Poštnina plačana v gotov!n'. Posamezna številka stane 1*25 Din. Naročnina: Za tuzemstvo z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60; za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej — Oglasi po ceniku. SOCIALIST Izhaja vsak petek popoldne. Nefrankirana in nepodpisana pisma se ne sprejemajo. Sedei uredništva in upravo Ljubljana, Vidovdanska cesta štev. 2, pritličje. Glasilo Socialistične Stranke Jugoslavije Štev. 36. II. leto. O deklaraciji nove vlade. Ii govora narodnega poslanca sodruga Nedeljka Divača. Nova vlada je sklicala prvo sejo dne zadeva ta zakon najbolj delavce, male 6. t. ni. in podala v narodni skupščini kmete in uradnike pri vseh korakih, svojo programatično izjavo, h kateri so Težko bi bilo prešteti vsa slaba de- zavzele stranke svoje stališče. Ob tej la bivše vlade. Med ta dela pa spada priliki je imel sodrug Divac lep, dolg tudi korupcija, in sicer znači to trgovi- govor, ki ga podajamo zaradi pomanjkanja prostora, v bistvu. Izvajal je naslednje: Včeraj je pričela borba med dvema nasprotnima taboroma skupščine. Med onim, ki je doslej vladal v deželi, raz no, ki se je vodila pod državnim varstvom in z državnim dovoljenjem. In ako bi jaz osebno tudi ne hotel tega verovati pričam, moram priznati, da je na stvari res mnogo istine. In kar je najhujše je to, da je to imelo svoj izvor v polagal z njo, kakor se mu je poljubi- najvišjih organih držaine oblasti, pri io in jo zlorabljal, to so radikali. Drugi gospodih ministrih iz vlade gospoda Pa- tabor pa je prišel sedaj na vlado. Kaj šiča. To je tudi najhujše komproinitira- je delal in napravil prvi tabor, to smo lo ugled bivše vlade, videli. Kaj pa bo napravil drugi tabor, Za prejšnje vlade se je udomačilo to bomo šele videli. še eno veliko zlo, strankarstvo in šar- Govoriti o deklaraciji drugega ta- jenje po državi. Krajevni odbori radi- bora, ki je sedaj prišel na vlado, pa ne kalcev so postali pravi sovjeti. Delali odborov bi se dala primerjati le komu- zacija, kaj dela, kako vodi razredni boj, nističnim sovjetom v Rusiji. In težko je ali ima načrt, ali se nahaja v ofenziv-govoriti o deklaraciji nove vlade, ne da nem boju proti kapitalizmu? Tudi tu bi se dotaknili zleh posledic, ki jih je treba dela. Organizacija, ki pobira pri-povzročila stara vlada Nikole Pašiča. spevke, prireja mesečne sestanke, vodi To povemo tukaj zaradi tega, da odklo- eventualno volilno gibanje, svojega glav-nimo odgovornost za delo stare vlade nega dela, ki daje organizaciji in stran-ter da temeljito opozorimo novo vlado ki res pravo življensko moč in sposobna to, da tega ne bi smela ponoviti v n ost bojevanja, še ni izvršljiva. Ne sme- nikakršnem slučaju. To so bile zle stvari za ljudstvo in težko so omadeževale tudi ugled države. Nazadnje je bivša vlada kršila ustavo in parlamentarni red. To je bilo skupno delo radikalcev in samostalnih demokratov. Takrat je bivša vlada s kraljevim ukazom zaključila skupščinsko zasedanje namesto, da bi bila podala skupščini ostavko, ki jo je bila dolžna podati, ker je imela proti sebi opozi- mo pozabljati nikdar, da je socialistična organizacija bojevna organizacija, ki se bori proti današnjim socialnim in političnim krivicam, ter da mora biti prav zaraditega nje boj napadalen, agresiven. Socialistična stranka se bojuje proti socialnim krivicam, proti militarizmu, za delavsko pravo, za socialno zavarovanje, prot stanovanjski bedi, proti brezposelnosti, za odpravo indirektnih davkov, za politično enakopravnost itd. Tako delovanje in akcije proti tem krivicam ni nikakršna demagogija, Se nekaj besed o organizaciji. govoriti o delih prejšnje .vlade, bi bilo so, kar so hoteli. Dajali so ukaze orga- pa je poizkušala kljub temu ostati na po mojem mnenju neprimerno in po- nom državne oblasti. Često so bili moč- vladi. S tem je bivša vlada kršila usta- grešno. Izjava nove vlade je mnogo nejši kakor ministri sami. Uradniki, ki vo ter se pregrešila proti parlamentar- manj važna nego delo prejšnje vlade, niso slepo ubogali teh odborov, so na- nemu redu. Odgovorna za vse to je ra- vlade g. Nikole Pašiča, ki je nad pol- enkrat izgubili državno službo. Moč teh dikalna stranka. (Dalje prih.) drugo leto odločala o usodi naše deže-le. Cista (homogena) vlada Nikole Pašiča je nastopila 2. decembra 1922 kot volilna vlada. Pašičevo vlado lahko sodimo po izvršenih delih in dejanjih, v deklaraciji pa imamo šele besede, ki se lahko vrše drugače, kakor se glase. To že poznamo. Zaradi tega hočemo torej, preden preidemo na deklaracijo nove vlade, pregledati v kratkem delo prejšnje vlade. Prejšnja vlada je navalila celo vrsto tovorov in bremen na hrbet naroda. Prvo je zvišanje železniških tarif, ki se je izvedlo meseca julija lani. Naenkrat šo cijo, ki je bila v večini. Pašičeva vlada je t0 pravica proletarijata in ker je izvedljivo vse to z bojem, če ne danes pa jutri in danes nekaj, nekaj pa jutri. V našem razmotrivanju se oziramo v prvi vrsti na politične organizacije. Dosedanje razmotrivanje o delu v socialističnem pokretu ni namenjeno posameznikom, marveč celotnemu pokretu in ima v bistvu edino ta namen, da čimveč priponi6re k idejni usmeritvi pokreta, to je, da naše organizacije in organizatorji ter vsi posameznik v stranki prično polagati največ važnosti jedru stranke, na razširjenje socializma oziroma socialističnega prepričanja. Ta namen mora imeti v prvi vrsti vsaka bile zvišane tarife od 50—120%. Kako socialistična organizacija, silno je' obremenilo to zvišanje prido- S tega kratko označenega stališča bitne sloje, to sami dobro veste. To je je potrebno, da organizacije tudi delajo povzročilo pravi preobrat v pogojih ljudskega življenja. Delavec, uradnik in mali kmet, vsi ti so tak ukrep težko