudno pozdravil. HOT SPRINGS, Ark., 22. septembra. — Senator Robinson je pozval danes vse demokratske kampanjske voditelje, naj ne vzbujajo v volilcih prevelikih upanj in jim naj ne delajo prevelikih obljub. Napačno je trditi, da se bo z izvolitvijo demokratskega kandidata vrnila prosperiteta v deželo. Vzroki sedanje depresije so vse prej kot pa političnega značaja. MILWAUKEE, Wis., 22. septembra. — Demokratski volilni strategi se temeljito bavijo s politic nim položajem v Wisconsinu, ki je nastal po porazu La Folletovih progresivcev ter prihajajo do zaključka, da so demokratje v tej državi danes dosti močnejši kot so bili kdaj prej. Pred dvema letoma je dobila pri primarnih volitvah demokratska stranka komaj petnajst tisoč glasov, dočim jih je dobila letos stopetdeset tisoč. Pri primarnih volitvah so republikanci strahovito porazili La Foletta in njegove pristaše. Walter J. Kohler. ki je kandidiral za governersko nominacijo, je dobil 92,000 več glasov kot pa governer La Follette. Formosa, Argentina, 22. septembra. — Bolivijski častniki, ki so prišli na tukajšnjo mejo iz Chacd okrožja, pripovedujejo, da Para-gvajei oblogujejo trdnjavo Bo-queron s HfKK) vojaki. Bolivijci z vsem svojim prizadevanjem "niso mogli prebiti paragvajskih črt, ki >e vedno bolj zožujejo okoli mesta. Bolivijski aeroplani letajo nad Boqueronom in prinašajo posadki hrano in nmnicijo. V sedanjih bojih za Boqueron so izgubili Bolivijci 2.>0 mrtvih in 'več sto ranjenih. »Skupne paragvajska izgube morajo biti okoli tiso<" mož. Washington, D O., 22. sept. — Xaivzlic priprostemu življenju albanskega prebivalstva zadenejo najmlajše evropsko kraljestvo kake težave. Dokaz temu je ^zarota proti kralju Zogu. medtem ko vlada zagotavlja, da sedanja svetovna kriza ni Albanije niti najmanj zadela. V a v pustu je bilo obsojenih sedem izobraženih Albancev na smrt, ker jim je policija dokazala, da so kovali zaroto proti kralju ob prilrki proslave štiriletnice, ko je mladi kralj Zog zasedel kraljev prestol 1. septembra 1028. Vlada dolži zunanji vpliv za vse izarote v Albaniji. Zog je bil najprej albanski predsednik, toda narodna .skupščina ga je povzdignila za kralja. ljivi" so prišli do sporazuma. — Gandhi si je izgovoril čas za premislek. Poona, Indija, 22. septembra. Veiselo razpoložen je .Mahatma Gandhi povedal svojim obiskovalcem. da bo dosežen kompromis glede volit venega vprašanja in da bo vsled tega v nekaj dneh končal svojo stradalno stavko, katero je pričel v torek opoldne v Yeroda kaznilnici. Sedeč s prekrižaniini nogami na preprogi v sobi, ki je določana za jetnike, jo Gandhi sprejel voditelje indijskih bramanov in sun-dras, ali "nedotakljivih", ter je poslušal pogoje medsebojnega sporazuma. Gandhi si je izgovoril en dan odloga, ko bo naznanil, ali .sprejme predloge, ali jih zavrže. Tudi. če jih sprejme, ne bo prenehal s stradanjem, dokler pogo-, ŽELI, DA NEMČIJA ZOPET y POŠLJE SVOJO DELEGACIJO ŽENEVA, Švica, 22. septembra. — Odbor raz-orožitvene konference je imel svojo prvo sejo, med tem ko je francoski ministrski predsednik Herriot ostal v svojem hotelu. Angleški zastopnik in predsednik konference Sir Arthur Henderson je takoj spočetka pavdarjal potrebo, da se joboroževanjj? -zniža, da bo mogoče zopet pridobiti Nemčijo k zborovanju, ali pa se bo zopet pričelo tekmovanje v oboroževanju, kar bo vodilo v neizogibno vojno. Odločitev glede nemške zahteve o enakosti oborožitve jf bila prepuščena odboru konference, toda razprava je 'bila odgodena. Henderson je naprosil nemško vlado, da pošlje svoje delegate, da je mogoče s konferenco zopet nadaljevati. Herriot se ni udeležil otvoritvene seje, temveč je v svoji hotelski sobi razmišljeval o mogočih j koncesijah glede razorožitve, zla-'sti je Herriot mnenja, da je treba natančno preiskati tajno nemško oboroževanje. Posvetoval se je s češkim delegatom dr. Benešem. griMum delegatom Nikolajem PolitU in bel-Paulom Hv- jev ne odobri angleški ministrski .. .. predsednik Ranusev Mac-Donald. I ** J .. , . t, . „ ... y w . . ... , i mans. Nato se je Herriot odločil, Kampromis je bil dosežen na se- , , ^ . ^ ' _ „ . , , ,. . ... , fi j * i » da odpotuje takoj v Pariz, ne da p pododbora indijskih nedotak-l, . . A , , , ,...,„ . .... ... bi prisostvoval konfc ljivih in zapisnik je predložil in Gandhi ju njegov .sin Devi Das Gandhi, Sir Tej Bahadur Sapru, M. H. -lavakar in drugi, ki so pričeli z Gandhijem konference ob osmih dopoldne. Voditelj "nedotakljivih", dr. Am bed k ar. ki je dovršil Columbia vseučilišče v New Yorku. je rekel, rta je njegova stranka po- htevali. da se naj razpravlja o raz- P0CAJ/NJA 0 KITAJSKI MFZNIC1 Rusija je vzela železniške vozove kitajske že* leznice. — Kitajska je 1 metla samo pravico v upravi, ne pa v lastnini. Čangčnn, Mandžurija, 22. sept. Namestnik zunanjega ministra Ohaši je odpotoval v Harbin, da razpravlja z ruskim konzulom o ruskem odgovoru na protest Man-čoukuo vlade, ker je Rudija odpeljala v Rusijo železniške vozova s kitajske mandžurske železnice. Mančoukuo država je zavrgla 23. julija, ko je bila konferenca I zatrdilo ruske sovjetske vlade, da odgodena. Konferenca se je raz- pogodba iz leta 1934 dovoljuje šla v nesoglasju. | Kitajski samo pravico pri upravi Do sporazuma ni bilo mogoče železnic da pa nima nobene lairt-pritu ker so nekateri delegati za- ninske provice do železniškega prisostvoval konferenci. V pon-deljek pa se bo Herriot zopet vrnil v Ženevo. Konferenco je pričela s svojim delom na podlagi resolucij z dne pestila do .skrajne meje. Po novi pogodbi imajo pravieo voliti vsi raizredi in zatiranim razredom je zagotovljeno še posebno varstvo. Dr. Ambedkar je rekel Gandhi-ju. da je sitranki "nedotakljivih" zajamčeno popolno zastopstvo v indijskem parlamentu. Zopr. ki/jp prvi albanski domači kralj, je star 38 let. Kraljestvo je dedno in mu bodo sledili na VATIKANSKO MESTO UDE- frPS,0l» njp*°vi •>,,,n,mi ali r-a LEŽENO PRI MANEVRIH Vatikansko mesto, 22. sept. — Vatikainske oblasti ko danes izjavile, da bodo sodelovale pri italijanskih zraenih manevrih, ki se bodo vršili 2-H. septembra nad Rimom. Italijanska 'vlada je naprosila V tukajšnjem republikanskem glavnem stanu prehivaliee Vatikana, naj Ugasne je bilo danes objavljeno besedilo govora, ki ga je ->° Pri tflj f>riliki vse v slu,~'a i .vi • i, . .t r .i ti i ju zračnega napada na Rim bi so- imel mornariški podtajnik Ernest Lee Jahncke v vražnik kaj lahko bombardiral East Orange, N. . Jahncke je rekel, da demokratje tudi Vatikan, z ozirom na prohibicijo vlečejo svoje volilce za nos. Da se prepreči preklic osemnajstega amendmenta, je potrebnih trinajst držav. Demokratje prav dobro vedo, da bo proti preklicu glasovalo dvanajst južnih držav. Gandhi po dveh dneh stradanja izgleda nekoliko shujšan, da-si še vedno kaže veselo razpoloženje. Gandhija so preselili v sprejemno sobo za kaznjence da mu ni treba pri vsakem obisku prihajati rz celice. fiandhi sedi s prekrižanimi no-minister, pa je odstopil, ko je bil gami na preprogi m prede, četu-i z vršen nanj atenta. N'aslednje !e- di prihaja k njemu mnogo obisko- 1 valcev. Mnogi začudeno gledajo orožitvi na podlagi novih izvedencev v vojaških zadevah, medtem ko je odbor zahteval za podlago poročila starih raziskovalcev glede oboroževanja v mini. zlasti, kar se tiče kemikalij. ' potomci rodovine Zogollis Zog je. bil leta 1924 notranji | to pa je bil iavoljen za albanskega predsednika. na mijhnega. Po govornikovem zatrdilu je republikanski načrt dosti boljši. Ako se naprimer država New Jersey zavzame za pijačo, jo bo dobila, dočim bo zvezna vlada strogo zastražila pred vtihotapi j an jem vse one države, ki so proti pijači. Johneke je imenoval Roosevelta "amaterja v gospodarskih vprašanjih, političnega diletanta in začetnika v državniški vedi". Ker je bilo v de-želi nemirov, .so vsi imeli vzrok v razdelitvi zemlje. V verskem oziru ni nikakih težav, dasi žive v deželi katoliki, grški katoliki in mohamedanci. suhega moža, ki z obiskovalcem niti DEMONSTRACIJE NEZAPOSLENIH __ i Liverpool, Anglija, 22. septem-j bra. — Med nezapoisletnimi v, Islangton Square okraju, so izbruhnili resni nemiri. Ko je poli-1 cija na konjih skušala napraviti red, je bilo več oseb ranjenih. materij al a. Zastopnik Mančoukuo države se bo tudi v Harbinu pesvetoval 9 poljskim konzulom glede priznanja Mančoukuo. Tsiteihar, M&ndžnrija, 22. sept. Iz Hailarja prihaja poročilo, crt se pripravlja obsežna vstaja, ki ima namen takojšnje strmoglav-ljenje Mančoukuo vlade. — Poveljnik kitajskih Čet v Hailar Su Pin g-wen se je posretoval z generalom Čangom Cuan-čiu glede skupnega vojaškega nastopa. AMERIKANCl NAJ NE POTUJEJO V MANDŽURIJO Mukden, Mandžurija, 22. sept. Ameriški konzul je danes posvaril državljane Združenih držav, na ne potujejo v Mandžurijo, dokler ne bodo natančno preiskani vzroki napadov na tamkajšnje železnice. m ADVERTISE GLAS NARODA" marsikaterim noče govoriti. Od »"asa do časa popije malo vode. Njegovi prijatelji, ki poznajo Gandhi je vo življenje zadnjih let, pra«vijo, da nekaj dni post ne bo Albanci nimajo železnic. V de- naT1i P<*«*bno vplival, želi je samo nekaj vojaških cest,'" Ijeta 1924 -se Je POJ5til 21 rtni v katere so ogradili Avstrijci tekom Protest proti indijsko-musliman-s vet ovne vojne in pozneje Itali- izgredom. Zdaj je že nava- jam. toda te ceste so zelo zane- Jon na post. marjene. i . _ Albanija ima 830,00 prebival-1 t cev, ki fvečinoma žive visoko v go-1 rah v majhnih kočah in navadno | pasejo ovce in koze. Albanija je imela za svojo neodvisnost mnogo bojev s Turško,1 London, Anglija, 22. septembra, slednjič pa je dobiba svojo samo- Na konferenci me«todistične cerkve stojnost leta 1920 s pomočjo Ita- je bila sprejeta danes resolucija, lije. ki ima »v resnici nad njo nad- v kateri rpozivajo metodisti de-oblast. , legate razorožit vene konference, Jugoslavija je vedno smatrala naj napno vse sile. da bo izvedena italijansko-albansko zvezo za o- temeljita . razorožitev. Resolucija groženje miru na Balkanu m je je bila poslana Anthuru Hetider« imela z Albanijo že mnogo ob mej-. sonu. ki (predseduje razorožit veni nih spopadov. 1 konfernci. KITAJSKI ADMIRAL DVIGNEJENJE ZLATA IZ PARN1KA Plymouth. Anglija, 22. septembra. — Italijanska dvigalna ladja Aittiglio II. je pripeljala -v pristale d TI 1TMAD I UM četrto količino zlata iz po-JL DIL UlflvKJLr? topljenega parnika Egypt. Zadnje zlato je bilo vredno $450,000, ZAHTEVE ANGLEŠKIH MET0DIST0Y Šanghaj, Kitajska, 22. septem-j ]>> sedaj je ladja dvignila zlata V, bra. — Št irje nepoznani zločinci, vrednosti $3,250,000. Ko je par-so vdrli v stanovanje admirala nik Egypt leta 1922 vozil mimo Wu Kwamg-Tsung, ki je bil na- Bresta, je na njem nastala eksplc* celnik vladnega hidrografičnega zjja in parnik ae je potopil z zla« oddelka, in admirala ustrelili. Admiral Wu, ki je bil prvi mornariški častnik, ki je kdaj poveljeval moderni kitajski bojni ladji, je imel «v svojem stanovanju več povabljenih gostov, ko je bil izvršen napad. Ko so vdrli ob stanovanje, so najprej z revolverji prisilili goste, da so postavili ob steno, nato pa so pričeli streljati na admirala. Morilci so pobegnili. Naročite m na "Oiu Naroda največji llovefixkl Anernlk \ tim zakladom v vrednosti pet milijonov doIarjc?v. Italijanski dvigalei že nad dv4 leti z velikim naporom akusajo! dvigniti zaklad in šele v juniji letošnjega leta so dvignili prvej količino zlata. VOJNO PRAVO 1 V OKLAHOMI Oklahoma City, Okla., 22. sept« 'Ker se je (pojavil v tukajšnjih pe trolejskih poljih odpor proti vo« jaški m odredbam, je governer W« g, JiwTay. grog^ jgnfeo ^ ......."L ' 3K YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 23, 1988 Owned and Published by 8LOVGMC PUBLISHING COMPANY t A Corporation) F ran* SaJucr, President L. Benedfk, Tma. n< w. tlic corporation and •< •t Manhattan. of above officers: New Yorti City, N. Y. OLiS NARODA < Voir* mt the People) Every Day Exeept Suinlays and Holidays Ea cel« leto velja za Ameriko In Kanado...................... W00 Za pol leta..........-..........$3.00 Za fetrt leta ..................$1.50 Za New York za celo leto......$7.00 Za pol leta ....................$3.flO Za Inozemstvo za celo leto......$7.00 Za pol leta ....................$3.5« Subscription Yearly $6.00 Advertisement an Agreement "Gl»a Naroda" tatiaja vsaki dan tevzem&l nedelj la praznikov. Dopisi brez pod pi na In osebnosti se ne jtriobčujejo. Denar na) se blagovoli poilljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prej&nje blvaLUče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 W. ISth Street. New York. N. Y. CHelaea 3—3878 po Štiridesetih letih =====-T TRETJI RIM Pred štiridesetimi leti je prišel v An^riko skromen in delaven rojak Frank Sakser. Prišel je za kruhom — kot so prišli tisočeri drugi za njim. V stari domovini je bil stavec; delal je pri 44Sloven-skem Narodu" v Ljubljani in pri tržaški "Edinosti". V New Vorku je dobil delo pri nekem češkem časopisu. V svojem prostem času je iskal zveze z našimi ljudmi, katerih je bilo tedaj še malo v novem svetu. Po zapad liiii iu severnih državah so se mučili, ločeni drug od dru- a in stremeči po vezi, ki bi jih vezala v tujem svetu Silne razdalje so jih ločile. Razdalje med domovino in med naselji, kjer so se začasno ustanovili. Kakor izgubljenci so bili v tuji deželi. Tujega jezika niso bili v?.»ščiv odredi) in postav nove domovine niso poznali, in uikogar ni bilo, ki bi posredoval med njimi samimi ter med njimi in staro domovino, s katero jih je Rezala sicer nevidna, toda neločljiva vez. Pogledi vseh so bili ob raj rt li proti New Yorku, kjer so prvič stopili na tla svoje nove domovine. New York je bil zanje merodajen, — kakor je merodajen še dandanes za .vso širno in prostrano Ameriko. Frank Sakser je že iz starega kraja poznal veliko važnost časopisja, saj je delal v tiskarnah in uredništvih izza svojega petnajstega leta. Delal je in se učil pri velikih mojstrih, ki so bili v tedanji dobi voditelji slovenskega naroda. Na podlagi svojih skušenj in poznavajoč potrebe te-'danjih priseljencev, se je odločil za veliko žrtev. Ponoči je pisal, podnevi je stavil, v zgodnjih jutranjih Urah je pa vrtil stroj in tiskal "Gl-is Naroda". Jutri bo štirideset let, ko je bila prva številka '4Glasa Naroda" poslana v slovenske naselbine. Mod našimi ljudmi je zavladalo novo življenje. V New Yorku «o zaslutili svojega prijatelja in so ga na mali zabeli obdajati z vprašanji. Dasi je? bil neuk v tujem svetu, mu je skoro vedno Uspelo izbrati pravo pot in pravi način, da se ni nikdar nihče kesal, kdor ga jfč vprašal za svet ali pojasnilo. Kmalu po njegovem prihodu je pritisnila prva denarna kriza, kar jih pomnijo slovenski priseljenci. To jc bilo leta 1893. ko so se naši ljudje vprvič prepričali, da "obljubljena dežela" ni prav posebno obljubljena. Frank Sakser je pa delal, stradal, vztrajal in pomagal. Krog njegovih prijateljev in prijateljev "Glasa Naroda" se je širil, "Glas Naroda" in Sakserjevo podjetje sta pa postala neobhodna potreba tedanjih slovenskih priseljencev. Na tisoče in tisoče rojakov je potovalo 3 posi'edova-njem &ak»eTjeve tvrdke iz domovine v Ameriko oziroma iz Amerikje domov. Na milijone dolarjev so poslali naši ljudje potom Bukserjeve tvrdJte v domovino, in število tistih, ki so iskali pri nji dobregta sveta, je bilo ilebroj. '"Glas Naroda" je ves ta čas svetoval, informiral, poročal o delavskih razmerah, poleg tega pa tudi prinašal ljudem obilo razvedrila. • * Z njegovim posredovanjem se je nabralo velijo vsote zrn. slovenske siavkarje, marsikatero obmejno posestvo v stari domovini je bilo rešeno pred grabežljivim tujcem z lituiarjeiiL, nabranim potom 44Glasa Naroda" za Ciril in Metodovo družbo. Zavzel se je za vsakega nesrečnika, za pogorelce, po-plavljence in za slepne v domovini. Syojo štirideseto obletnico praznuje skromno v naj-večji gospodarski in denarni krizi, kar jih je doživela Amerika. S pomočjo svojifc zvestih prijateljev in naročnikov bo tudi to kriio srečno prestal ter bo zvest svojim načelom 4* konca, to a* .pravi do tedaj, ko se bo zaključilo čada je poglavje zgodovine ameriških Slovencev, NASI V AMERIKI teh delih naleCe delavci vedno na nova presenečenja. Tako se sedaj. ko so podirali velikansko stanovanjsko hišo, ki je segala -v Trajanov forum, odkrili forum Gaja Julija Cezarja, ki je dal zgraditi ta forum poldrugo leto pred *>vojo nasilno smrtjo. Ze «o zabeli popravljati Venerin tempelj in kmalu se bodo lotili Ves-pazijanovega foruma. Prav verjetno je. da bodo restavrirali najveličastnejši del starega Rima. ki jo ležal v 600 metrov dolgem in 200 metrov širokem pasu med Trajanovini templom in templom miru. Ta doloma zasuti del je najbrž ]ftp£ie ohranjen, kakor Forum Roman um. ki ga je zob časa v .sto-' let jih tako zelo uničil. Da je skritih v rimskih tleh še moiogo presenečenj, je jasno. Kdo-ve, kaj vse leži še pod 6 do 8 metrov globoko plastjo prsti in razvalin. na kateri stoje hiše današnjega Rima. Kjerkoli kopljejode-lavei v večje globine, vedno nalete na spomenike iz davnine. Vendar ne suiemo mirJiti, da bo Rim postal zaradi obnovitve nekaterih delov starega Rima kak muzej starin. So še važnejše naloge. ki ča&ajo arhitekte sodobnega Rima. Medtem, ko sedaj podirajo cele četrti stanovanjskih hiš. morajo arhitekti skrbeti, da spravijo vse. deložiranee pod .streho v modernih in lepili stanovanjskih hišali. Žalostne stanovanjske raizmere v južnem dehi mesta in v predmestjih silijo arhitekte, da posknbe najprej za primerna in človeku dorrtojna -riauovati.ja. Na Pravi gospodar 'Italije. Mussolini, je spomladi leta 1930 sklical pose»bno komisijo, ki naj bi sestavila nov hi modern regulacijski načrt aa sodobni Rim. Ta načrt naj bi omogočil zgradbo tretjega Rima in naj bi po Rimu cet»arjev in imperatorjev ter papežev bil nekaj čisto svojevrstnega. Mogočni Duoe je dal pol -leta časa za izvršite* načrta. V resnici je bil načrt pod pollenem temeljitem študiju izdelan in 28. oktobra 1^30 je izročil predsednik komisije, knez Boncompagni Ludovisi Mus-soliniju poročilo komisije. Ta načrt je bil po dolgtrajnah pregledovanjih odobren julija 193,1 s kraljevim dekretom in letos v marcu sta ga potrdila poslanska zbornica in senat. Tako se bo na-daljnih 25 let moral razvijati Rim po mogočnem načrtu "Piano re-golatore di Roma", ki po svoji ve-likopoteznosti prekaša celo veličastne zgradbe papežev Nikolaja V. in Siksta V. •Novi regulacijski načrt hoče v resnici spremeniti lice Rima. Velikanske so že spremembe prometnih izvez. tako eest in železnic, ki he bodo gradile pač po potrebi v •bližnji in daljni bodočnosti. Velikanska množica železniških tirov, ki se končuje sedaj še v postaji Terminti. bo izginila pod zemljo. Zrastel bo nov glavni kolodvor, ki bo stal na velikanskem trgu med hoteli in palačami. Ta kolodvor bo zgrajen ves pod zemljo in bo namenjen samo osebnemu prometu; da bo ta glavni kolodvor razbremenjen, sta v načrtu določani še dve postaji "Flami-nia" na severu in "Cesalma" na jugu. Pri teh dveh postajah bodo tiri zopet zagledali beli dan. Zgradile se bodo štiri podzemeljske cestne želeenice. ki se bodo križale na trgu "Piazza Venezia". Te štiri proge bodo šle radialno iz središča na trgu in bodo služile osebnemu, kakor tudi pospešenemu tovornemu prometu. Velikanske bodo spoiueinbe na cestah. Vse dosedanje glavne ceste bodo razbremenjene z vzporednimi cestami. Posebna cesta bo šla skozi zahodno pobočje griča Pincio. skozi predor in bo tako zvezala Corso z veličastno cesto Via Veneto. Posebna novost bo tako zvana gorska cesta, ki bo šla s trga Piazza Venezia proti vzhodu mimo cesarskih for o v do Ko-loseja in naprej mimo .svetega Janeza v Lateranu po novi Apijski cesti v gore. Mnogo eest bodo razširili i« odpravili zagate. Nove ceste bodo zgrajene vse tako. da bodo z njih videti najlepše rimske stvabe. tako kupolo sv. P«® tra. Kolosej. Panteou ali Avgustov Mauzolej. Ko bo tako počap-i rastel novi Rim z leta IfljO. bo hkrati doživel vstajenje Rim v času republike in cesarjev. Tako so že sedaj v • Prav toliko milijonov pa bo žrtvo-sredi velemestnega vrveža reatav-1 valo me*to Rim samo za obnovi-rirali od Largo Argentina štiri tev spomenikov iz davnine. Jas- H>. septembra se je v osrčju obstrelil tri policiste in enega ei- slovenske naselbine na St. Clair Ave. v Clevelandu odigrala krvava družinska tragedija, ki je morda zahtevala dvoje življenj. Anton Bučan. mlad Slovenec, je uevanno obstrelil svojo ženo Fannie. staro 25 let, ker se ni hotela vrniti k njemu, potem pa je •pobegnil. Policija je mnenja, da se je morda ustrelil. Tragedija se je odigrala na 6003 St. Clair Ave., kjer je Mrs. Bučan živela, odkar je iz dvema malima otrokoma za.pustila moža.1 Mrs. Bučan .je bila pred poroko bnrleskma plesalka ter je nasto-pada pod imenom Fannie Clea-rent, dasiravno je rodom Slovenka. Mrs. Bučan je v Glonville bolnici povedala policiji, da je že pred več meseci zapustila svojega mladega moža in da .pred kratkim vložila tožbo za razporoko. Njen mož je najel sobo v bližini njenega stanovanja in je pogosto prihajal k nji ter jo prosil, da pozabi, kar je bilo ter se z otrokoma vrne k njemu. 19. septembra, pravi žena. je stala na pragu hiše. kjer stanuje, ter se pogovarjala z Miss Ano Paul. stara 19 let. ki stanuje v isti hiši. ter z Miss Judv S i rev. stara 21 let. iz 5607 St. Clair Ave. Tedaj je prišel mimo Bučan. pobral sinčka Tončka ter dejal: "Well. good-by". — Jaz sem ga vprašala, k-am vil ista; eden izmed 'policajev bo cwlepel. koncem se je pa Kuhar zvrnil mrtev na tla zadet od krogle nekega policaja. — Dne 8. septembra, ravno na Mali -Šmaren, petnajst minut po 3 .uri popoldne je začelo goreti v naselbini Hvland Bov. Utah. Silen požar je bil to. ki je uničil n>-kaj nad 100 domov z vso opravo vred. iKer se nahajajo ti rudniki na strmem pobočju hriba, je do njih samo en dohod in še tisti tako strm. da strmino zmagajo samo izredno dobri avtomobili. Zato je bila v>aka pomoč zn rešitev pohištva in drugega pri najboljši volji nemogoča. Mnogi izmed nesrečneže v so si rešili le to, kar so so mogli s seboj odnesti na rokah, kar je bilo le nekoliko oblačila in še to so le zvelikinri težavami in naporom rešili. To pa zato. ker so hiše postavljene ena nad drugo po hribu, kakor na pr. stopnice, tako da .je 6 do 7 hiš ena nad dru- Prizadeti so samo naši rojaki, največ Hrvatje. Slovencev je nekako pert ali šest družin. Dalje je je bilo tam nekoliko Italijanov in par Meksikancev. Izmed Slovencev .so najhuje prizadeti Frank in Johana Kascek. ki so znani daleč po Ameriki in ki so imeli precej vredno poslopje in opravo ter druge vredne reči. fludo sta tudi pro za deta Dan in Rose Skala, ki gre -z dečkom. — pripoveduje že-, ^ delavnico in na. — in nato sva se pričela pre-, je popolnoraa vse z„oro,o s stropi vred Rojak John Strelič. pirati. On je izgledal tako jezen in rekla sem mu. da če se ne bo regulacijskem načrtu je seveda že | pazil bo priš(V, y ko foo vse lepo rečeno Na severu in na zahodu b'wlo stale ob desnem bregu reke Tibere stanovanjske četrti odličnikov in bogatašev. Tam bo bodoče mesto vrtov in zelenja. Na, jugu bodo stanovanjske hiše za preproste sloje m za delavstvo. Vendar ne nameravajo zgraditi za velikanskih stanovanjskih kasarn. ampak manjše stanovanjske, hiše. ki bodo stale v lepih skupinah. Med temi skupinami pa bodo na lepih trgih stale cerkve, žo- ga ubil. Bučan je nato dejal, da to se lahko zgodi in še prav kmalu. — Jaz sem šla na dvorišče, kjer se je ignalo več sosednjih otrok, on f1—n|>1ni H. (FRANK SAKSER) WIIT 1MH ITMIT NIW vonK. m. V. . i d o vršen ill popravil v kleti in dvo-no stanje je nevarno. Deček je t . . * . od krogle dobil le prasko v lice ter je bil poslan iz bolnice, ko se mu je rano zavezalo. rani ni mogla vršiti 18. septembra. kot je bilo napovedano, se nepreklicno vrši dne 2. oktobra. Za- j četek ob 5. uri popoldne. V-top-Policija sodi. da se je Bučan , nina prostovoljna. Slovenci. Slo-morda ustrelil, kajti predno je venke! Vselej ste na to prireditev prišli v velikem številu in niste se kesali. Tudi letos se ne boste kesali. ako pridete. l.