občutili. Naenkrat se je vse življenje pretirano podražilo. garni osebni boji ne pospešujejo ne ideje in ne sloge v organizaciji. Organizacije ustvarjamo zato, da vodimo z jimi boj proti kapitalizmu, kar pa je mogoče le z dobrimi organizacijami, ki pojmujejo same sebe tako, kakor smo že večkrat nag lasali v zadnjih razmotrivanjih. Pri vsem svojem delovanju morajo organizacije imeti tudi v mislih, da ne napravljajo sklepov in korakov, ki bi ne soglašali s celotno stranko. Zdi se nam, da je pametna tista organizacija, ki urejuje in upravlja svojo organizaci-oj po enakih načelih kakor celotna stranka oziroma druge organizacije v stranki. Enotnost v vršenju dolžnosti napratn statutu in programu po vseh organizacijah stranke, enotnost pri akcijah je silno važen znak, po katerem spoznavamo zavest organizacije. Organizacije, ki najbolj spoštujejo v iater- in delujejo tako, da vrše to nalogo. — Shodi, sestanki, razgovori, razširjanje tiska, osebna agitacija so pota, na katerih se to delo opravlja, če se pri takih prireditvah in agitaciji govori o vpraša-Razumem, da treba, da se podjetje njih, ki imajo tak namen. Naravno je esu stranke skupen program in skupen samo vzdržuje, mislim pa, da tudi že- pa, da organizacije ne bodo imele do- statut, so najboljše in najzanesljivejše, leznice, čeprav so državne, ne smejo de- volj uspeha, ako se bodo bavile s eve- ker že v tem pogledu a priori prizna- lati z izgubo, in to, dasi nekateri meni- kanjem ter opravljanjem in obrekova- vaj° princip demokratizma v stranki, jo, da morajo železnice podpirati razvoj njem svojega bližnjika, pa naj bo ta v Take organizacije tudi ne izzivajo nik- pridobitnega življenja, neglede na to, njihovi bližini ali pa ne. c'ar prepirov zaradi paragrafov, ne vpri- če delajo z izgubo. Ti menijo namreč, Odbori organizacij in stranke so de-, ^rjajo nikdar osebnih gonj, marveč se da izguba pri železnicah na drugi stra- mokratična uredba, ki je izvoljena na posvetijo v okviru veljavnih sklepov ni pospešuje splošno gospodarsko ~bla- principu demokratizma. Odbori sprej- socializmu in razrednemu bo gostanje. Toda ostanimo rajše na tem niejo ob izvolitvi absolutno dolžnost, da j11- ^^or n* 113 jasnem, kaj je prav in stališču, da naj železnice svoje stroške vrše to delo v okviru programa in sta- kaj ni prav, naj se enostavno vpraša: tuta. Isto pa, kar velja za odbore, za posameznike, velja tudi za take posameznike, ki vedno govore o zelenih mizah, če jim ni kaj prav. Mi smatramo, da je odpor v stranki ali pa v organizaciji na mestu kvečjemu takrat, če kdo Ako organizacija ne bi vršila takega dela, bi postala sekta fantastov, ki bi končno moraal propasti. Poleg tega izvrševanja minimalnega programa stranke pa ima tako bojno delovanje še to prednost, da se ob tem delu poglablja razredna zavest, širi novo socialistično svetovno naziranje in vzgaja disciplina in bojevitost proletarski) bojevnikov. Pasivnost v tem pogledu pomeni potuho kapitalizmu, če ne pokretu škodljivo toleranco naprain kapitalizmu in njegovim strankam. To ni še vse, kar bi se dalo povedati o političnih organizacijah. Ulomki so, teze, ki lahko služijo vsakomur v razmišljanje, da pride do prepričanja, kako potrebno je ono delo v organizacijah. ki pospešujejo razredno zavest, disciplino, bojevitost in vztrajnost v boju za socializem. Prihodnjič bomo izpregovorili še nekaj o delitvi dela, če nam bo strogo uredništvo dovolilo. Tudi o tem važnem vprašanju treba razmisliti in ga praktično izvesti. krijejo s svojimi dohodki. Toda kljub temu pomeni podraženje železniške ta-n e v toliki meri, veliko neobzimost naprain delovnemu narodu in njegovim potrebam. Za tem ukrepom je prišlo petkratno poMsanje zemljiškega davka, ter obenem uvedba kuluka. Pri odmerjanju davka pa se je postopalo brezobzirno na imovinsko stanje kmetijskega sloja. Zaradi tega je moral ta davek zlasti težko zadeti male kmete, d očim ga veliki posestniki niso občutili, Kuluk je bil še prav posebna ne-zmisel prejšnje vlade. Načelno tudi mi socialisti nismo nasprotniki obveznega iela. Ali kuluk, kakršnega je hotela Pašičeva vlada, je zahteval žrtve samo od delavcev in malega kmeta, dočim je bil bogati kapitalizem povsem prost take obveze. Zaradi tega smo mi takrat protestirali proti takemu delu vlade in treba, da danes omenjamo to slabo delo. Nato je prišel zakon o taksah. Tudi ta ie bil pravo ogledalo slabe vladine politike. Vse je obdavčeno. Stare takse so zvišane po 5-^10 krat in več. In zopet ali ima po demokratičnem načelu stranka prav ali posameznik, pa si bo moral takoj odgovoriti, da stranka ter da se morajo vse organizacije, če v resnici priznavajo demokratizem, temu de- kr. pol. org. SSJ v Ljubljani se bo vršil dne 7. sept. 1924 ob 9. uri dopoldne v kavarni »Central", Sv. Petra nasip. a i na mesiu nvcvjcmu mokratizmu podrediti, da se tem ojači- dnevni red zelo važen, dejansko"’greši programu’ in\sklo 1° organizatoriCno ter duševm) Pilo je dolžnost Slehernega Člana, da pom, toda tudi tedaj mora imeti odpor stranke. To vprašanje je tudi del discip- sestanka zanes|iivo udeležj namm organizacijo in stranko izpopol- ^ k‘ *e mora prav razumeti. Se ScStanka Zanesljiv Udeleži. niti in utrditi v načelih, ne pa jo razbi- Organizacija pa še ni organizacija, Vstop proti Članskim izkaznicam, jati. Posamezne osebe niso stranka in če šteje nekaj članov. Ako hočemo gone organizacija, dobra organizacija na- voriti o organizaciji, moramo nehote ODBOR, pravi red brez hrupa, ker ve, da vul- vprašati, kako se uveljavlja ta organi- P r n v o Schichtovo milo z znamko,Jelen1 je nepresežno v pralnem uspehu in izdatnosti. Pranje s »Schichtdvim« milom je zabava! Schichf Kandidatna lista SSJ za občinske volitve v Mariboru. 