*im več vas bo. tem bolj bo toplo pri srcu! Odbor. NAJVEČJA KAZEN V ŠPANIJI ustrelil na svojo ženo. je oba o-troka poljubil, za slovo. Dvojica je bila poročena skoro štiri leta. — Zadnjo soboto popmldne. due 17. septembra .se je odbrala v Ne>vburgu. Ohio, na domu rojaka George Kuharja, prekmurskega Slovejica. kr\iava tragedija. Ko-jak George Kuhar, star (il let. se menda v pijanosti spri s svojo že-, no in 20-letniru sinom Štefanom. Španski parlament je sprejel ki je prinesel iz neke štacune jdoločbo. ki odpravlja smrtno ka-štruco svežeiga kruha, pa istega .«**» i" dosmrtno ječo. Največja kani hotel dat ga. To je očeta tako ujezilo, cla je potegnil samokres, .se zabarrkadi- n(V?t ^ l>ri vsaki 's,Klbi ral v garažo in grozil, da bo vse , 1h za olajševalno okoHščmo. postreljčfl. Ker je pa oče še pred u »»/inTni — tem udaril sina Štefana in 13-let-'ZA SAMO $1.850 ZGRADI- nega !«■" j- > ""j-".!" iti očetu, ampak st-are- ki* more doleteti obsojenca v četa tako uiezik>. da je Španiji, je dvajset let ječe. Pija- DRUŠTVA O MAIHUVATE PXHtEWn V VESELICE, ZABAVE \ OGLAŠUJTE r .« t -ČLASNAIODA11« &*m mi*6 Siti čluitro, pač pt yd Slovenci f Tail okolici« i. i ti'i Mi CENE ZA OGLASE SO ZMERNE Klet vina je velik greh, ker smo pa Slo venci pobožen narod, nam je bilo menda že vnaprej odločeno, da ne bomo v tem pogledu preveč grešili. Pravzaprav imamo samo dve kletvici ter ničesar ne pomen jata. To sta "hudič" in *'pri moji ou-ai". Poleg tega je nam v velik kredit. da ie "hudiča" nikdar samega ne poslužujem o. Predno izrečemo njegovo vzvišeno ime. ga prav pošteno prckoluemo in pravimo: Preklet hudi."-. Tudi na golo dušo se nikdar ne f* k licu jemo. ampak ji damo vedno prilastek. Xaprimer "krščena" ali "krvava". Kako in zakaj se je "krvava duša" vdomačila. mi ni natančno t cesarja služit. O Božiču je prišel na uriaub. in prvo. kar je bilo. je v vaški gostilni pri litru vina dokazal, česa se je v borih par mesecih naučil v slavni cesarski in kraljevi armadi Pojavi se vprašanje, če je klet-vina potrebna in če sploh kaj zaleže. .Ta?: bi rekel, da ne. če bi ne vedel par slučajev, ki pričajo baš nasprotno. Pred kratkim ni i je pripovedovala. jsimpatična slovenska slam— nikarica : — Delam bolj pOmalem. toda vse bi še bilo. če bi mi mašina ne nagajala. Ko bi se dalo kaj zaslužiti. pa mašina nagaja. Včasi mi je tako nagajala, d-a so me od je«e kar sol^e oblike, sčasoma r-em pa pogrnntala pravega mašinista. Kadar se ustavlja ali narobe tečp. prvim dvakrat ali trikrat: — Hudič! — pi mašina zarona. da je •veselje. Zelo zanimiv slučaj sem videl j>red leti v tržaškem svobodnem pristanišču. S parnika. ki je dospel iz Južne Amerike, so odnašali fakini žaklje kave v skladišče. Občudovanja vredni ljudje, ti fakini! Dvesto kil težke žaklje kave so nosili tako zlahka kakor žaklje otrobi. Toda med njimi je bil možic, stab in suhoten. kakih petinštirideset let star, ki ga je težka kava sumljivo majala spiuintja. • Dejset -korakov je storil, vrgel žakejj s hrbta, kapo p« na tla in gočel moliti Jitanije vseh svetnikov. Imenu vsakega svetnika je prilepil pristno 1 tržaško »psovko, v isti saf»i je |» opravičil, da zadene psovka vse svetnike, edinole svetega Justa ne. ki je patron tržaškega mesta. Te čudne litanije, v katerih je bilo istotoliko "pork" kakor svet- > w j ■ nikov. je Tablebetal s čudovito naglico. dasi je za vsakim .svetnikom za dobro mero tudi debelo pljunil v umazano in omaseeno •kapo. Xa lastne oči jsem se prepričal, da mu je dal ta nenavaden pripomoček veliko moč. kajti pograbil je iakeij iu ga odnesel dvajset ali trideset korakov dalje, nakar je zopet opešal in -zopet začel moliti litanije. Možic je dobro zaslužil in je imel skoro sleherni dan delo. ker je bil pošten in pravičen. CVjegovi tovariši .so uckli ves svoj zaslužek v "Staro niesto, dočim je on polovico izaalužka pošteno od-rajtal mestnemu patronu. svetemu Just u za sveče, polovico ga je pa izročil oštirju v Via Tre Fon-tane; nekaj ea dolg. nekftj -m sproti, nekaj pa u 4epo mlado Je a* marijero, ki je služila pri njem. D A NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 23, 1032 THE LARGEST SLOVENE DAILY ta V. B. I. Vesti iz Primorja, Lani iiit'v'ca aprila ko karat.i-nje rji nenadoma aretirali nič hudega slutečega Ivana Marinčiča iz Zagorja pri Št. Petru na Kra-mi. Mladenič je star sedaj okrog 2h let in je sin uglednega trgovca in posestnika v Zagorju. Bil je zaposlen v očetovi trgovini in na ponetvu in ni imel ne rasa ne volje, da hi se pečal s kakršnimikoli protizakonitimi in protirežim-»kimi zadevami. Karabinjerji pa so ga, ne da bi mu .sporočili vzroke svojega postopanja odvedli z doma v tj&apore. Kmalu pa ga je redno sodišče izročilo preiskovalnemu oddelku fašističnega posebnega sodišča za zaščito države in javne varnosti. Obtožili so ga. da je špijoniral v korist neke sovražne države in izdal njenim agentom načrte neke italijanske vojaške ef>4e na Pivki. V preiskovalnem zaporu je bil nesrečni Marin-čič leto in dan. In ves ta čas mu niso mogli dokazati najmanjše krivde. Ko pa je bilo že vse preiskovanje in nasilno zasliševanje zaman, so ga pocttavili pred posebni fašistični (sodni zbor. Proees, ki se je vršil že pred meseci, je bil tajen. Telesno in duševno že strtega slovenskega fanta je sodišče kljub pomanjkanju vsakega poštenega dokaz« in le po pričevanju karabinjerjev obsodilo na 7 let je«"e. O tem proefHu fašistični tisk ni poročal niti besedice, ker mu je to prepovedala tiskovna cenzura. Tudi njegovi najbližji sorodniki dolgo niso vedeli, kje jo nesrečni mladeni«' in kuj so z njim \sp po-čeli. Vest o tem novem fašistič-iiem nasilju se je spričo tega šele pred kratkim raznesla med ljudmi. so a rotiraI i vinskega trgovca Mer-candela. rodom iz Milj, ki pa biva v Ilirski Bistrici, zobotehnika Bička, po rodu iz Divače, ki pa je prav tako bival v Ilirski Bistrici, tapetnika Jelenčiča iz Vipave in brata Jožeta in Antona Primca, ki iso stanovali v Trnovem, posestniškega sina Kranja Žnideršiča iz Dobr^polja. šoferja llrovatina. po domače Kovačevega Toneta in nekega Bobka. Osumili so jih, da t»o oni delili letake. Obtožili so jih zarote proti fašističnemu režimu in hujskanja redne vojske proti javnemu redu v državi. Izročili so jih sodnim oblastem. Preiskovalna kom»šija jih je že pričela zasliševati. SodeČ po obtožbah, bodo vseh osem aretirancev izročili fašističnemu posebnenm sodišču za. zaščito države in javne varnosti. Nekako pred mesecem dni, ko so pod Snežnikom in .Tavorni-koni vršila. velik«* vojne vaje italijanske [»'hote m artilerije. so neznane! nenadoma pričeli širiti med italijanskim vojaštvom letake, v katerih so jih pozivali, naj *e upro fašističnemu režimu, ki se že krha in ki mora v kratkem propasti. Karabinjerji so kmalu iztaknili letake in obenem dognali. da je imela vsa protifašistična akcija le lokalen značaj. Letake so našli v Št. Petru na Krasu, v Bhčii, v Trnovem in Ilirski Bistrici t«*r drugod. I'vedli so preiskavo ter po Pivki pretaknili neb roj hiš. Končno Poročali smo že o oprostitvi Franceta Omažarja pred goriškim sodiščem. 57-letni župnik že dolgo upravlja župnijo v Opat-jeni selu. Po rodu je iz Ljubljane. Karabinjerji so ga spričo tega vztrajno zasledovali, tako da je ' postal njegov položaj skoro že ' neznosen. Xa zadnje so po neprestanem oprezanju iztaknili "zločin". Župnik Orna žar bi naj bil delil med ljudstvom zastrupljeno 1 protidržavno čtivo: Tavčarjevo "Visoško kroniko" in "Koledar Goriške Mohorjeve družbe" za leto 1932. Karabinjerji so izvrššili po Opat jem selu in okolici veliko racijo za temi knjigami in preiskali slednjo hišo. Zbrali so o-krog 30 izvodov Tavčarjeve knjige in več koledarjev. Župnika pa so nemudoma prijavili goriškemu sodišču, češ da je on širil te knji-fre in tako zakrivil zločin proti državi in režimu. Xa goriškem sodišču niso moj*U župniku dokazati niti najmanjše krivde. Afera, ki so jo hoteli napraviti opat-jeselski karaibijerji iz vse zadeve le da si "priborijo velike zasluge za državo in Mussolinija" in pripravijo kako povišanje in odlikovanje. pa je bila tako velika, da so le zaradi prestiža policije župnika obsodili na 50 lir globe. Toda župnik <'eniažar ni odnehal in je vložil priziv. po katerem je bil. kakor poročajo sedaj fašistični listi, oproščen. in 27-lctnega Franca Širco, ker sta imela pri sebi nože, kakršne smatrajo v Italiji za orožje. Ooriško sodišče je sodi" j Iz dni 2o mlekaric iz raznih slovenskih krajev, ki so bile obtožene, da so prodajale slabo mleko. Obsojene so bile skupno na 0300 lir denarne kazni, objavo obsodbe v listih in plaf-ilo vseh sodnih in odvetniških .stroškov. VABILOna VESELICO SLOVENSKI DOM na 3 6 Danube Street, Little Falls, N. Y. JO PRIREDI V SOBOTO, DNE 1. OKTOBRA Pričet ek ob 8 uri zvečer. — Vstop vin a 2~tc za vse odrasle. IGRA SLOVENSKI ORKESTRA Vljudno se vabi vse Slovence od tukaj in iz bližnjih naselbin na to prireditev. Zabave bode dovolj, da gotovo ne bode nobenemu žal. kdor se bo udeležil. -V-4 SV I DE S.JE l. OKTOBRA! ~ „ „ , lf , Za odbor: Era »k Mas'r. PONAREJENI DENAR V bližini Kobarida je našlo te dni pet otrok staro granato. Pri-Strok. 3-letni Stanko Školč. 12-let-čeLi si jo razbijati, tako da je ne-1 ni Janko iLenkič. 10-letni Lojzek nadno eksplodirala. Vseh pet o-j Borjančič. 