1. Ivan Favaj, profesor; 2. Andrej Bahun, delovodja; 3. Josip Ošlag, tipograf; 4. Ivan Klančnik, skladiščnik; 5. Josip Pete jan, uradnik bol. blagajne; 6. Viktor Eržen, tipograf; 7. Viljem Močnik, uradnik; 8. Martin Bibič, strojevodja; 9. Drago Rakuša, pek. pomočnik; 10. Franc Smasek, nadsprevodnik; 11. Avgust Gradišnik, mizar; 12. Alojzij Čeh, strokovni tajnik; 13. Anton Krajcer, tajnik; 14. Franjo Vogrin, trgovski pomočnik; 15. Josip Osmec, skladiščnik; 16. Franjo Kopič, mizar; 17. Ignac Lapuh, železničar; 18. Karol Čeh, pek; 19. Viktor Jug, čevljar; 20. Franjo Leber, kanc-list; 21. Franjo Šumiga, pekovski pomočnik; 22. Matevž Klep, krojač; 23. Ivan Hojnik, krojač; 24. Matija Beigott, kurjač; 25. Simon Lorger, železničar; 26. Peter Brauhard, kovač juž. žel.; 27. Franc Šterbal, tesar; 28. Valentin Čakš, pekovski pomočnik; 29. Simon Gajšek, pisar; 30. Miha Mikec, carinski uradnik; 81. Franc Adamitsch, lonč. pom.; Jakob Istenič, stroj, kurjač; 33. Ivan Belle, krojač; 34. Alojz Gril, čevljar; 35. Anton Bergman, sodar; 36. Ivan Mesarič, mizar; 37. Ivan Kmetič, mizar; 38. Jožef Garlušnik, nadsodar; 39. Andrej Močnik, tipograf; 40. Alojzij Krivec, usnjarski pomočnik; 41. Karol Jeki, delavec. — Namestniki: 1. Henrik Frangež, pod-uradnik juž. žel.; 2. Leopold Škerget, pekovski pomočnik; 3. Martin Bratuša, pekovski pomočnik; 4. Karol Pocajt, krojač; 5. Franc Piberl, delavec; 6. Vilko Smolej, trg. pomočnik; 7. Josip Gau-be, stroj, paz.; 8. Matevž Pilaj, železničar; 9. Franjo Bedjančič, pek. pomočnik; 10. Filip Kaukler, pek. pomočnik; 11. Franc Kramberger, krojač; 12. Franc Kiirbos, kurjač; 13. Vincenc Orešnik, krojač; 14. Albin Eržen, poslovodja; 15. Ivan Novak, strojnik; 16. Franc Ozmec, pek. pom.; 17. Ivan Horvat, pek. pom.; 18. Adam Čorko, krojaški pomočnik; 19. Matko Krajnc, okr. nadzornik; 20. Josip Fras, mizar; 21. F rane Fanedl, črkosta-vec; 22. Josip Brunfliker, stroj, v p.; 23. Ivan Pšeničnik, sprev. asp.; 24. Avgust Šuntner, pekovski pomočnik; 25. Emil Lasbacher, zasebni uradnik; 26. Jožef Ledinek, pek; 27. Franc Steinecher, pu-star; 28. Ivan Rotter, delavec juž. žel.; 29. Simon Kramberger, zidar; 30. Janez Kopič, žagar; 31. Alojz Neuwirth, sodar; 32. Josip Staudinger, usnjar; 33. Iguac Stoler, pekovski pomočnik; 34. Ivo Sa-muda, pekovski pomočnik; 35. Jurij Leinsner, strojnik; 36. Jožef Čeh, pek; 37. Fran Zagoršek, železničar; 38. Viljem Germ, tov. pom.; 39. Adam Digu-la, pek; 40. Anton Kocbek, krojač; 41. Franc Zorman, delavec. — Predstavnik liste za volilni odbor: Viljem Močnik, uradnik; namestnik: Alojzij Čeh, strok, tajnik. Obtinske volitve v Mariboru In radikali. Radikali izdajajo v Mariboru za volitve časopis, ki zasluži v polni meri ime: »past za gimpelne«. Ta listič stane radikalijo lepe novce, toda za izdajatelje ne bi bil predrag, če bi se le vjelo na njegove limanice mnogo gimpelnov. Gimpelne love sicer po celi mariborski oblasti, ampak za sedaj je obrnila gospa Radikalija glavno pozornost mariborskim volitvam. Pa to ni čudno. Kjer je velika masa razne zverjadi na kupu, tam je zmeraj tudi nekaj »gimpelnov«, ki radi nasedejo. V zadnjem svojem vabilu za gimpelne pišejo, kako silno pogreša mariborska občinska uprava radikalov. Za enkrat sicer da še ne bo radikal župan, ker so radikali doprinesli pri sestavljanju blokaške (reci or-junske) liste veliko žrtev domovini na oltar! So pa — tako mislijo radikali — od zadnjih volitev v skupščino silno napredovali. Pri zadnjih volitvah so dobili namreč radikali v Mariboru celih 142 kupljenih glasov. Trikrat 47 plus 1 je 142, zato so radikali postavili tri kandidate na blokaško listo. Da bi se bili radikalni glasovi od zadnjth volitev tudi le malo odebelili, seveda ni res. Res je le, da so se šefi radikalne partije od tistega časa precej zredili. Nema pare, nema pare! Radikalni »Gimpelfangerji« mečejo s prav nerodnimi šlagerji, kakor: »dosedanja socialistična večina je pripeljala mestno gospodarstvo na rob propada!« Seveda bomo zastonj čakali, da bi ta junak za to trditev doprinesel le en sam konkreten dokaz. Naj vsaj gospodje Ravniki, Tavčarji in Pfeiferji, ki so za pisavo lista odgovorni, probčijo v prihodnji številki svojega volilnega lista nekaj konkretnih detajlov, ter nam povedo v številkah, katero mestno podjetje je na robu prepada. Pavšalno podtikati in sumničiti zna tudi »Stražam in »Tabor«. Mi socialisti se prav nič ne sramujemo svojega dosedanjega obč. gospodarstva, četudi nismo sami gospodarili. Samo povejte in utemeljite gospodje radikalni kapitalisti, kje smo zgrešili svoj program. Pravite, da še nimamo velikega in modernega kopališča, Da, da! Vemo, da ste tako umazani, da vam dosedanja kopališča ne zadoščajo. Samo afera z dr. Pfeiferjivimi prašiči je tako grda, da se je v nobenem kopališču ne bi dalo oprati. Saj gre za nič manj kot za 800.000 K, ki bi jih morala mestna občina plačati državi kot carino za po vladnem komisarju dr. Pfeiferju izvožene svinje. Ja, ja, to je pa bilo radikalno gospodarstvo! No, radikali nadalje navajajo, da Maribor še vedno nima — tramvaja! Pravijo, da je v bližini vode dovolj, ki bi tramvaj gnala. Če bi to bilo tako lahko storiti kot govoriti, tedaj bi se bili podjetni radikalni advokati že lahko sami polotili in Mariborčani bi bili res lahko že v srečnem slučaju, da bi se radikaluo prevažali. Čemu snovati razne opekarne in čokoladne tovarne ter druga taka z rizikom zrezana podjetja, ko bi tramvaj več nesel, ki bi ga voda sama poganjala? Ampak, gospodje radikali, vi ste teliki, toda zares nrodni demago-' gi. Na takšne limanice ne boste vjeli niti enega »gimpelna«. Dajte raje tisti denar za tramvaj, ki ga po nepotrebnem razsipavate za vaš list. Naj vam da vaš Čika Baja ali pa njegov sin denarja za tramvaj, pa ne za nepotrebne »cajten-ge«! — nezreli' ali intelektualno slabejši, vsakršno orožje. Dejanja, ki so se izvršila za časa orjunaških orgij in še tak dogodek povrhu, so vendar dovelj važeu povod, da tudi vlada kaj odločnega ukrene v interesu javne varnosti. Molčečnosti v vseh teh vprašanjih in odlašanje mer proti takim izrastkom diše po korupciji oziroma po zbli- Vzemlte zločincem revolverje. Že v zadnjem Socialistu smo omenili, da sta se zgodili v Ljubljani dve večji senzaciji, ki preveč označujeta moralno propalost in zločinske instinkte nekaterih individuov, ki imajo še danes pravico nositi revolverje. Zlasti zasluži eden od teh deliktov obsodbo, kakršne že dolgo nismo slišali. Kaj se je zgodilo? Dva mlada človeka iz boljše družbe sta najela avtomobil, vzela s seboj dve nedoletni dekleti, ki baje niti 14. leta nista dopolnili, ter ju odpeljala proti Šentvidu. Tam sta ju v samoti z revolverjem v roki prisilila, da sta se jima vdali. Med oskrunjevalcema je bil eden baje celo spolno bolan. Tako pripovedujejo po Ljubljani. V zadnji Orjuni pa čitamo, da je Orju-na izključila dva člana, in sicer Emila žavanju med demokratsko in klerikalno buržuazijo. Torej vzemite jim orožje! Napravite konec tolovajstvom in filmskim avanturam ! Policijska preiskava zaraditega ne bo prav nič trpela v tem slučaju. To je vaš prazen izgovor! Kal Je z železnico Ormož-Murska Sobota. (Dopis iz Prekmurja.) Pred nekaj dnevi je ljubljansko časopisje priobčilo no|.ico, da namerava prometno ministrstvo to progo, ki je zgrajena »samo« do Ljutomera, podaljšati do Veržeja. Ta notica, ki sloni gotovo na napačnih informacijah, je povzročila med Prekmurci, posebno med onimi, ki ne vedo, do kje je proga zgrajena in katera dela še manjkajo, da se proga izroči prometu, precejšnjo nejevoljo in povpraševanja: Kaj je pravzaprav s to železnico? Ivedaj bo Prekmurje zvezano z ostalim svetom? Nestrpnost, s katero pričakuje prekmursko ljudstvo dograditve železnice Ormož-Murska Sobota, je iz razumljivih razlogov velika in se vsled nejasnosti in netočnih poročil dan za dnem povečuje. Nezadovoljstvo, ki nastaja med prekmurskim ljudstvom radi večnega odlašanja dograditve te, za Prekmurje silno važne železniške proge, je popolnoma upravičeno. Vsled slabih, oziroma nobenih pravih prometnih zvez, je draginja v Prekmurju zelo občutljiva in se da primerjati z draginjo v velemestih, ki so v pogledu prehrane odvisna od dežele. Prevoz blaga iz Dolnje Lendave, oz. Radencev ali Radgone v notranjost Prekmurja, stane ogromno. Trgovci seveda prevalijo podraženje živ-ljenskih potrebščin, ki vsled tega nastane, na konzumenta, delavca, kmeta in uradnika, koji morajo prenašati vse zle posledice neurejenih razmer. Kot naravno posledico slabih prometnih zvez imamo v Prekmurju splošen gospodarski zastoj, ki prinaša popolno obu-božanje že itak revnih delavnih slojev, na račun katerih se par ljudi, ki razpolaga z milijoni, še bolj bogati in polni blagajne, temeljito izrabljajoč za nje ugoden položaj. Gradnja te železnice se je pričela februarja 1923, torej pred dobrim poldrugim letom. Primerno naširii političnim razmeram je seveda delo šlo polževo pot, ker so bili krediti večkrat izčrpani in za nadaljevanje ni bilo para. Po mnenju strokovnjakov, s katerimi smo imeli priliko o tej stvari govoriti, bi morala biti železnica že davno gotova ter izročena prometu. In če se to do sedaj ni zgodilo, pravijo strokovnjaki, da se lahko zgodi v dveh do treh mesecih, ker so glavna dela že pri kraju (Veržejski most n. pr. je že gotov). Treba je pa, da merodajni faktorji vzamejo stvar za res ter se pobrigajo, da se prekmurska železnica vendar enkrat dovrši in sicer še pred nastopom zime, da si revni delovni sloji, ki vsled tega škandaloznega zavlačevanja najbolj trpijo, vsaj nekaj opomorejo. Skrajni čas je, da se merodajni činitelji zganejo ter naredijo konec temu sramotnemu stanju s tem, da pospešijo dograditev železnice Ormož-Murska Sobota, katero nam že leta obljubujejo. Prekmurci smo tudi siti obljub, zato zahtevamo dejanj! Posebno zahtevamo dejanj od prekmurskih poslancev, katerim je ljudstvo zaupalo zastopstvo v parlamentu. Gospodje Klekl, Šiftar in Čižmežija, ki spadajo k vladnim strankam, naj sedaj pokažejo, ali znajo in hočejo kaj doseči. Sedaj je čas, da pritisnejo na njihovega kolego g. prometnega ministra Sušnika in celokupno vlado, da nam Prekmurcem da to, kar zahtevamo in do česar imamo pravico. Sedaj imate priliko pokazati, ali ste res pravi zastopniki, ker sedaj se ne morete izgovarjati na one, ki so nas pred vami vlekli za nos. Po-žurite se torej in pospešite dovršitev železniške proge Ormož-Murska Sobota i Politični pregled. Grobelnika ter Karla Marčana, ker sta storila nečastno dejanje. Ne vemo, ali sta ta dva junaka udeležena na tem zločinu, toda vsekakor je sum utemeljen, ker ne demokratsko, ne klerikalno časopisje, ki gotovo pozna slučaj, toliko časa ni črhnilo o grdi zadevi niti besedice. Ali ni tukaj morda tih dogovor med meščanskim časopisjem, ki hoče varovati »uglede svojih sinov, dasi zaslužijo že zaradi svoje inteligence hujšo javno obsodbo kakor preprost človek. Čemu torej razlika? Zločin je storjen. Orjuna je sicer izključila ta dva oborožena člana, toda šele po storjenem zločinu, ki skoro nima primere v naši novejši domači zgodovini. Ob tej priliki poudarjamo iznova, da je res že skrajni čas, da se odvzame, ne le prepove vsem ljudem, ki so Zasedanj« društva narodov. Prvega septembra je začelo peto zasedanje društva narodov. Zasedanje društva narodov je otvoril belgijski minister Hy-maus, ki je v svojem pozdravnem govoru ugotovil, da prisostvuje zasedanju 54 držav. Letošnje zasedanje je izredne važnosti za nadaljni