13-letni (Nikolaj Si- mac in 12-letni Josip Bakar je bilo hudo ranjenih. Prepeljali so jih v čedadsko bolnico. DATELJI ŽIVLJENJE PUŠČAVE V>i poznamo male okrasne pal-j bi in nezreli odpadli datelji so najboljša slaščica za kamele. Celo kol V Podkraju so karabinjerji aretrali 23-letnega Josipa Žaklja Kdo si ne želi domov? VSAKDO lahko sedaj z malimi stroški potuje v domovino in se neovirano vrne nazaj. Moderni parniki Vam nudijo vso postrežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu je pot ova nje zabava. Pri nas lahko kupite vozne liste za vse parnike. Vsa pojasnila za dobavo potnih listov, affidavitov; če želite dobiti sorodnika iz starega kraja, kakor tudi vse druge informacije, damo vsakomu?. brezplačno. Pišite nam! Metropolitan Travel Bureau ( F RAS K SAKS£R) 216 West 18th Street New York, N. Y. Mi zastopamo vse paro-brodne družbe. me, ki imajo v Afriki pod vročimi solne n i m i žarki velike sestre Najlepše palme, ki so včasih visoke 20 dc 30 m. rastejo v afriških puščavah v oazah Da morejo uspe-\ati kar iz puščavskega peska tako visoka drevesa, povzroči talna voda, ki namaka »ožgani puščavski pesek. Niecr je votla večinoma slana in včasih se v okolici oaz lesketa v«*s pesek od samih drobnih solnih zrnc. Vendar uspevajo palme tudi v slanih tleh. Navadno rast« jo v skupinah po 20—30 dreves. Na visokem in vitkem deblu ni nobenega lista. Pač pa se v glo-I okili zarezah poznajo letnice. Vsako leto namreč 1-stje odpade in ta-ko nastajajo vprav valovita debla. Kolikor let je palma stara, toliko \alov naštejemo na deblu. Na vrhu oebla pa se palma šele razraste. Mogočen šop 3—4 dolgih listov je njena glava. Navadno ima palnia G0—80 takih listov. V oazah uspevajo palme prav dobro in včasih najdemo v večjih ofizah prave gozdove palm, kjer je več tisrx" debel. Kljub temu. da palme lepo uspevajo, ra>-te iz peščenih tal kvečjemu šc kako žitarica. Drugega zelenja tudi oar.e ne j oj-.najo. vendar ga tudi ne potrebujejo. Prebivalci oaz so zadovdj-ri s tem. kar jim je dala narava iii žive v resnici le od palm. Vse. kar rabijo za življenje, jim rodijo f alme. Tako uporabljajo že po-poganjke in mladike palm kot so-~no zelenjavo. Posušene in zmlete mladike pa dajo prav dobro moko. Žilavi les palminega debla rabijo za orodje, hlode, sedla in kurivo. Dolge liste spletajo v preprost. iz močnih vlaken vijejo vrvi. IV vrvi so znane na vseli obalah Afrike. Celo v morski vodi vzdrže mnogo bolje, kakor najmočnejše konopnene vrvi. Domačini Arabci pa pridelujejo izredno tanka nit-kasta vlakna, katera obeljena in '»obarvana uporabljajo r.a tkanje Kjijra. Najbolj slabo in neporabne liste pa porabljajo za pokrivanje mojih koč in z njimi ograjajo BREZZICNA KONFERENCA V MADRIDU kamen trde koščice dateljev pojedo kamele kot najboljšo krmo. V gospodarstvu Arabcev pa so datelji pravo menjalno sredstvo. Kar je pri nas papirnat denar, to so pri njih datelji. Z datelji se plačujejo kazni in davki. Ker je ratli davkov-treba javiti število dateljevih palm, je razumljivo, da Arabci I reccj dreves utaje in zato je ofi-cieino število dateljevih palm mnogo premajhno. Če je datelj kruh in krompir Arabca, tedaj je boha njeogv tekoči kruli. Iz sled kili datelev stisnejo sladko tekočino, katero pre-vieto žgo, kakor pri nas žganje. Tudi Arabci, mohaniedanci, kljub prepovedi uživanja alkohola kaj radi pijejo kot žganje. Bogataši pa, ki imajo mnogo palm. pa si privoščijo bolj dragoceno pijačo. — Takrat, ko gre največ sokov po palminem deblu, navrtajo deblo v bližini tal in vtaknejo v luknjo votlo bambusovo palico. 0.>em do deset litrov mlečnate tekočine steče vsak dan po tej cevki iz debla V Madridu .se je otvorila, kakor so li.sti že poročali, svetovna brezžična konferenca .ki ji je namen odstraniti vse zmešnjave zaradi nesistematične razdelitve valovnih dolžin na oddajne postaje posameznih držav in druge nedostatke, ki ovirajo rap.voj brezžične telegra-fije in telefonije. Posebno važna je ta konferenca za države Srednje Evrope, kajti tu deluje 80 odstotkov v.seh evropskih radijskih postaj, ki uporabljajo omejeni valovni obseg 200 do 700 m. Te postaje motijo druga drugo, zlasti ker se je v zadnjih letih razpasla navada, da skušajo druga drugo prekositi z oddajno i nergijo, ki je dosegla zdaj že 50, 100 in celo 150 kilovatov Brez .skrajno selektivnega modernega sprejemnika se poslušalci že več ne posreči, da bi se izognil obupni * zvočni solati" 1'otstaje, ki so si razmeroma blizu, u|»orabljajo v mnogih prime-lih sorodne valovne dolžine in povečujejo zmešnjavo vrhu tega še Ponarejevalci papirnatega in kovanega denarja so tako rekoč u-metniki med zločinci. Na raizpo-lago so jim dobro opremljene delavnice in često tudi trdna mednarodna organizacija. Ni čuda, da jih morajo tudi oblasti loviti le z mednarodnim sodelovanjem. Na internaeijonelnem policijskem kongresu leta 1.923 na Dunaju .se je ustanovila mednarodna centrala za zatiranje vsakovrstnega ponarejevanja. zlasti seveda po-narejevanja denarja. Ta čas jo vodi policijski svetnik dr, Arthur Klaibser in je vredno, da si jo človek ogleda pobliže. Poseben oddelek te centrale obsega pravcati muzej vseh mogočih falzifikatov, ki jih pošiljajo na Dunaj inostrane polic.ije. čim kzledijo kakšno ponarcjevalnico. Centrala je opremljena z najmodernejšimi aparati, v laboratorijih se potvorbe preiščejo kemično in fizikalno z znanstveno skrbnostjo. a izsledki rabijo potem za nadaljnje zasledovanje zločincev. V debelih albumih imajo nadalje shranjene bankovec vseh vrednosti in držav, ki predstavljajo velikanske vsote — a brez vsake vrednosti, kajti ti pravi bankovci. ki -e potrebujejo za primerjanje s potvorjen'mi. .so na poseben način preluknjani ali pa nosijo žig. ki pravi, da .so le vzorci brez vrednosti. Samo strokovnjaki ugotovijo lahko po malenkostni razliki v barvi, da je takšen bankovee ponarejen. 'Najpopolnejše falziTika-te te vrste je izdelovala družba v ! denei Berlinu aretiranega bivšega rit-! 412 EIFFLOV STOLP Vsako leto dobi znameniti Eiff-'"v .stolp v Parizu novo toaleto. Od tal do vrha ga namreč skrbno prcpleskajo z oljnato barvo. Samo to pomaga, da stolpa ne razje rja. To priliko je porabila letos uprava stolna, da je dala .sotrudniku li>ta "Paris Midi" nekaj zanimivih podatkov o tem doslej naj-'šjem stopu na svetu, ki so bili večinoma že p< rabljeni. Stolp je bil zgrajen leta 1889 in je veljal okr »g 7 milijonov zlatih frankov. Njegova železna konstrukcija tehta 7 milijonov kilogramov. Na vsak kilogram je torej odpadel en zlati frank. Stolp je zgradil inž. Eiffel i,', .svojih privatnih sredstev, kajti takrat nihče m verjel, da >e bo podjetje renii-ralo. B;!o je pa baš med svetovno razstavo v Parizu in v (i nn-sccih je vrgla vstopnina tolik«., da so bili gradbeni stroški kriti. Še zdaj se vzpne na Eifflov stolp vsako leto M H KI—7000 radovednežev. Za pleskanje rabijo vsako leto ."I7.000 k;r čiste barve. Stolp jile.-kajo samo kv&lifieirani pleskarji, ki nashižijo po 150 frank >v dnevno j z'l'ikatorji namreč | 1 st i na t isnili rdef-i p» j n ist rst va na robe in ; odkrili prepozno. »O Ilepazl.il vo-r-at fina n. mi-so to napako Samo ob s. bi je umevno. da hrani dunajska centrala tudi obsežen zločinski aMhiih ponarejevalcev. V tem albumu ima v evi-osjfj 1 s^i; ponarjeva Icev. v spodaj nastavljeno posodo. Ka- z nediscipliniranim vedenjem. Od kih 30 — 40 litrov te sladke opojne pijače lahku pridelajo Arabci iz enega drevesa. Pijača se imeli u je lekbi — palmino vino. Če pustijo teči &.ok 10 dni. se palma posuši. Xavrtana palma pa tudi. če se ne posuši, za tisto leto ne rodi. Vendar vse te dobrote na padejo Arabeem — kar na krožnik. Palm zahteva nego in mnogo truda. — Znana je, da so moška in ženska palmina drevesa. Le ženske palme redijo datelje. dočim obe vrsti palm cvetita. Cvetje moških palm je |m>-tiebno za oplojevanje ženskih cvetov. Pri nas oplojajo evetje čebele in veter. Na veter se Arabci ne zanesejo, čebel pa nimajo. Tudi bi morali, če bi oplojevanje prepu->lili vetru, nasaditi mnogo več moških palm kakor sicer. Zato pa o-pravljajo to delo sami. Na 20—30 ženskih palm imajo po eno moško palmo Moški cvet je dolg 2 in pol metra in latast. Ta cvet razrežejo madridske konference pričakujejo ljubitelji radia, da bo odpravila s kulantnimi prostimi sporazumi vse tc neflostatke. kajti če se to ne zgodi, bo ostal ves napor s to krasno pridobitvijo modernega, časa brez uspeha in ljudje jo bodo vrgli med nerabno šaro. Kakor poročajo, bodo poskusili najti rešitev zlasti s tem. da bo po več postaj dobilo skupno valovno dolžino. I ra/.pecevaIcev poriare^•■nefja skega častnika Vasilija Mamono-j denarja in -19:» drugih pomagava in so se razpečavali tudi po; čev. Inostrane policije Ne pridno Ameriki. Cjela se je >po reilkem J poslužujejo iz-ledkov dunajske naključju. Na serijo ponarejenih J central«* in so »z njo zelo zadovolj-bankovcev j»o 50 dolarjev so fal-! ne. JAVNA ZAHVALA PO RADII) palmo in priveze lato nad ženskrn cvetom. To delo j^ težko, zlasti še zat o. ki'r ženska palma ne vevete naenkrat. ain|»ak poganja cvetove zaporedoma. Ker je ženski cvet kakor velik grozd, je jasno, da z enim «amim delom moškega cveta delovec oplodi velikanski kobid dateljevih cvetov. — Ko pa datelji dozorijo, ne zopet začne plesanje n:- |Kilme. Doige verige dateljev mora delavec previdno odtrgati in prinesti z visoke palme na tla. Vendar Arabci to delo kaj radi oprav-lj«jo, f»aj so palme edine, ki jih žive. svoje borne njivice, da jih tako in delavec spleza na visoko žensko zavarujejo pred telečim puščavskim peskom. V poletju pa nakloni palma Arabcem svoje najžlahtnejše darove. Od julija do oktobra traja žetev dateljev. Arabci goje mnogo različnih vrst dateljevih palm. — Boljše vrste spravljajo lepo v zalije, spletene in palminih vlaken, i .t jih pošiljajo s karavanami na trge. Zase spravljajo datelje prav tako v zaboje iz palminih listov, vendar stlačijo datelje v teh zabojih tako močno, da so stisnjeni kakor v konzervah Xato pa te zaboje ."'.akspijejo v suh pesek in se polagoma suše. ne da bi se pokvarili. Na ta način si delajo Arabci ,zabjgo za zimo, ko palnia ne rodi. Vsaka dobra |>alma rodi na leto okrog 50 kg dateljev. Je le malo. Se manj pa, če ^pomislimo. 1 da predstavlja teh 50 kg dateljev za Arabce borno vrednost 40 Din. In \endar je ta malenkostna vsota za tamošnje kraje premoženje. In ne samo on. od nje žive z njim njegovi otroci in vnuki, zakaj palnia rodi celih 100 let od 10. leta starosti naprej. Ko se začne žetev datelev, oživi vxe ptiačava. Dolge karavane kamel romajo od oaze do oaze in težko otvovorjene kamele prenašajo datelje na tržišče. Tudi, kamela živi od palme, vendar ima tudi palma korkti od kamele. Gnoj od ka- OSEMDESETLETNI BOUGET Francoski pisatelji Paul Bour-get. mojster analitično-psihološke-ga romana je stopil v 80. leto. Rojen v francoski provinci, je prišel v mladih letih kot dijak literarne zrrodovine v Pariz in dosegel s svojim |>eresom takšne uspehe, da ga pozna danes ves svet. V spisih u-čenec Tainea. je verno sledil kritični smeri in delal po Stendhalovi metodi. Znanstvena podlaga njegovega dela je izhajala od zdravniško-klinične {Kxtlaare njegove na-obrazbe in baš to mu je prineslo priznanje čitajočega občinstva. — mel je edino gnojilo, s katerim Bourget ostane .« zgodovini £ran-gneje Arabci sicer zemljo, zi katere rastjo Iz Sydneya poročajo, da je sklenila avstralska državna uprava svoje državljane, ki se bodo kakorkoli izkarcali za javno blaginjo, pohvaliti i>o radiu. Ta novost se u-tcmeljuje s tem, da radio lahko popolnoma nadomesti rede in odlikovanja v državi, ki ne pozna nobenih kolajn in ne podeljuje nohtnih svetinj. POVZROČITELJ RAKA? Dr. von Brehmer v Berlinu proučuje že mnogo let bolezni, kakor ošpice, liri po. nalezljive tvore itd., ki se razširjajo, ne da bi jim mogli odkriti povzročitelja. Te bolezni bodisi sploh nimajo povzročitelja, ali pa je tako majhen, da ga ne spoznamo niti z najboljšim drobnogledom. Med svojim raziskovanjem, je sestavil dr. von Brehmer poseben preparat, s katerim je na raku 'bolnih ljudeh dosegel prav čudne pojave. Če jim je namreč mjeciral nekaj tega preparata, so se po osmih ali desetih urah pojavila v njihovi krvi neznana, silno majhna telesca v velikem številu, in sicer v sedmih različnih oblikah ; pri zdravih ljudeh pa se niso prikazovala. Rak spada, kakor znano, tudi med bolezni, ki so jim doslej zaman iskali povzročitelja in če je res. kar domneva raziskovalec, namreč da je morda le fnlkril povzročitelja te strašne bolezni, potem ni daleč čas. ko nam bo mogoče odpraviti to šibo božjo, kakor so vsaj v civiliziranih deželah odpravili kugo. kolero in druge nalezljive bolezni. Ta «as vršijo po raznih bolnišnicah v Xem- nerodovitno' coske književnosti zapisan kot ro-jčiji poskuse, da doženejo. ali je jo paime. Sla- raanopisee. dramatik in esejist. 1 domneva dr. Rrehra««-ja jyaviJaa. Ta GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemlje- j pisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN V premeru meri globus 6 inčev. — Visok Je 10 ln6e». MODERN VZOREC K KASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCK GA DOBE ZA — 75 "GLAS NARODA" 216 West 18 Street . New York, N. T. •QtAB it A m O D V n is HM 1 -JCXW YQ8K, .HTPiY, »gTIMitt 23, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY fa V. 9. A TIMIWi™ i vi s s Tukaj boste nash knjigo katera vas bo zanimala iiiiiiiiiiiHii^i^iiiiiiiHUijaiiM^^iwmiiui^u^iiii i tttn. i iuu //^I ■ U « H I IM ini i! ti^M^^au 11 iHuiTLis^af/aiinitiirwtiifi^^f^tfitififtui?