razvoj zunanje političnih dogodkov, ker se bo obravnavalo vprašanje razorožitve. Zato ni čuda, da je v Ženevi navzočih nad 280 zastopnikov časopisja. Zasedanja se bosta udeležila tudi Macdonald in He;-riot. Mussolinija pa tokrat ne bo. Zanimivo je, da je tudi ob sedanjem zasedanju igrala pri nas korupcija svojo važno in neizogibno vlogo. Vlada je namreč votirala za vladno časopisje večjo podporo in da bo Slovenec ja dobrj, previdno in nepristransko poročal, je odpadlo tudi na Slovenca nekaj zlatih frankov. Sicer pa je »Jutru« prav, da ni nič dobilo. Zakaj pa so pustili klerikalce v vlado. Sedaj pa imajo! Makedonsko vprašanje na seji društva narodov. Makedonstvujuči komitet je predložil konferenci društva narodov resolucijo, v kateri zahtevajo svobodo in avtonomijo Makedonije. Bulgarska vlada je predlagala, da pride ta resolucija na dnevni red. Naši delegaciji to seveda ni bilo po godu in so zato Can-kovu sporočili, da bo tako postopanje bulgarske vlade ohladilo »prisrčne« medsebojne odnošaje. Vandervelde o položaju v Jugoslaviji. Belgijski sjodrug Vandervelde, ki je prepotoval sedaj Balkan, je izjavil baje dopisniku rumunskega lista »Ale-verul« o svojih vtisih s potovanja približno sledeče: Sedanja vlada je napravila med jugoslovanskim prebivalstvom, ugoden vtis. Politično življenje kaže, da se razmere konsolidirajo in normalizirajo. Nevarnost državnega razpada ne obstoji, ker ne želi nihče, da bi se iz- premenila struktura države. Kar se pa tiče razmerja med Jugoslavijo in Bulga-rijo, smatra Vandervelde, da ni vojne nevarnosti, ker obe državi želita, da se mirno rešijo sporna vprašanja. Vau-dervelde pa ima vtis, da je Bulgarija zakrivila sedanje napeto razmerje. Sestanek Marinkoviča z Mussolinijem. Že dalje časa vzdržuje meščansko časopisje trditev, da se bosta v prihodnjih tednih sestala na »prijateljski in prisrčni« razgovor naš zunanji minister dr. Voja Marinkovič in Mussolini. Po teh vesteh bi se Marinkovič in Mussolini pogovorila o razmejitvi na Trglavu, o gradnji železnice med Madžarsko in Italijo in še o nekaterih važnih, obe državi zadevajočih gospodarskih vprašanjih. Katera obeh držav bo imela od teh in takih razgovorov dobiček, bomo videli. Socialistična vlada na Danskem pripravlja raiorežitev. Danski minister narodne obrambe Rasunseu v Stauningovi socialistični vladi je dokončal svoj načrt razoroženja armade in mornarice. Za zagotovitev reda v državi naj skrbi rezervna policija v višini 7000 mož. Ti stražniki naj imajo najpreje 3 do 4 mesečno službo in potlej naj bodo pripravljeni v 24 urah se v slučaju potrebe za ohranitev reda postaviti na svoje mesto. Razven policije naj ostaneta še dve morski edinici, določeni za inšpekcij- sko službo pri ribolovu, za mornariško policijo ter za carinsko nadzorstvo. S to popolno izpremembo vojaških moči bi si Danska prihranila letno 48 milijonov danskih kron. Vojaški stroški bi znašali mesto 60 le 11 do 12 milijonov štirih letih. Po preteku te dobe se naj vojašnice in ostala vojaška poslopja uporabljajo za splošno koristne namene. Ako socialistična vlada ne bo dobila za svoj predlog zadostne večine v parlamentu, namerava predložiti svoj predlog narodu v odločitev. Tedenske vesti. Kaj je s čistim proporcem za občine? Prihodnje tedne se imajo vršiti občinske volitve v avtonomnih občinah v Sloveniji. — Organizacije socialistične stranke so predložile vladi zahtevo, da izpremeni krivični volilni red, toda doslej vlada ni ne izpremenila volilnega reda, pa tudi ne odgodila že razpisanih občinskih volitev. Apeliramo ponovno, da se izvede takoj reforma volilnega reda, ali pa od-gode volitve, dokler bo mogoče uvesti volilni red s čistim proporcem. Vsakršno zavlačevanje rešitve tega vprašanja bi pomenilo preziranje demokratičnih načel, ki smo jih zagovarjali ob izvolitvi in jih kot eno prvih zahtev povdarili ob nasilnem razpustu ljubljanskega občinskega sveta v svojem protestu. Sem z enako v-olilno pravico in čistim proporcem za avtonomne občine. Zakaj tako neobzirno molčite o tem vprašanju ? Ali pravica volilcev ni več aktuelno vprašanje? S. Ludvik Aust mrtev. 25. avg. t. 1. je umrl v Slanem vodja in učitelj kla-denskih rudarjev, s. L. Aust v starosti 61 let. Rojen 18. avg. 1863, je deloval celo svoje življenje za delavstvo in malo je bilo tako priljubljenih ljudi na Češkem, kakor baš on. L. 1907 je bil izvoljen prvič za svoj kladenski revir v avstr, državni zbor, 1. 1911 ponovno in tudi v čsl. revolucionaro narodno zbornico so ga poslali. Od 1. 1918 je deloval v Kladnu, ki je bilo zasužnjeno zlasti od Praške železno-industrijske družbe; rudarji ter plavžarji so trpeli od mamo-na alkohola ter sličnih strupov in njih žene so bile udane praznovernemu klerikalizmu. Aust je hodil od hiše do hiše in učil; današnje razmere v Kladnu so tega jasen dokaz. Njega izguba je velika. Častni večer društva strojevodij. V soboto, dne 6. t. m. bo priredila podružnica »društva strojevodij« v Mariboru častni večer predsedniku Pavlu Dežmanu. Na tem večeru hočejo društveni člani podariti Dežmanu srebrno tobačnico za njegove zasluge pri sestavljanju skrajno reakcionarne in slabe železničarske pragmatike. Mimogrede bodi omenjeno, da je bil Dežman za zasluge pri pragmatiki tudi od ministrstva sa-obračaja odlikovan z zlato kolajno (poročilo Uradnega lista, 11. sept.). Danes protestirajo vsi železničarji proti tej re-akeijonarni pragmatiki, ki je za železničarje najhujši suženjski bič. Tudi društvo strojevodij hoče vložiti predloge za izpremembo te krivične pragmatike in glej — ironijo — obenem pa dajejo darila tistemu, ki se je na zborovanju v Mariboru na prsa tolkel in kričal, da je njegova zasluga, če imajo železničarji tako pragmatiko. — Vsi tisti železničarji, posebno