^ MOLITVENIKI SVETA URA * platno ve«. ................. .90 v fino usnje vez .......„...1A0 ▼ najfinejše usnje vez 1*0 v najfinejše usnje trda vez ............................—..1A0 8KKBI ZA DUŠO v platno vez ------- v fino usnje ves ____ v najfinejše usnje ve« l.oo RAJSKI GLASOVI v platno ve*. ........------ .80 v usnje vez. .............—1.20 v fino usnje vet. ______lAt f najfinejše usnje ve*. 1.60 KVIŠKU SRCA v lmltirano usnje ves. .60 v usnje vez. --------------8« v fino usnje vez.........1.— v najt.nejše usnje vez. 1.20 v najfinejše usnje *.rda VM ...................................1-50 v oel celluloid vez.........1.2« Radi« K KRESA NAS DOM v ponarejeno....................1— » najfinejše usnje vez 1.M v najfinejše uinje trda ves ................—...............1A0 MAKI J A VARIIINJA fino vez ...........................1-21 v fino usnje ..............—IJt v najfinejše usnje trda ver ..............................I-«* Hrvatski molitveniki: t tjch.i jslar«*t\ fina vez.............*•— Sla« a ItecH. n mir ljudem. fiiui v*a 13« iitijfine jiit rt'* ........-.........— /voočer nehc«ki. r platno..................80 film rti ................................1-— Vir »ur, n*JfliieJAi» ve* -----.----...1.00 Radio, osnovni pojmi li tehnike, vrzano ...... h ruši nt no .................. Računar t kronski in veljavi .................. Ročni slov. italijanski in Itali- jan»ki-slovenski slovar ...... Ro^ui spisovnib vsakovrstnih pisem .............................— *« i Solnčenje ............................-.......... 1.50 Slike iz živalstva, tnl.i rezana ... Slovenska narodna mladina (obsega 4"»- al ranil _____________ Spretna kuharica. trdo vezana Sveto Pismo stare in nove zaveze, le|»o tnlo ve. h na ........................3.—v Sadno vin« ......................................41 Sadje t gospodinjstvu __________________75 Spolna nevarnost ........—..................25 Ičbcnili angleškega jezika tr«l«» ven..................................1.50 hr*UniH<> ____________________,.1.211 l vod v filozofijo (Vcber) 1M Vrliki slovenski spisovnik: iblr-ka pisem, listin in vlog za zs-«ebnike in trgovce ---------------1.55 ------------1.15 dinarski __________________75 ...AO _____50 ...AO ...AO ..1A0 .1.15 Veliki vseve«lri ................................AO Vodilna knjiHra ............................AO Zbirka domačih zdravil .....................00 Zdravilna žetima ...........................40 Ze I In plevel. idovar naravnega niravilstva................................ 7.codot ina l'nietno*ti pri Slaven eili. Hrvatih In Srbih ___________ Zdravje mladine.............................1.23 /.drat je in bolezen 1 domači hiši, 2 Kvcxkit .......—.........................1.36 Zgodaiina Srhov. Ilrvatovin Shiram (Melik) II. zvezek .............. ........________M IVorokovalne karte _____________'— Jurčičevi spisi: Popoltyi izdaja vseh 10 zvezkov, lepo vezanih ........................10.— 0. zvezek : Dr. Zober — Togomer broširano ...................«............ .. .75 Juan iMscrija ! Povesti Iz Španskega , življenj« .......................................-AO Kako se sent jaz likal (AloSoveci I. zrezek ..—---------.00 Kak« sem se jai likal (Aiesovec) II. zv. —......—.........60 Kako sem s« jaz likal (AleKovecM III. zvezek .............60 Korejska brata, povest iz mlsijonov t Koreji ...................................A0 Krvna osveta ----------------------------- SO Kmečki plini (Šenoa) .........................60 Kuhinja pri kraljici gosji noilei ...50 Kaj se jc Markaru sanjalo ............A5 Kazaki ------------------------—............-®0 Križev pot patra Kupljenika .........70 Iiitj se je izmislil dr, Oks .................45 1.evstikovi zbrani spisi ...................-®0 1. ZV. Pc*mi; Ode in elegije; Sonet je; Romance, balade In legende; Tolmač (Levstik -------<1 5. z v. 5!ika levntika in njegove kritike in polemike ..........-............70 Tnlo vezano -----------------------1-- .1.00 Slovenski Šaljive« .........-...................40 Slovenski Robinzon, trd. vez..............TA Stric Tomova koča .........................50 Sueški invalid....................................35 Skozi Širno Indijo .........................,A0 Sanjska knjiga, mala .........................60 Sanjska knjiga, yelika .................90 Sanjska knjiga. (Arabska) ..........1A0 Spomini Jugoslovanskega dobro-voljra, 1914—1918 .......................1.25 Sredozimri, trd. broS. ........... vez................. .60 .40 Stranote vojne ..................................A0 Stirl smrti. 4. zv...................-............55 Smrt pred hiš« ...................................05 Stanley v Afriki .............................AO Spomin znanega potovale« ............1A0 Stritarjeva Anthologija, brog ........JO Sisto Šesto, povest Iz Abrucev ........A0 Sin medvedjega lovea. Polopinnl roman ................... ..........................J| Student naj bo. V. *v....................JS Sveto Ntttburgo ...................................3? Spisje, male |»ove*ri .............................35 Stezosledec.......................................A0 Šopek Samotarke .............................AS Sveta noč . ..................................Jt Svetlobe in sence ..............................1A0 Slike (Meško) _________________________________00 Spake, humoreska, t rila vez............80 St. 29. Št. 31. St. 32. St. 35. (Gaj Salustij Krisp) Vojna z Jugurto, poslov. Ant. Dokler. 123 s*rani, broS.................. Tarzan sin opic____,__ Tarzan sin opic. trdo ves....l.20 Roka roko ............................23 Živeti .....................................25 A0 8t. 30. (Ksaver 144 strani ....... Meško) Listki. __________________________.65 POVESTI in ROMANI Angleški molitveniki: er: »ok* T Iwrrnfr |»latn!«•«• vezano . t U-ln kiwi vesann . .. ... ■■■ i mr t nl« Me----------- fin.. tfM»o _—.................. Key »f lira veti: fino vezano .........—............m.■ v usnje • t Kii no ....................... » ....Jf'tt.-J*«. H>»nje vrzano ...... . 7.A t»t>KAM|.E, Key of Heaven! v i^lol-l vesrino ...................... v ert«4<»lka .......-------------1.50 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka —25 Onkraj pragozda..............................-SO Odkritje Amerikr, trdo vezano .........60 mehko vcku*h ................—...........AO Praprefanove zgodbe ..........................A5 Pasti in zanki .........-........................-25 Pater Kajetan....................................1.— Plngvinski otok ..............—..............-.80 Povest o sedmih obešenih ................AO Pravica kladiva ................................A0 Pahirki iz Roža (Albrecht) ____________.43 Pariški zlatar -..................................S5 Prihajač, povest ......................—.......60 'ožtgalec ..............................—--------A5 Papcžinja Fausta ...................— 1.60 Povesti, i>osml v prod (Baudelaire 1 trdo vezano .......——---------—--------1«— Po strani klobuk ..............................-56 Plat zvona ......................—------------.40 Pri stricu ...............-............-.............Afi Prst božji ............................................A0 Patria, povest Iz irske junaSke dobe .:.......................................—.....-S^ Prva ljubezen ................................$0. Po gorah In dolinah ..........................AO Pol litra vlpavea .............—-------..-00 Poslednji Mehikanec ......—......._.....A0 Pravljice H. Majar ___________________________-30 Predtržani, Preftern In drogi svetniki v gramofonu .....................-25 Prigodbe čebelico Maje, trda ves 1.— Ptice selivko, trda vea........................75 Pred nevihto .....—....... Popotniki ...................... Poznava ftoga ....__________.'-----------...AO Pirhi ..................................-----------30 PovodenJ --------------------------........--------30 Praški judek ............................v-----------25 Prisega Huronskegn glavarja * •* '»"»* iT. t O . Pravljice in pripovedke (Ko8utnik> 1. zvezek -----------------------40 2. zvezek ------------------------...—40 Prvič med Indijanci.....—-------....«30 Preganjanja indijanskih mlsjonar- Jev------------;---- Robinzon .. Robinzon Crusoe Revolucija na Rdeča In bela vrtnica, povest-----A0 dnjega cesarja »v------------- St. 2. (Rrdo llurnlk) Na Bledo, izvirna povest, 181 str., broA. A0 Št. S. (Ivan Rozman) ..Testament ljudska drama v 4 dej., bro*. 105 at ran t _ _______________S5 At 4. (Cvetko Golar) ..Poletno klaaje, izbrane iiesrni, 184 atr., broš:rano .........................-...........A0 §t. 5. (Fran Milčinski) Gospod Fridolln Žolna in njegove druži fina, veselomodre Črtice I.. 72 strani, broširano --------------------25 Št. d. (Novak) Ljuobsumnoat ..—20 St. 7. Andersonove pripovedk*. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 strani, broS..................35 St. 62. Idijot, I. del (Dostojevkl A0 St. C2. Idijot. II del _____________________A0 At. 64. Idijct, III. del ....................90 St. 65. Idijot, IV. del ...........-.......AO Vsi 4 deli 3.23 Marta. Semenj v Riclimoailu, 4, dejnnja ........................................... Ob vojski. Igrolsjiz v stlrlb sllkab .. čer. Mladinska i;?ra s petjem v 3. dejanjih ...................................... R. U. R. Drama v 3. dejanjih pred igro, (Čapek). vez........... ..30 ..30 ,.G0 .45 Kuploti (Grum). Učeni Mihec. — Kranjske fiege in navado. Nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj L,— PESMARICA GLASBENE MATICE! 1. Pesmarica, uredil Hubad ....2JI 2. Koroške slovenske narodno pesmi (Svlkarfiič) L Jo S. av. skupaj ..................................1.« MALE PESMARICE: St. 1. Srbske narodne himne -------11 Št. la. Sto Čutii. Srbine tužni .....U Št. 10. Na planine ...........................IS Št. 11. Zvečer -...........................—IS Št. 12. Vasovalec ........................IS Št. 13. Podoknica ...............IS Slavček, zbirka šolskih pesmi — (Medved) .........................................21 Lira, srednješolska. 1. in 2. zvezek po .90 Troglasni mladinski zbor primeren za troglasen ženski ali možkl zbor. 15 jiesmle, (1'regel > ......1.— .Mešani in moški zbori (AljaS) — :i. zvezek: Psa 1 ni 118; TI veselo poj; Na dan; Divna noč .............40 0. zvežek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda ; Občutki: Geslo ...................41 7. zvezek: Klavček; Zaostali ptič; Domorodna Iskrica ; Pri svadbl; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40 8. zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan zbori : Prijatelji ln senca (mešan zbori ; Stoji, solnčlce stoj; Kmetski blSi .......................40 CERKVENE PESMI i Domači glasi, Cerkvene i Revizor, 5 dejanj, trda rezana .73 12 Tantum Ergo (I»romrl) ............AO Veronika Dcaeniska, trda vez ........1.50 fit. & Akt štev. 113 .....75 Štev. 9. (Univ. pror. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne filozofije. 347 strani, broS..............70 Št. 10. (Ivan Albreht). .Andrej Ternoue, relijefna karikatura ln minulosti. 55 str.r broš. _______.25 Št. It. (Pavel Gollai Peterčkove poslednje sanje, božlCna povest Št. 12. (Dr. Kari Bngllš) Denar narodno-goapodarski spis, posle venil dr. Albin O^ris, 236 str.. broš. .A0 J ...-70 ..1AS Št. 12. (Fran Milčinskl) Mogočni prstan, narodua pravljica v 4. dejanjih, t>l str., broš.................A0 Št. 13. (V. M. Garšin) Nadežda Nikolajevna, roman, poslovenil U. Žun. 112 atr., broš. ......