pa strojevodje, ki častite reakcijo in rumena društva, na plan, pojdite k tej prireditvi ter se globoko priklonite izdajalcu in mu poljubite roko za spletanje biča, katerega že danes gotovo obilno občutite. Ves proletarijat vas občuduj za vašo razredno zavest, ki jo kažete s tem, da prirejate take večere! — Železničar. To ne pojde v en lonec! Na našo notico »Bernotova morala« odgovarja »Naprej«, da je v zadevi gledališke afere sklenil g. Podbevšek proti •volji uredništva (to je menda Bernota) poravnavo, čeprav je uredništvo prepovedalo poravnavo. Ne vemo, zakaj je Podbevšek sklenil poravnavo, vendar pa menimo, da je bil prepričan, da dokaza resnice ne bi bil mogel doprinesti in vrhutega se je bal, da ga bo Bemot pustil na cedilu v vsakem slučaju. Če bi bil Bemot imel dobro voljo, da se stvar javno razčisti, bi bil večkrat lahko povedal, da je on urednik in dejansko odgovoren. Toda Bernot tega ni storil, tudi ni ponovil obdolžitev, da bi imel priliko sam odgovarjati za stvar, marveč je lepo molčal do sedaj in še sedaj trdi samo, da je hotel takrat stvar razčistiti. Ker torej ni Bernot v tem oziru ničesar ukrenil takrat, ko je bil čas za to, je samo dokazal, da je priliko izrabil in obesil odgovornost za stroške »človeku, ki ni kriv. Koliko stroškov bi še le bilo, če bi bila tožba tekla do konca! To bi se Bemot smejal! Sicer pa: če je Bernot o svoji pravici tako prepričan, pa naj v »Napreju« svoječasno naperjene očitke še enkra tponovi! Ker bo izgubil pravde, ki jih ima zaradi dolgov in neplačanih računov, si bo vsaj potem z gledališko afero napravil boljši likof! Mednarodni kongres za socialno politiko. Od 2. do 6. oktobra se bo vršil v Pragi Mednarodni kongres za socialno politiko. Častno predsedstvo je prevzel čehoslovaški zunanji minister dr. Beneš, kongresu samemu pa bo predsedoval Branting. Na kongresu bodo re-ferirali Albert Thomas, Renner in drugi. O smereh tega mednarodnega kongresa in njegovih nalogah bomo še iz-pregovorili. Plzenska »Nova Doba« je nedavno slavila svojo tridesetletnico. Svoje predhodnike je imela v listih »Heslo«, »Za-padočesav t, »Posel lidu« in »Žumbera«. Povratek rudarjev iz Porurja. Ministrstvo za socialno politiko je votiralo konzulatu v Dusseldorfu znesek po Din 200.000 za povratek naših rudarjev iz Porurja. Da je ta znesek za primerno preselitev rudarjev iz Porurja nezadosten, se razume samoobsebi. Zato pa zahteva konzulat od rudarjev, ki se žele vrniti domov, da prodajo tam vse svoje pohištvo, tako, da pridejo brez vsega, popolnoma prazni domov. Da bi jim oskrbeli tudi prevoz pohištva, na to nihče ne misli. —■ Sedaj se maščuje nad ubogimi rudarji absolutna nesposobnost naših konzularnih in diplomatičnih predstavnkov. Za čas brezposelnosti ne dobivajo naši rudarji v Nemčiji nobenih podpor, ker konzuli in poslaniki niso imeli časa, da bi tozadevno sklenili po vzorcu vseh drugih držav z nemško vlado vsaj provizorični dogovor. — Sedaj dobivajo Čehi, Poljaki in drugi, ki so v Porurju brez posla, brezposelno podporo, naš rudarji pa stradajo in umirajo. S takim početjem se naj utrdi državna misel in utrdi ugled države v inozemstvu. Bridko in težko je življenje naših rudarjev v Porurju, za katere skrbi jugoslovanski konzul in SHS poslanik. Osrednje društvo kovinarjev, podr. Maribor priredi v nedeljo, dne 7. septembra 1920 v gostilni Škof (Roth) vrtno veselico. Na sporedu je godba in razne zabavne točke za mlade in stare. Začetek ob 3. uri popoldan, vstopnina 5 Din. — Ker je čisti dobiček namenjen v društvene svrhe, vabi najvljudneje k udeležbi odbor. Fajn policijski komisar. V Subotici so aretirali policijskega komisarja Pavla Pavloviča, ki je zagrešil nebroj zločinov in škandalov. Kot predstavnik oblastva, reda in pravice, je izsiljeval iz strank denar, podkupnine, posiljeval, nadlegoval ženske, ki so imele na policiji uradnega opravka, po noči delal po hotelih obiske in »preiskaval« potnike in potnice, skratka, počel je stvari, ki jih tudi po režimu varovani in negovani uradnik početi ne sme. Sedaj so tudi ugotovili, da ima ta policijski komisar za svoje mesto polno kvalifikacijo. Šolske izpbrazbe nima nobene, pač pa že precej sodnih kazni. Potepal se je po svetu, kradel in goljufal, to pa ga je usposobilo, da je postal policijski komisar v Subotici. Tužna nam majka; taki ljudje imajo pravieo, da zapirajo in preganjajo delavce, ki garajo in se tru-dij za slabe plače. Zanimiva stavka. V Sofiji so stopili v stavko gostilničarji in restavraterji, da na ta način izsilijo izpremembo davčnih predpisov. Baje s ogostilničarji zelo korajžni in groze, da bodo vzdržali dotlej, da bo vlada pred njimi kapitulirala. Pa vemo, da bo vendar nekaj »Streikbrecherjev« in da bodo pri »zadnjih« vratih stalni gostje že dobili skrivaj kak golaš in vrček pive. Tudi kapitalisti spoznavajo in priz navajo včasih socialistične resnice. Počasi spoznava tudi kapitalistični svet, da je sedanja kriza posledica zmanjšane kupne moči in da bo vsled tega krjzo odpraviti le, če se bo dvignila kupna moč delovnega ljudstva. Cetto najbolj kapitalistično časopisje že povdarja to iu omenja to dejstvo. Angleški politik Wiuston Churchill, ki bi socijaliste najraje kar požrl, je nedavno na svetovni reklamni konferenci zastopal to resnico. Holandski gospodarski krogi se pritožujejo nad slabo vladno kolonialno politiko, ki je kriva, da ima prebivalstvo nezadostne zaslužke in vsled tega ne more ničesar kupovati in nabavljati. Zato holandskega blaga v kolonijah ne morejo dovolj prodaii in holandski kapitalisti nimajo primernega in zaželje-nega profita. V Ameriki pa so raz, Ji gospodarski krogi celo propagando, d«, bi znašala mezda delavca najmanj 7 dolarjev na dan, četudi bi bil vsled skrčenega obratovanja skrajšan delavnik. Na ta način hočejo gospodarski krogi vzdržati kupno moč delavskega razreda vsaj na sedanji višini in preprečiti, da bi se kriza še poslabšala. Seveda pa bi se pošteno zmotil vsak, ki bi mislil, da bodo kapitalisti to spoznanje tudi upoštevali in zboljšali delavcem nezadostne mezde. Tovarnar Pollak in nej-gova družba v Ljubljani bi gotovo radi videli, da bi delavci lahko kupovali njegove čevlje. Nerada pa bi Pollakova familija, ki ima čevljarstvo in usnjarstvo v zakupu, zboljšala mezde svojim delavcem. Kadar se gre za zboljšanje mezd, tvakrat kapitalist' pozabi na gospodarske resnice, ne pozabi pa na sv »j žep. — Carinska politika in socialna politika. Carinska politika kapitalističnega razreda je usmerjena v pni vrsti za tem, da omogoči veleindustrijalcem kar največje profite. Temu nasproti pa je seveda stališče socialističnih strank. — Tako je predlagal sedaj Johnson na konferenci neodvisne angleške socialistične stranke, da naj angleška vlada uvede carino samo na one izdelke, ki se uvažajo iz držav, v katerih kapitalizem prekomerno izkorišča delavski razred. Na ta način bi bili inozemski podjetniki prisiljeni, nuditi svojim delavcem vsaj tako socialno zaščito, kot jo uživajo angleški delavci. Prvovrstna kvalifikacija! »Slovenec« je priobčil v sredo sledečo brzojavko: Danes je bil podpisan ukaz, s katerim se imenuje Milan Grol, bivši upravi teli Narodnega gledališča in najdelavnejši politik izven parlamenta za današnjo vladno kombinacijo, za državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu. Torej: za zunanjepolitično službo je potrebna sledeča kvalifikacija: znati moraš igrati »teater«, dobro tudi, če znaš še »balet« francoske ali pa nemške šole povrhu in drugič, biti moraš priden in delaven pristaš za vsakratno vladno pobratimi-jo. Ja, ja, zato pa igramo v zunanjem svetu vedno teater in se nam smeje ves svet! Celje. Dvodnevni izlet na Mozirske planine. Opozarjamo vse sodruge, ki se zanimajo za planinske izlete, da priredijo celjski sodrugi v nedeljo, dne 7. in 8. septembra na Mozirske planine dvodnevni izlet. Odhod v nedeljo zjutraj ob 3.40 s Savinjskim vlakom do Paške vasi (cena Din 10.50). Nazaj iz Šoštanja v pondeljek ob 18.50 (cena Din 14.--). Seboj je vzeti za dvakratno skupno kosilo 30 dkg mesa in pol kg koruznega zdroba, Čebulje, paprike, soli in eno žlico masti. Obleka navadna, poleg tega vsak en plašč ali pa lahko odejo. Prvi dan prenočišče na Mozirski planini, drugi dan pa izlet na Križ. šoštanjske sodruge vabimo, da se nam na sv. Križu pridružijo. Na planini je dobro preskrbljeno; namesto vina bo dovolj do- brega in zdravega mleka, in preste zabave. Natančnejša pojasnila se dobe pri s. Koreu-u. — Svoboden hrib! Telesni ostanki Jeana Jauresa bodo prenešeni v pariški Pantheou, kjer so pokopani največji predstavniki moderne Francije. Dovršeno sredstvo proti revmatizmu. Čeravno je lek Radio-Balsamica dr. Rahlejeva radi svojega hitrega, lahkega in popolnega zdravljenja reumatizma povsod dobro poznan ne samo j v naši državi, temveč tudi v inozemstvu, je pri nas še mnogo bolnikov, ki bolehajo na revmatizmu, katerim se pa sedaj nudi prilika, da se morejo popolnoma ozdraviti to bolezen, ker je Radio-Balsamica priznan od vseh svetovnih medicinskih avtoritet kot najboljše in edino sredstvo proti vsem vrstam revmatizma. — Lek dr. Rahlejev-a je popolnoma neškodljiv srcu, ter ima to prednost, da vedno hitro deluje, ne da bi pustil kake sledove na koži ali organizmu. Revmatizem, kateri že več let traja, se lahko ozdravi z dve do tremi stekleničkami tega znamenitega leka. Za izdelavo in prodajo zdravila Radio-Balsamica je otvoril dr. Rahlejev moderni laboratorij v Beogradu, Kosovska ulica 43. Sodrugom in sodružicam, ki žele slike iz Mosteca sporočamo, da se iste naročajo v Šelenburgovi ulici 6-II. Cena je 6 Din za komad. Muta. Pobreška podružnica »Svobode« bo priredila v nedeljo, dne 7. septembra na Muti gledališko predstavo. Igrali bodo nemške in slovenske igre, ki spominjajo na stare čase, ko so ljudje še verjeli v vraže. Med našim delavstvom vlada veliko zanimanje, to tem bolje, ker' bo tam bratsko društvo iz Pobrežja pri Mariboru prvič nastopilo. Izjava in pojasnilo. Na prošnjo Zadružne banke je podpisana Zveza z ozirom na pisavo »Na-preja« od 31. avgusta 1924, češ »odkar delnice Zadružne banke nimajo nobene cene, je postal tudi naš urednik Z. B. delničar et banke. Ničesar ne ve kako in odkod, kar na lepem je dobila »Sloga« dividendo Din 90.— za Zvonimirja Bernota«, pregledala dejanski stan in ugotovila: 1. Gosp. Zvonimir Bernot je 30. majnika 1921 plačal za 10 delnic Zadružne banke K 4.200,— pri blagajni Splošnega kreditnega društva v Ljubljani pod štev. 1120 in je zato prejel Začasno potrdilo, ki se glasi: ''»Prinositelju tega začasnega potrdila izroči podpisano društvo deset delnic Zadružne banke v Ljubljani v nominalni vrednosti a K 400.—, čim bo tisk istih dokončan. Protivrednost za te delnice je pri podpisanem zavodu v gotovini plačana.« V Ljubljani, dne 30. maja 1921. 2. 10 delnic na naslov g. Zv. Bernota se nahajajo v depotu Splošnega kreditnega društva v Ljubljani založene za dolg »Sloge« v znesku Din 16.610 poleg 250 delnic Ljudske tiskarne d. d. v nominaiu Din 12.500.—. 3. Dividenda per Din 90.— je za te Bernotove delnice bia pravilno izplačana 28. aprila t. L na račun »Sloge«. 