-......„...A0 Št. 14. (Dr. Kari Engliš) Denar, narodno-gospodarski spis poslovenil dr. Albin Ogris, 236 str., broš.__y...................................80 Št. 15. Edmond in Jules de Gon-court, Renee Mau[»erin ...................40 Št. 16. (Janka 8an*ec) Življenje, pesnil, 112 str., broš. -...........-.--.45 Št. 17. (Prosper Mariuiee) Verno duše v vicah, povest, prevel Mlr-Ko Pretnar, 80 stra. ..................-30 Št. 18. (Jarosl. Vrchllcky) Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil. dr. Fr. Bradafi, 47 strani, broilrano —......................................A5 Št. lL (Gcrliart .Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 strani,' broš. -------------50 ŠL 20. (Jul. Zeyer) Gompači In Komurasaki. japonski roman, ls CeSčine prevel dr. Fran Bradač, 154 strani, broš. _____...........45 Št. 21, (Frilollu Žolna) Dvamija« kratkoČasnih zgodbic, IL, 73 str. broS. —-----------------------------------------25 St 22. (Totatoj) Kreotzerjeva - sonata A0 Št. 23. (Sopbokies) .Antigono,. Solna lfra, pooitov. C. Golar, 00 str. . brošintDo i*i.**((iH«M«M«MM«faB««^*i*«M**M*JM( St. 24. (R. L. Bulwer) Podkdnfl dnevi Pompejev. L del, 355 str- ^ Št. 29. „ Poslednji dnevi Pampeja, ^ .II. del _______ Št. 28. (U Andrejev) Črno maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. bro*. ....i........——......................35 fit. 27. (Fran Erjavec) Breapo- Št. fl6. Kamela, skozi uho si van- ; ke, veseloigra ----------------------------45 Slovenski pisatelji D. zv.: Potresna povest. Moravsko Mike, Vojvoda Pero I Perica, Cr- ^ Ti g rov i zobje-------------------------1- j Tik za ironto -------------------------- Tatič. (Bevk), trd. ve*. -------------------75 Tri indijanske povesti .....................-30 Tunel, soc. roman---------------1A0 Trenutki oddiha .....----------------SO Turki pred Dunajem....................-30 Tri legende o razpelo, trd. vem.....A5 Tisoč tn ena noč: I. zvezek ----------------------------1A0 II. zvezek.........................L40 III. zvezek___________________________130 3 KNJIGI: SKUPAJ ..............3,75 Tisoč in ena noč (Rape) vez. mala izdaja —........—-—L— L grabi jeni milijonar ---------------- 1-29 V krrmpljih inkvizicije -................1A0 V robstvu (Matičič) ........................1-25 V gorskem zakotju -------------------------A5 V oklopnjaku okrog sveta: 1. del ............................................-90 2. del...........................................AO OBA SKUPAJ-----------------------1-60 Veliki inkvizitor ............................L— Vera (Waldova), broS......................35 Vojska n» Dalkanu. s slikami .........23 Vrtnar, (Itabindranatb Tagore), trdo vezano >75 broširano ..........................—.........-00 Volk »pokornik in druge povesti....!.— trdo vezano ...............................1-25 Vojni, mir ali. poganstvo, 1. zv.....AS V pustiv Je Sla, III. ....................-35 Valentin Vodnika izbrani spisi ....AO Vodnik svojemu narodu.................25 Vodnikova pratika L 1927 -----------A0 Vodnikova pratika 1. 1928 -------------A0, Vodniki in preporokl --------------------.00 Zmiscl smrti ...—--------------------60 Zadnjo dnevi nesrečnega kralja----00 Za kruhom, povest .......—..............-35 Zadnja kmečka vojska ...-------------.75 Zadnja pravda, .......-------70 Zgodovina o nevidnem človeka -......A3 Zmaj la Bosne _____________———««—70 Življenje slov. trpina, izbrani spisi AlfeSovec, 3. av. skupaj--.1A0 Za križ in svobodo. IgrokaS dejanjih ............................ Ljudski oder 4. zv. 5. zv. Mašne pesmi za mešan zbor — .....35 (Sattner) ......................—...............AO 12 Pange iLngua Tantum Ergo Ge- . . __ , nitori. ( Foerster) .............-...........A0 PI^ESL . d,tJ,aDj. .............S 12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge- Po 12 letih. 4. dejanja ...........60 nit0ri {Gerhic., .................................54 Zbirka ljudskih irer: 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje _______________________________ 13. snopič. Vestaika, Smrt Marije Device, Marijin otrok .................. .60 Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 i>esini na čast svetnikom ( Premrl i ............................. 4) -30; 10 obhajilnih in 2 v častpresv. Sr- 14. snopič. Sv. Boštjan. Junaška deklica. .Materin blagoslov _________A0 15. snopič. Turki prrd Dunajem. Fabjola in Neža .............................AO 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega o'roka ------------------...AO PESMI in POEZIJE Akropolia In Piramide ................ broširano ............................. Azazel, trdo vez.............................. Balado in raoianre. trda vez ..... Bob za mladi sob, trda vez ........ Kraguljčki (Ctva)........................ trdo vezano ......... „80 .80 eu Jezusovemu Himni> ..............AS Missa in honorem Sf. Joseph! — (Pogaehnik> .................................— 40 Kyrie .................................-.............-01 K svetemu Rešnjemu telesu — (Foerster) ....................................4S Sv. Nikolaj .......... ........................-00 NOTE ZA CITRE —1.25 K,,j5eijs.ki: Poduk v igranju us .—40 j citrah, 4 zvezki ................... .....-65 Buri pride »o. koračnica ......80 Diavolo, vea. MO 3 JU ...JI Zlatokopi —-....... Ženini našo Koprnele Zlata vaa'....--------------- Zmoto in konec Pavla ... Zbirka narodnih I. del_______ II. del _______ 45 .40 Moje obzorje. (Gangl) ....................1.23 Narcis (Gruden >, broS......................30 Primorske pesmi, ((irudenl, vez......35 SIntne (Albreht), bro« .................30 Pohorske poti (Glaser). broš...........-30 Oton Zupančič: . Sto ugank............................-............-50 Vijolica. Pesmi za mladost .............00 Zvončki. Zbirka pesnlj za slovensko mladino. Trdo vezano .....-.....AO Zlatorog, pravljice, trda vez ..........00 PESMI Z NOTAMt! NOTE ZA KLAVIR (PavlIČ) Slovenska koračnim. 10 zvezkov. Vsak zvezek po .........30 10 zvezkpv skupaj .......................2A0 8 mladinskih pesmi (Adamič) AO NOVTE PESMI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA Album slov. narodnih pesmi (PreIo.vec) ..........................A0 Šest narodnih pesmi (Prelovec) A0 MfcŠANI IN MOŠKI ZBOR Slovenski akordi (Adamič): I. zvezek.............-................-......75 11. zvezek ......................................75 Pomladanski odmevi, II. sv........45 Ameriška slovenska lira(Holmar) 1.— Orlovsko himno (Vodopivec) ........1.20 10 moških In mešanih zborov — (Adamič) -----------------------------.45 | MOŠKI ZBOR Trije moški zbori (Pavčič) Izdala Glasbena Matica ...........40 Narodna nagroboiea tPavfiČ) -......A5 Gorski odmevi (Laharcaf 2. zv......45 NOTE za TAMBURICE Slovenske narodne pesmi za ra&ki zbor in petje (Bajuk) .1.30 Bom &el na planince. 1'odpurl slov. narodnih jiesini (liajuk) ............1.—* Na Gorenjskem Je fletno ................ RAZGLEDNICE NewyorSke, Različne, dučat .............44 Velikonočne, božične in novoletne ducat .4« Znamenje Mirih (Doyle) Zgodovinske anekdoto Z ognjem in mečem Zločin in kazen: I. In II. zvesek .A.— .128 Zgodbo Napoleonov« vezana --------— zdravnika Muznikn .70 ZSlK^A SLOVENSBOrtf POVESTI 1. iv, Vojnomir aH 2. sv. ffndo 3. rv. V« 4. ar. 5. sv. DVOGLASNO: Na« himni___________________________ Trije .A0 • ••••ooonnaoo mm m m »m «41 IL IT. ddlumr) Iz raznih slovenskih krajev, ducat .40 Narodna noša, ducat ..........................44 posamezne po ...........................-OS ZEMLJEVIDI Stenski zemljevid Slovenije na moč nim papirju s platnenimi pregibi ...................................................7 A0 Pokrajni ročni zemljevid: Dravska Banovina ____________-...........-31 Slovenske Gorice, dravsko ptujsko polje .......................................A0 Ljubljanske in mariborske oblasti AS Pohorje, Kozjak ...........................AO Celjska kotlina. Spodnje slovensko posavje ........................——-SO Prekmurje in Medumnrje -----------30 Canada ...................................40 Združenih držav, veliki ------------40 Mali .....................................IS Nova Evropa..............—----------—.—.A0 Zemljevidi: r v Alabama, Ark an tap, Arizifca. Colorado, Kansas, Kentucky In ' Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana*. Miasissippi, Washington, Wyoming; vsaki po..............-AS Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, Weot [ . Virginia, Ohio, Now Vork — ' Virginia, Ohio, Now York vsaki po ------------------------------------------Of RAZNE PESMI S SPREMLJEVA-NJEM: Domovini, (Foester) .........................40 Izdala Glasbena Matica Gorske cvOtliee (Laharnar) Četvero ln petero raznih glasov________.45 Jas bi nil, rudečih rož, noOd zbor t t^riton solom in priredbo za dv«^»fv.......................................A0 V pepeh^jni noči (Sattner), kan- r- tatu ta a»«Jkll>q^^em videl ak ritega veselja, bledih lic in o-nageljev in dvoje o i-i l;o- , »e dvoje dnta gur>pcda za-mehuje. storila makovih cvetov, jar bera«"-, rartr- je matematično pogreško v življe-gan, zgrbljen liho aepajuc mimo nju ki napaka se ponavlja v raču- tw»jega okna. O kaj re« se cveto nu___ irie v je-eni? Tiho je čakalo sree kakor Promethej no goro priko-' van, kdaj zašije tinti dati dan.' Zunaj je bila je*en. Odpadlo je Ali res ne veš, kako zalirepeni člo-1 orumendo listje in megleni paj-vrk |h> mehki bonjoči roki, ko mu čolau je |K>ljubiI zemljo. Sedim v j« težko. t»k-> |Milno gorja, da izl»i »»«1 gostimi diiui cigarete in čl«, vek ne čuti samega sebe več * I obujam spomine tihe sreče. Že *c^M> izum če ni in naša čustva so nirt-< kaj ni /.apriMilo, tiho f>o- je stemnilo, ko mi skori napolod- j va. Stroji mimo nas. mi mimo njih. je prera-naše tlelo. njega sadovi in življenje". — q j Hodila .sva med ulicami temnega ■ Babilona, sreča vala ljudi vseli Prebudil sem se iz sanj. Prišel koncev sveta, vseh jezikov in našem v nov svet. v deželo pustih obrazov, brez srč^ie kulture Ljudje drvijo mehanično, povsod vpitje kakor v Judeji: "denar, denar"! Zaeudeno gledam gneeo starih in 1 mladih. l»ogatih in revnih. Pod se poti pod težo cementa in želena, razkošja in bede. Razposajenost, Mimika, veselje in žalost! Znova udarja mehanizem! Spoznal sem v indijski temi Babilon. Beli in eni i .-*> hodili mimo mene, frigidni obrac.i brez čustev. Neznanec me p it r pa za ramo in reče: **To je dežela, kjer ne spremlja življenje sanjava pesem ljubem i. kjer redko najde brat brata, kjer .je obupna borba v hitrem tempu za zeleni |tapir. Tako .se ponavlja vsak dau kakor ura. Naši obrabi Na jugu Indije, v deželi Golkon di, ki jo zavidajo vsi sosedi zara-j o i njenih demantov, je živel davno pred našim štetjem kralj, ki je slo\el po čudežnem demafttu Ko-j hinoor .ki bi mu rekli po naše "Oora svetlobe". Dragulj je bil' vdelan v njegovi kroni. Okoli tega' dragulja so se plele legende in' rjegova slava se je razširila daleč preko hindu-tanskih mej. Nastalo je kraljestvo velikih mogulov. najmogočnejše dinastije, kar jih p jr/v^ Ji s?i3ia emjle 6abqriau \,|B OMAN mi VELEMESTA WA 11 trk;1 j »iii tvoje okno t Kes slišala. ..a je srce eakal«. u« s; niča h. na hodniku že. tik pred dur. Oni in nisi slišala, kako je prosilo.' /ahrepenel sem po Mirhki božajoči r»*ki t'v. rli so vetrovi, trkuli na okna, <>b duri. Jokala je udo-vcla no": v.^a r. meseri -o <»bsejan» Jaz b^rar raztrgan i»« utrujen kot betežni starec, sem te čnkal v starem zidovju. vpreženem v težko telego kamenja, opeke in cemen »"' . - . . . . i * ........ m,i prto okno udarja ju disakordi ooc^ doklrr ne omaguntf. V.se ;.v l>ožai»*tvene melodije "Kadar oda- čunano na sekundo, tako ta sanja rodov. "26. oktobra. Davi zgodaj stun s.1 odpe-lal r. Oetavom dc Mussidanom na lov. Sprem-svet kdaj videl. Blišč vseh evrop- Ijaia sta naju oproda Ludovie in simpatičen skih dvorov je obledel pred bliščem dečfco, Montloilis po iniCHU, ki £a llOČe Oc-teh indskih ^adar.tev. ki so se ob- lav(1 liapraviti za svojega upravitelja. Dan je obetal biti kraseu. Opoldne sva i-mela tri zajce. Octave je bil izredno vesel. Okrog ene sin > se plazili skozi bivronsko goščo. Bil sem z Ludovicom dobrih petdeset metrov pred Octavom. ko sva naenkrat zaslišala srdite glasove in se obrnila. Oetave Kohinor je r »nia! iz roke v roko. »> Montloilis,?ta SC bila IlUdo Sprla ill videla dokler mu ni listal lastnih šah sva, kako je grof dvignil roko nad svojega Džehan. ki je zgradil čudovito pa- bodočega upravitelja. H '»tel selil skočiti k lačo Tadž Mahal, o kateri pravijo njima, toda Ta čas je Montlouis že hitel še danes, da je najlepša zgradba. ti lunua ZlikUrn] sem U1U: "Kaj s(- je pa ki jo je kdaj zasnoval eloveški rejo vas soditi zaradi tega umora, ki }» b;l izvršen že pred triindvajsetimi leti. Toda kaj če bi jutri moji klijenti — sram me je, da jib moram tu tako mazivati — v listih objavili pripovedovanje barona de riincha- dajali s pravljičnim sijem. Ko je I-fibar. "lev'"", prrhrnmel iz notranjosti Azije, premagal domače kralje in osnoval svoj > dinastije, i" padel Kohinoor v njegove roke. Ko je prvič videl ta dragulj, je baje vzkliknil: "Ta kamen naj bo polovico tejfa vreden, kar .se na s\etu potrosi dnevno!" t duh. O šahu Džehanu pripoveduje- Tudi tu je jesen! Kako si plitva zgodilo?" Namesto odgovora se je nesrečnež obrnil k svojemu gospodarju in mu za- vasuje v domovini, v oni zemlji, ki UPOR NA HOLANDSKEM PREKOMORNIKU ta in /man i-kul j>ovodeev, da s.- *emljo in nad njo ropot, avtomo- mi je dala tiln-ga >j»oniina v lepo-pripeljem k tebi v »vatov.skem ob -bili. nebotičniki. pala<"e in .stan-i- ti odpadajočega listja in kjer še h eilu. Pred mano dvoje bek-ev, vanja pod milim nebom. Zemlja še cveto rože v jeseni.... dvoje hropečih in re/gatajočih-------, _ konj, ki so jadrno hiteli v taktu lune preko gora in poljar.... Kaj res ne veš. da berač, čim j bolj je reven, hrepeni |>o bogastvu' m 'I • v revščini sanja najbogatejše .sanj«'Ti mladost moja. ti Civezda moja. ti daljno hrepenenje! Ti si «pala iti sanjala o paradižu, ko je bil moj drug vihar in Bachove pojedine družic«. berašk«. treznost. Še cveto rože v jeseni! Sinoči sem .-»trgal povodce in se pripeljal ov 'n do tvojega okua. Glej. hipoma t>r je zrušila teža meje duše. veci -o »e strjjale.... Ljubezen, in* je spojni in v srru vin. neoskrunjene in neoniadeže\ane. Ko sem hodil tod ill on dot, mi je bila pusta vsa cesta, bret tebe Ali izdaj, ko me vodi* pov«ud, »eiu spojen s teboj v [ljubezni. ftiroko v«»di cesarska cesta v Največja ladja Holaiulsko-aiue- je odgovor, da ne kaže izzvati kon-riške proge, prekomornik " Rotter-' flikta. To.'a odgovor n- 'hoovljil or. ki je izzval j panja *«..<< c razdraženi. «la se nis-oster ukrep lastniške družb**: pre- dali uie< k d<»pov^ptlati. Slednič je k^mornik zasolli holandski Nial kao.t.-n Dulken |>osa čri-c mornarji, ki prišli s puškami na! na belem, da bo vodil ladjo do-vojo navzo<"*nostjo pri-'niov. V^ic temu je skušal l>esedo .silili imištvo. da je krenilo z v domače vode. ladjo življenje, ne rastejo drevesa ob Ozadje stavke je sledeče: N a vožnji iz Plymouth« v Boulogne je posadka odkrila v kabinah potnikov okolice, da se ladja ne bo i»o preti pUih vrnila v Rotterdam, ampak 1st izkrcala potnike v Bou- trikrat prelomiti, vsako pot z drugačno za-hrbtnost >. Vsa tri |K*ta je pe-rii kotli ^s»gašen. Icgneu. Družba je preko kapitana. Holandska vlada, ki je bila ob-sporoi ila potnikom, da jim bo pls-J veščena o dogodkih, je nato v »'»la vozne liste preko Pariza v domnevi, da je na ladji izbruhnil njej. da bi ae popotnik truden m j Rotterdam. Med potniki na pre- j upor. poslala kapitanu na pomoč /nujen odpeta. Noga zadexa ob Vomoriiiku je bilo tudi iioiand-ko šalupo z TJ mornarji. Pozneje se je kamenje, kleca in twda. O cUj. da| r,impijhko mo6tvo< Ui ^ vračalo'ckspediciji pridružil še torpedolo-Iv^rujem. da je med onimi evarda- Los Anjrelesa. Seveda lini ena. ki me vodi in cvetele IhkIo |rfte v je eui. . Tako sem ji pi»al v onih dneh. o aeiu prvič »»beittil lju>M»z«i ne-icenani čnt v taktu od padajočega tistja j«t»eni. ko sree še ni spoznalo |tvoreznega življeuj« in iskalo ti-t«»4ažbe v tat Hist veni melodiji M*enske melanholije. Tako sem ji pol v >anjavi -reči. nevedeč. da ivljenje vara. da je ljub«?en obrezujoči kapital, kj laže. ko bi naj-taje govorila resnico.... Ccz leta sem jo srečal Bila je kavita v elegantno kožuhov i nast |4a*r. ikkI \Tatom pa je imela dra »no nfriico. "Gospa ri «asliSeranjii mornarjev v med potniki in posadka Hntterdamu se je j>okazalo. kaj je -ap tanom Dulkenom r.| Prav z* Prav hil vzrok, da je po P'.Jpiki niso hoteli izkrt-.'i ii, i "^dka irasta\"kala. Kapitan Dulken nostvo na ladji s*- je rrjHiovim za I Je bil doKnal. da vkrca v South- htevam pridružHo v |«oUk;u olr-e-g'i. ker je kapitan |>ostopal Mroti I redpisom. Nato je skušal Dulisen posadko prisiliti, da bi po ovinkih vodila ladjo v Sowtharjr'Cn -Skliceval j» jM-j tem im ne' * zast.o rele pog-d »r o jiomorskem osj^ju, si prav io. da se ima posa"*;* pokoriti ka titanovi volji. «l«»kUj* ne privede domov. Mošt» » je n*e? vprašalo a svet stavkovni nibor transport* e intcrnacion?le Prišel imajo velik uspeh Si i i- Prepričajte se! amptonu lahko 1000 potnikov z« Ameriko. Te priložnosti za zaslužek ni 'hotel opustiti in je iia vse kriplje silil v Southampton. Toda moštvo s častniki vred se mu je ptcitavilo po romi in Dulken je prišel ob provizijo, katero je hotel zaslužiti na račun svoje izmučene posadke. Poziv! Izdajanje lista je ▼ mi i valikfapi atroiki Uao &> Jib j®, ki m radi tla- bik tako prin- dati, 4a io aai naprorili, 4a jih počakamo, sato naj pa ani, katarim jt mogoče, poravnajo naročnino točna ; T Jpr«** bil v svoji mlado.-ti in ki je v nje spomin postavil bajni Tadž Mahal. mu je umrla že po enem letu, n;e sin pa ara je pozneje raTstoli^il in ga držal ujetega. Hči ga je negovala v njegovem ujetništvu. Ne-kof- je nerodna sužnja prevrnila cljevko in caričina je dobila težk" 0}>ekline. Oče je dal jw>zvati iz Su-rata pri Bombavu nekega angleškega zdravnika, ki je opravil svoj posel tako dobro, da mu je stari šah brez nadaljnjega dovoli! trgo-\ inski privileg v Bengaliji. ko ga je »zdravnik zanj prosil. Toda to je bil začetek Britske Indije. Ko je šah Džehan umrl. je zvesta hči prepustila Kohinoor svojemu bratu s prerokbo, da bo kmalu kcnec njegove dinastije. Ta prerokb« .se je iz|s»lnila. kajti 1730 je pridrl v Indijo perzijski sah Nadir. ki je hotel imeti pravljieni dragulj. in je premaffal mogula. Mogul j e nosil demant vedno pri sebi v gubah svojega turbana. Šah Nadir bi si ga lahko prilastil z nasiljem. a je izbral drugo pot. Povabil je premaganega vladarja k ke. Žena. ki jo je neskom'no lju- ^ žalitev. Oetave je to besedo dobro slišal. V rokah je držal nabito puško; dvignil jo je. )»onieril in sprožil. Montlouis j^e je zgrudil na tla. Planila sva k njemu. Nesrečnež • bil na mestu mrtev. Bil sem ves prestrašen, toda še svoj živ dan nisem videl nie tako strašnega, kakor je bil Oetavov obup. Pulil si je L;ise in ob-j^mal truplo. Samo Ludovie je ohranil mirno kri. — To mora biti nesrečno naključje, — je dejal. — Teren kot ustvarjen za to. Gospod je ustrelil od tamle. Potem smo se domenili, kako bomo govorili pred sodišt1.*m, in prisegli smo si. da l>omo molf-ali ko grob. Mene jo zasliševal preiskovalni sodnik v Buronu in on 111 niti najmanj dvomil, da govorim resnico. Toda kakšen dan je bil to!... Bojim se, da mi bo to omajalo zdravje. Vročico imam in že čutim, da bom slabo spal. Oetave kar nori. Bože moj, kaj bo, kti j bo. kaj bo i 29. oktobra. M oje zdraviC« mi dela skrbi. V vseh sklepih čutim hude bolečine. Pri spominu na preiskovalnega sodnika mi še zdaj postaja slabo. Sodnik ti zna zvrtati z! očmi do dnua duše. Z grozo opažam, da se 1 moje pričevanje od prvotnega i* koliko razlikuje. Treba si ga bo napisati in naučiti t se g:a 11a pamet. 1 . Ludovie se drži dobro. Ta dečko je zelo! ... ... inteligenten, rad bi ga sprejel v službo. Stara pripovedka veli. da pri- t * j- i h • • ... naša Kohinoor svojemu lastniku r»k<» nadlegujejo z vprasan.il veti 110 nesrečo, samo ženskam ne. 0 tragični Montlouisovi smrti, da raje ne In tako je tudi šah Nadir umrl po hodim z doma. Samo v Savebourgovi rodbini sem že sedemnajst krat pravil, kako je bilo. Tu tj' strašno dolgočasim." — Ko, kaj porečete na to. gospod grof — je vprašal Masearot. Grof de Mussidan ni odgovoril na t<» vprašanje, temveč je dejal: — Le čitajte dalje, gospod! — Zelo rad. Gujte. kaj pišf« baron na tretjem listu svojega dnevnika: **2:». novembra. — Slednjič je vse za nami! Prihajam s sodišča. Octave je oproščen. Ludovie se je držal sijajno. Nesrečo je opisal tako spretno, da med občinstvom ni bilo nikogar, ki bi bil dvomil, da,govori resnico. Ko vse takole premislim, pridem do zaključka, da je ta dečko še preveč premeten, v službo 'bi ga ne hotel sprejeti. — Prišel sem na vrsto jaz. Moral sem dvigniti roko in priseči, da govorim čisto resnico. Mislil sem, da ne bom mogel. Ko sem; zopet sedel na svoje mesto, sem imel roko težko ko svinec. Evo, kam privede človeka jeza!" — No, kaj porečetfe na to, gospod grof? — .1e vprašal Masearot, ko je prečital tretji list. — Priznam, da je res, da je bil Montlouis ubit tako, kakor pravi Chiucliaii. Samo da se temeljito motijo oni. ki mislijo, da imajo v rokah orožje proti nieui, — je pripomnil grof, — kajti moja r(epremišljenost je že zastarana iu pozabljena. Masacarot si je popravil očala in dejal smeje: — Prav pravite, gospod grof. Nihče vas ne more preganjati sodnim potom. Ne mo- na pod nedolžnim naslovom ' Zgodbica z lova". Navedene bi bile seveda samo začet n«' črke, toda z debelim tiskom. Kaj porečete 11a to: Grof je videl jasno v bodočnost, ki se mu je prikazovala v najtemnejših barvah, v duhu je že videl objavo te, zanj t;ik » r se je imenoval nekdanji |»erzijriki general. se je tudi vrnil kot vladar v Afganistan. Randxit Sing je umrl 1839 in deset let pozneje >»0 Angleži zasedli veliko državo, ki jo je bil ustanovil na indskeni severu Z državo so se polastili Kohinoor a. Dali so ga v varstvo s-iru Johnu Lawrenceu. vrhovnemu komisarju v Lahom, da bi ga pozneje izročil kraljici Viktoriji. Sir John Lawrence je bil sila raztresen mož in je imel važnejše skrbi po glavi nego demant. Vtaknil ga je v mali žep. kakor da gre za navaden gumb. Nekoliko dni pozneje se je spomnil nanj — medtem je bil dal »uk-•ijič v perilo. Ka srečo je bil njegov služabnik naletel na demant. ki gn je smatral za kos stekla, in ga shranil. Tedaj je sir Lawrence poslal dragulj v varnejšo shrambo v Bombay. Pozneje ao ga izročili kraljici Viktoriji, a danes krasi krono kraljice Mary. — Nočete denarja i — je ponovil grof presenečeno. — Kaj torej ho^jte i — Neka j za vas brezpomembnega, kar .ie pa zelo važno za «*ne. ki me pošiljajo. Naročili so mi. naj vam povem, gospod grof, da lahkii mirno spite, • dovolite, da se razdt re zaroka med gospodično Mussidanovo in gospodom de Breulh-Faverlayem. Listi iz dnevnika barona de Clinehana vam bodo izročeni 11a jo imenovale zagrebške dekle. Sicer se je tudi smejala, kadar so se druge smejale, toda če je v prodajalni postalo le preglasno in so namazani jeziki kar tako stresali šale. ji ni bilo po volji. Imela je občutek, kot da je kaka taka šala obrnjena na njo. In tedaj se je tiho sploazilu v temno kuhinjo, kjer