4. O tem se lahko vsak prepriča v knjigah Splošnega kreditnega društva v Ljubljani. Ljubljana, 2. septembra 1924. Zveza gospodarskih zadrug. I & & Strag 4. >S O C 1 A L I S T< Iz stranke. Ponovno opozarjamo vse krajevne politične organizacije, da skličejo članske sestanke, na katerih naj izvolijo delegate za pokrajinski zbor SSJ Javite imena delegatov najkasneje do 21. septembra Pokrajinskemu tajništvu SSJ, Ljubljana, Vidovdanska c. 2, da se jim bodo izstavile in pravočasno odposlale začasne delegatske izkaznice. Odpošljite tudi pravočasno vse predloge, o katerih naj sklepa pokrajinski kongres. Na prepozno došle predloge se ne bo oziralo. Statut stranke SSJ in pravilnik pokrajinske organizacije za Slovenijo se dobi v pokrajinskem tajništvu SSJ, Ljubljana, Vidovdanska cesta št. 2. -Organizacije, kakor tudi posamezne člane opozarjamo, da si ga nabavijo, da ga tako razširimo med naše članstvo, da napravimo konec demagogični agitaciji, da smo brez pravilnika. Iz uprave. 927 novih naročnikov do 1. sept. 1924. Zaupniki za razširjenje »Socialista« so poslali v prvi polovici tega leta 927 naročnin ali 73 manj kakor tisoč. Lep uspeh. Ali kaj, ko se jo vrinila pomota, ker to ni bilo za »Socialista*, ampak za »Proletarca« v Ameriki. Sodrugi v Ameriki se zavedajo pomena socialističnega tiska, zato gredo z vsem ognjem na delo za pridobi'••v novih naročnikov. Če hočemo preiti v Sloveniji preko te žalostne dobe razkolov in cepljenj, tedaj pojdimo vsi ko en inož na delo za razširitev »Socialista«:. Vse krajevne politične organizacije naj si zadajo kot glavno nalogo v svojem kraju, razširiti naš tisk našega >Socialista<. Kakor armada brez orožja, tako tudi delavsko gibanje brez lastnega in dobro razširjenega tiska ne pomeni nič. Sodrugi zaupniki, na delo! Neimenovani, Ljubljana Din 7.50. Neimenovani, Ljubljana Pin —.ftC. Skupaj Din 7429.65. — ScJdrugi, zbirajte za tiskovni sklad, spominjajte se ob vsaki priliki našega tiska. Tiskovni sklad. Do sedaj nabranih Din 7821.65.—. S. Slemenšek Franc, Šoštanj, nabral na blok št. 44 Din 50. S. Rozman Franc, Ptuj, nabral na blok št. 71 Din 50. — ^DVOJNO Flr I A RŽENA hladna/ IL-IM kava. >ADRIA< TVORNI.CA ŽITNE KAVE, VELEPRA2ARNA ZRNATE KAVE. GLINCE PRI LJUBLJANI, Od slej se Palma podpetnlkl In podplati so najboljši razlikuje izvrstni, iz davna preizkušeni »Pravi : FRANČKOV : kavni pridatek« od ponarejenih proizvodov tudi žc na zunej po novi, rjavo-modro-beli etiketi. — Na tej se posebno izti-čejo karakteristični znaki razlikovanja, ki so: im »Franck« in »kavni mlinček«, »Pravi : FRANCK : z mlinčkom« zahvaljuje svojo splošno priljubljenost izvrstnemu aromu in prijetnemu okusu ter svoji izdatnosti in tečnosti. Prva Mariborska delavska pekarna r. z. z o. z. v Mariboru, Tržaška cesta št. 37-38, telefon štev. 324. Ustanovljeno leta 1898. — Moderno in higijensko urejfna pekarna priporoča svoje okusno in vedno sveže pecivo v polni teži. Pecivo se dostavlja tudi na dom. Izdajatelj: Oblastni odbor SSJ za Slovenijo. Odgovorni urednik: France Vidmar. Tiska tiskarna Makso Hrovatin. Ivan Jan h si! Ljubljana. Gosposvetska usta 2 Šivalni stroji z 10-letno garancijo. Izborna konštrukcija in elegantna izvršitev iz tovarn v Linču. — Ustanovljeno leta 18o7. — Došio je ravnokar večje Število strojev za vsako obrt. — Vezenje poučuje brezplačno. Pisalni stroji Adler in Uranija Kolesa iz prvih tovarn: Diirkop, Styria in Waffen. Cenik zastonj in frank o. [ognaH Mimi Upr, Iriple sir slivovka, lijem, tropinovec, m 1.1. S. po najnižjih dnevnih cenah ,ALK0‘ veletrgovina žganja, družba z o. z LJUBLJANA - KOLIZEJ Ljubljana Komenskem ulica 18 Najboljša banaška moka, pšenica, oves, koruza i. t. d — Plačujemo vreče po naj višji ceni. Naročajte in širite »Socialista«f Veletrgovina usnja brata Moskovič, Ljubljana priporoča svojo veiiko zalogo tu- in inozemskih izdelkov po najnižjih cenah. Ustanovljeno leta 1888. iliiiliiiiiiiiiiii!iiiii!iililiiiiiliiiiiiiiii!lilil'iii!liiii!iiiAfiiiiii!iiii>iiiitiiiiii!niia:iii!i!|!iiiiri:i:iiiiiiiiiiiii!iii:iiiii:i!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Zahtevajte povsod ,JADRAN* terpentlnovo čistilo za čevlje, ker je najboljše. Ako čistite čevlje edino le z »Jadran« kremo, si prihranite mnogo denarja. Vaši čevlji ne razpokajo, ostanejo mehki in trpežni. pleskar za stavbe in pohištvo, sobo- in črkoslikar, se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. DELAVNICA: Kolodvorska ulica št. 6 in Celovška cesta štev. 121. Naročila se sprejemajo v Kolodvorski ulici 6. Konfekcijska tovarna FRAN DERENDA & CIE. družba z o z., Ljubljana. Pisarna Emonska cesta cesta št. 8. Tovarna: Erjavčeva cesta štev. 2 nasproti dramskega gledališča. Telefon interurban št. 313 in 249. Brzoiavi: Derenda. Najstarejša, najmodernejša in največja tovarna moških, deških in fantovskih oblačil, ter vsakovrstnih uniform po predpisanih krojih. — Konkurenčne cene. Zanesljivi in prvovrstni delavci dobe delo profi kavciji tudi na dom. n a *1 O l/i Letna trikotaža, nogavice, galanterija in drobnina Gaspari & Fanninger, Maribor, Aleksandrova cesta št. 48 iiiiiii!iiiiiiiiiiiiiti!iiiitii:iiiiiiaiiiiiiiiri!i!iii:iriiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiitiiiiiiiiiiiii:iiiii!iii;iiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii:iiitiiRiiiiiiiB>i>iutiiiiiiiiiiiiiiii!iii«' ZASTONJ ne. pač pa po zelo nizkih cenah dobite vse kuhinjske potrebščine, kakor raznovrstna kleparska, kotlarska, kovinostiskarska ter ključavničarska dela in druge predmete pri zadrugi r. z. z o. z. splošna kovinska industrija Llobljana. HoloAfortha ulica 1S Telefon štev. 729. Štampille iz kovine in gumija izdeluje graverski zavod Sitar & Svetek Ljubljana, Sv. Petra cesta 13 yJHfyy v juhi Jl In v prikuhah pa izboljša hrano 1if nepopisno. $ .... i . ...... > Prva mariborska produktivna zadruga Čevljarskih Izdelkov r. z z o. z. v Mariboru, Oražnova ulica štev. 4. Izdelovalnica moških in ženskih čevljev. - Popravila se točno in solidno izvrše. m- \ BanBUflBHHUHUH! SVCTB PEIPOEO ČLA. terilnica, l©,n.-a- in Hszoncplje, pre