zaradi varčevanja ni mogla spati, ki je v .svojem srcu nosila veliko domotožje, se je več brigala za nemega otroka, kakor pa »bi mogla pod drugimi razmerami. Bilo je na predvečer Mininega vstopa v službo. lastnik pivnice nasproti prodajalne jo je »privit za petinštirideset dinarjev. Ni vedela, ali se naj jezi ali veseli. Svojo košaro je že podnevi prenesla \ pivnico in je nocoj zadnjikrat spala spodaj v kleti. Tedaj pa ji Greta zašepeče na uho: — Mina, Mina! — Kaj hočeš? — Videla .sem tvoj zlati dom in svetlo polje — pojdiva tja! — Kaj misliš? Kam? Ne razumem te. — Tja, — pravi Greta resno in dvigne svoj resni obraz, katerega je skoro pošastno raizsvebljeval plamen z ognjišča. — Ali ne vei, kje je zlati dom? "Tam v višavi je moj dom, kjer z Jezusom združena bom".. — O čem govoriš? Kaj ti je? — Mina bi se najrajši smejala, toda Greta je bila tako resna, da se premaga. — Ali si jo videla z modro obleko in črno kapico? Ona. ki raz-naša liste? Enkrat me je vzeta s seboj, v Kolodvorsko ulico, zadej na dvorišče, tam njena hiša! Ko boš zdaj šla od nas, bom šla vsako nedeljo tja. tudi ob delavnikih zvečer — tukaj me ne bo nikdo pogrešal. In tam poje; in vsak. kdor hoče, more imeti svoj govor. Tam kličejo: aleJuja ! In .ve vesele in ploskajo z rokami. O, vse razumem! Tam se mi nikdo ne smeje. Če me mati vrže iz prodajalne. m ore m iti tja. Tam lahko postanem častnik, ako me Jezus čisto opere. — Tebi se meša. — se zasmeje Mina. Razburjeno dekle ji krčevito stilne roko: "K Jezusu steči, ker te ima rad; Jezusu reci: * Bodi moj brat!" — Nehaj že enkrat s tem. — pravi Mina, — že vse mi je pre-neumno. Toda Greta se ne pusti tako naglo zavrniti; s svojimi slabotni mi rokami se je oklene okoli vratu. — V pekel ne smeš priti. Reši. reši svojo dušo! Toliko še nikdar ni govorila. S svojim čudnim glasom in vsa zatopljena tresoča se v svoji želji, da komu zaupa, pripoveduje se-»tr.čni o svoji tajni krasoti. Greta ji popisuje veliko dvorano; na steni so kot reka velike *rke na rdeči pod-lagi: "Kaj je tvoj cilj — nebesa ali pekel? Umreti moraš! Reši svojo dušo! Odrešenje je za vse! Jezus te ljubi'" Molje m žene so glasno peli pesmi. Vse to ji pripoveduje Greta. — o življenje. In Mina trdno »klene,.da ostane na svojem mestu in si tako pripravi nebeaa. Zadovoljno ae smqjoč zaspi. Trikratno trkanje na vrata jo kmalu zbudi. Ali Trudi ae ni bi- . T'm°ral° bki P01"0*1 "•i p* na ulici Tru- din *las, ki je bil nekam plah; — Odpri! Odpri mi vendar! zr i Ravno hoče Mina vstati, ko v boljši sobi zaškriplje postelja — zdehanje in pihanje — teta se je že dvignila. Zdaj gre skozi trgovi- ' no do vrat. j — No, kod pa si se tako dolgo potepala? — renči materin robati glas. — Mati, odprite! Pozno je Že, pa ne morem nič za to. Vrata zaškripljejo in se odpro, pa zopet takoj izapro. — Ali misliš, da nie boš prepričala, da si tako dolgo bila v u-radu? Ne, tako neuemna nisem! — Pa sem -bila! Ravnatelj nas je tako dolgo zadržal; celo skladišče smo morali spraviti v red, ker je danes zadnjega. Nato pa se mi je ravno pred nosom odpeljala poulična železnica. Druga je bila polna in omnibnus tivdi. Vso pot sem tekla domov. — Halia. kdor ti verjame! — Pa pojdite tja in vprašajte. — Tega pa že ne! Da bi se osmešila? Pojdi k očetu, ta ti bo pokazal. opolnoči hoditi domov. Okoli si se vlačila. Bog vedi, s kom! Saj ti vidim na očeh, da ti je kak priliznjnec šepetal na uho. Kako izgledaš. — saj si vsa oblizana! Povem ti samo to: če se kam zaletiš. potem boš videla- Zato te ni-mo poslali v višjo dekliško šolo do drugega razreda. Enkrat za vselej ti povem: ako ne pripelješ v hišo pravega zaročenca, ki more v mleko nadrofoiti kai kruha, ali pa da bo sa imel kaj pokojnine, potem boš videla — ti potepenka ! Trudi joka. (Dalje prihodnjič.) Iz Jugo slavij e. Žena odbila razbojniški napad. V okolici Srcmske Mitroviee je bilo v izadnjem času več drznili at vin in vlomov, ki jih je izvrši-a večja zločinska tolpa. V noči 7. septembra so v vasi Nikinci zločinci izropali 12 hiš. Iloparji so morali biti dobro organizirani, zločine pa .-o izvršili v dveh skupinah. Večja skupina je napadla t tudi hišo geo metra Sand o rja. Do-1 ma je bila samo geoinetrova žena. ki je slišala korake po dvorišču in odpiranje vrat. Hrabra žena j« vzela revolver svojega nioži. odprla vrata svoje sobe ter klicala, kdo je. Odgovora ni bilo, videla pa je pri odprtih veznih vratih neke postave. 1'maknila se je na-v sobo nasproti veznih vrat ter pustila sobna vrata odprta. Ko so.se vezna vrata spet zaprla in je slišala po veži korake, jo neznanec še enkrat pozvala, naj povedo, kdo so in kaj hočejo. Namesto odgovora je v veži odjeknil strel, takoj nato pa je začela tudi sama. naslonjena ob zid. ctreljati v vežo. Po prvih strelih je mstalo po veži s:lno lomastenje, vmes pa so se slišali tudi vzdihi. Kmalu so se vežna vrata spet zaprla in vse je utihnilo. Strele so slišali neki sosedje, ki so potem ugotovili da je hrabra žena pognala v beg večjo razbojniško tolpo. Od razbojnikov je bil eden gotovo huje ranjen, kajti po veži in po dvorišču je bilo mnogo krvavih sledov. Ženo je obesil. Mirko čitanojlovič iz Spančeva-ea v p rese vs k eni srercu šteje komaj 23 let. Ko je odslužil vojake, je vstopil v orožniško službo. Bil pa je oženjen. ker se je po navadi, ki je v veljavi v teh krajih, poročil. S** preden je odšel v vojake. in je bil tudi že oče. Kot orož-niški pripravnik je služboval na železniški progi fttip—Sv. Nikola in ta služba mu je postala usod- na. Pri železniškemu čuvaju Sre tenu Miletiču se je seznanil z njegovo svakinjo, mlado Stano. ki j« bila s svojim malim otrokom pr. njem v e Mirko ob soja v 20-letno ječo in trajno iz gubo častnih pravic. Stana pa o prošča krivde in kazni. REKE, CELINE IN OCEANI CENA DR. KERNOVECA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH. SLOVENE KEA*)kl) Stane um« Naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA SI« West lttta Street New T ark City Majhne kapljice dolbejo mogočne skale in odnašajo največja ' gorovja, t rohneče rastlinstvo se sklada v silovita premogovna polja. mikroskopske koralne živali gradijo velike otoke. To večna spreminjanje zemeljske površine nam postane še bolj očitno, če pomislimo, da so v zemeljski zgodovini izginili že celi kontinenti v morje kakor pravljična Atlantida, nekdanji most med Stanim in Novim svetom. V današnji srednji in zapadni Evropi so postale nekoč velike dežel« morja, a kjer se dvigajo dane* velemesta, središča evropske kul ture. so šumeli nekoč morski va lovi. Odnašanje kopnine pod vpli vom vode in vetra dviga mor.sk« površino neprestano. Izračunal so. da se bodo vsi kontinenti v te ku 20.000 let znižali povprečno z; moter. Ker je pa površina mori. neprimerno večja, bo trajalo o kroglo 80.000 let, da se bo morska gladina dvignila za isti iznos. Reke odnašajo zemljo polagoma v morje. Istočasno razdira tu di morje bregove in se zajeda a kopnine. To mora sčasoma popol noma apremeniti današnji obra? zemlje. Stevenson je izračunal di znaša pritisk valov na skalno o balo 30.000 kg na kvadratni me ter. A kar se tiče odnašanja izem lje po rekah v morje de Heine Lz računal naslednje čase. v kateril bo določena reka odnesla ozemlje. Iji ga namaka, za povprečne višino 1 m: za reko Pad 3600 let. za Gango 7900 let. za Mississtpp 18.000, za Ren do Bonna 30,00< let. Springs ceni množino trdn< snovi, ki jo odnaša Moža skoz Liittieh v dobi enega leta na 36f milijonov kilogramov. Donavi prenaša v istem ea^u skozi Duna 14,300 milijonov kilogramov trd nih snovi in bo v 18.000 letih izni žala vse svoje ozemlje nad Du- najem za 1 m. Izliv Missisippija meri 25.00 km in napreduje vsako leto za 90 in v Mehiški zaliv. Obe največji kitajski reki bosta napolnili v 100.000 letih vse Rme-no morje, v katero se izlivata. Niagar^ki slapovi nazadujejo vsako leto za povprečno 82 cm in v 43.000 letih bodo dosegli jezero Erie. Takrat jih bo konec. FAŠISTIČNA MILIf A TUDI NA IRSKEM METROPOLITAN TRAVEL BUREAU < (FRANK SAKSER) 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. PISITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA* POTOVANJE SHIPPING , NEWS ^ 24. septembra: S AT t; KM A V TF.ST Lafayette v lUvre Rotterdam v lk>u!o»me BUr Me. Cleveland v Cliert«.urK In v HamNur* 25 septembra: Euro pa v "Jherl.our* ln t Bremen 28. septembra: r>reji .Hardlnf v Havr* B. ren*: Ha v fhet)«>urg 29. septembra: Oen. v. Steu*M-n v Bremen N>w York v Cherbourg ln v Hambura 30. septembra: Homeric v Cherbourg Minnetonka v Havre 1. oktobra: rt«* France v Havre I>e OrastP v Havre Korn;i v Onoa Bremen v Bremen Milu.itik.-c v Hamburg In Cherbourg "V <-<>ii«l:-t;inia v i*h»-rln.urg Manhattan v llavre 5. oktobra: l>r«-v.:*-n v J!r«-m<-n A»h.-rt Rallin v Hamburg T. oktobra: Mlvmr»i»- v Cherbourg 1. oVtobra: l'.«ris v Havre Rex v Ci noa Stitcrm v Boulogne sur Mer 18. oktobra: Iath»n v Cherbourg in Bremen 19. oktobra: Iter'-nrTHria v r-hertx.nrjj TO oktnt-ra- I'" ''e Fr;tr>'-p v Havre ^'''•n'-i v Bremen rteutpr hlap«! v Hamburg oktobra: Homej-ir v Cherbourg St. I^tiix v Ilambui^ 22 oktnb-a: Anguntii* v Ocnoa H t!errt:im V Boulogne sur M»r Veenrtam v Boulogne utir Mer 27. oktobra: Nen- Yori< v Hamburg General von Steuben v Bremen 29 oktobra: r»lymnif v Cherbourg 29. r RATI'BXIA v Tr«it Kuropa v Bremen 2. Novembra: Ftomu v Oenon Manhattan v Havre A'bert Berlin v Cherbourg 3. rovembra: F»r< sile-i v Bremen 4. "ovembra: Majesti«* v r'herlK.tirg TVnn'sul v Havre Pt;:teurta:n v R'Mi'#«gne sur Mer Auuifaein v Chet»ourg 5. povfbfa: chanii»l;»:n v Havre Hex v 'icn'ia 9. novcih": T-t-v 1!iki!h>\ -II v Havre Hamburg v Cherl«ourg ISrem»-n v Bremen F*;«ris v Havre 12 novembra: >a Volenrtam v Boulogne F.vr Mer 15. novembra: 1^-via.than v Cherlwiurg in IJremen 13 novembra: Vulcania v Trst I N-Utuchlabd v Cherbourg 18- novembra: Olympic v »'herlwiurg Kun.pa v Bremen 19. novembra: Contf iJi Sil vola v Genoa 23. novembra: .St. I^.uis v Cherbourg •*"■*. llartljijg v Havre 24. novembra: Otn von Steuben v Uretneii 25. novembra: Etre u garla. v Cherlnjurg 26. novembra: • "hamplaJn v Havre Augustus v Genoa M a jesti«- v Cherbourg 23. novembra: Brerrp-n v Bremen 30. novembra: ,\>w York v Cherbourg Manhattan v Havre bt.iUtidam v Boulogne sur iler 1. decembra: Itex v Ci-noa Stuttgart v Bremen 2. decembra; Homeric v Cherbourg 6. decembra: Saturnia v Tr»t T, decembra: I- ur>-pa. v Bremen I*r«s Koopcvelt v Havre 8. decembra: Ikr'in v Br.-meii 9. decembra: PAIMS (BOŽIČNI tZLETj Havre AH« rt B-illin v »•h.-rl...urg '»Ivinplc v Cherle>urg 10 decembra: Bom.■ v Genoa '3. cJecemhra: Hatiil.tirc v ("lierltourg 14. decembra: M:, j* 'l.- v «hert-..,rK Ber«ni:<-i i \ Cherbourg 15. ("fctirhra: f'*»iife >ti Havola v 'len >i r.r»rr,>-n f.eviat h.in v C|,etlH.urK iu Itiernen 21. rfecembr.1: Brea v llirr« I i T sclilanrt \ '"herl«,-irg 22. cJcembra: l>res'|«-n v Bi e njen ?J. decembra: ■» <*hamp'ain v H «vr» H"tll«*ri»- v <*herbt.urg 27. decembra: Kur v.i \ lir« m« n 23 decembra: New York v ' 'hert.our* Manhattan \ Havre 30. de'.embra: Olympic v Cherbourg V JUGOSLAVIJO Preko Havr* Na Hitrem Ekspresnem Parnimi ILE DE FRANCE J. Oktobru fr»pol«iii«>) JO. (tki»hni CHAMPLAIN ■i. Oktobra — Xorrmbra PARIS Oktobra— ti. Novrnibrn NIZKE CENE DO VSEH DELOV JL G OSLA VI JE Zs pojasnila in potn« ust« vpra-tillt nji« poobiai£«ne oslanee Cosgravove stranke v irskem parlamentu in brat prejšnje-potlpretlsednika Kovin O'Hig-jinsa. ki so ga leta 1927 umorili politični nasprotniki. Oborožene nrivatne organizacije so sicer v Trski z zakonom prepovedane, vendar je splošno znano, da republikanska vojska razpolaga z lnn-nicijo in orožjem. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN