Celjski tednik Celje, 28. septembra Leto XII. štev. 38 GLASILO SOCIALLSTICNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE >CELJSKI TISK* CENA IZVODU 20 DIN Najmočnejše orožje / V Beogradu je pred tednom na zasedanju Zvezne ljudske skup- ščine in Zveznega odbora SZDL Jugoslavije potekala živahna raz- prava poslancev in članov zvez- nega odbora o predosnutku nove ustave. Ob zaključku zasedanja je govoril tudi predsednik repub- like Josip Broz-Tito. Nekatere misli iz zaključnih besed tovari- ša predsednika posredujemo tudi našim bravcem. Nova ustava, je dejal tovariš Tito, bi bila mrtva črka na pa- pirju, če je naši državljani ne bi obraivnavali kot svojo najmoč- nejše zakonsko orožje za naš pra- vilen nadaljnji razvoj in za pre- prečevanje vseh možnih odmikov in deformacij v našem družbe- nem življenju. Ko je govoril o integraciji, je poudaril, da naš nadaljnji raz- voj terja integracijo na področju skupnih naporov za izgradnjo so- cialistične družbe, socialističnih odnosov, da pa so zmotne bojazni in pomisleki o kakšni nacionalni integraciji, kajti nacionalno vprašanje je pri nas rešeno in se bodo narodi tako kot v preteklo- sti tudi v bodoče razvijali samo- stojno. Ko je tovariš Tito govoril o negativnih pojavih, ki so precej prizadeli celotno naše družbeno življenje, je dejal, da so široke obravnave teh pojavov pripomo- gle ipri pretresanju predosnutka, da se bomo takih pojavov v bo- doče izogibali s pomočjo zakon- skega dokumenta. Močno je poudaril tisti del os- nutka, ki govori o pravicah in dolžnostih državljanov in pri tem konkretno omenjal protiustavno in kaznivo samovoljo, ki jo prak- ticirajo posamezne ustanove, or- gani in posamezniki do strank — do državljanov. Povedal je, da množica pisem in pritožb, ki jih dobivajo najodgovornejši v zvez- nih organih, kaže nadaljevanje takega početja, kljub govorom na zborovanjih in pisanju v listinah zoper take pojave. Birokratizem, je dejal tovariš Titov, je zelo ne- varen, to pa zato, ker ga množič- no izvajajo najnižji uslužbenci. Ker ima naš državljan pravice, tedaj mora te nje^a^ove pravice spoštovati tudi uslužbenec, ker je to njegova dolžnost, na mestu kjer je. Zelo ostro je obsodil tudi admi- nistrativni birokratizem, brez- predmetno trošenje velikanskih količin papirja, liar postaja že bolezen. Ne smemo komplicirati našega medsebojnega občevanja, kajti komplicirano ni vedno tudi kvalitetno. Z ljudmi pa, ki ne razumejo hitro vseh svojih dolž- nosti in pravic, je treba biti str- pen in jim lepo obrazložiti kaj imajo prav in kaj ne. Omenil je tudi, da so neredki primeri, ko so lokalne oblasti preganjale državljane, ki so se pritožili na kabinet predsednika. Tega bi ne smeli, toda tudi nova ustava tega ne bo mogla prepre- čiti, če ne bo budnosti naših dr- žavljanov, naših socialističnih or- ganizacij in naše zakonodaje. Na koncu se je tovariš Tito zahvalil komisiji, ki je izdelala predosnutek ustave in izrazil glo- boko upanje, da bo javna raz- prava široka in poglobljena, kot je bila živahna in plodna na skupnem zasedanju Zvezne ljud- ske skupščine in Zveznega odbo- ra SZDL Jugoslavije. VELIKA RAZPRAVA O NAJPOMEMBNEJŠEM DOKUMENTU NASE SOCIALISTIČNE SKUPNOSTI Začela je velika razprava o naj- pomembnejšem dokumentu naše socialistične skupnosti, razprava o novi ustavi. Že po tem, kar se je slišalo v dvorani Zvezne ljudske skupščine v času dvodnevnega razpravljanja o predosnutku usta- ve, lahko ugotovimo, da smo pred izredno važnim delom in nalogo. Čim je izšel predosnutek usta- ve, je vsak naš človek čutil potre- bo, da se spozna s tem osnovnim dokumentom, s katerim se urejajo osnovni odnosi v naši družbi. Že dejstvo obvezuje vse družbene, politične in ostale organizacije, da posredujejo osnovna načela pred- osnutka ustave vsem ljudem naše skupnosti. Ni namreč naključje, da je tovariš Tito na skupni seji zvezne ljudske skupščine ter zvez- nega odbora SZDL Jugoslavije po- udaril, da je seznanjenje naših ljudi z novo ustavo nujna potreba, ker bi nepoznavanje odredb usta- ve lahko povzročilo v sedanjem času tudi razne anomalije in de- formacije. Gre namreč zato, da ustava, ko bo sprejeta, ne more delovati učinkovito, če jo držav- ljani ne bodo poznali do podrob- nosti. Četudi trenutno ne kaže govo- riti o posameznih delih ustavnega predosnutka, ker bo pač o tem še veliko napisanega in izgovorjene- ga, pa vendarle ne gre prezreti, da je osnovna značilnost tega do- kumenta v tem, da izhaja od člo- veka. 2e dejstvo, da ta ustava ni ustava države, za katero izvrše- vanje se bodo zavzemali samo dr- žavni organi, marveč, da je to ustava, v kateri lahko vsak dr- žavljan, vsak proizvajavec, kolek- tiv, družbena in politična organi- zacija najde samo sebe, svoje pra- vice in dolžnosti, svoje mesto v družbeno političnem sistemu, ob- vezuje vse te činitelje, da na ustrezni način trajno in ustvarjal- no osvojijo vse tisto, kar je v ustavi zapisano. V tem bo tudi te- melj njihovih medsebojnih odno- sov pri vsakodnevnem delu, razen tega pa bo tudi izhodiščna točka za konkretnejše izvrševanje teh odnosov preko statutov in drugih samoupravnih aktov, katere pred- videva nova ustava. To hkrati po- meni, da ustava ne bo sprejeta na znanje >->-samo pasivno^-«, ampak se bo ustavna dejavnost nadaljevala v najrazličnejših odtenkih, ob so- delovanju stotisočev ljudi, vse do komune, stanovanjskih skupnosti in delovnih organizacij. In prav zaradi tega, da bi mogli uveljav- ljati in izvrševati vso to aktivnost, je potrebno, da se nova ustava prouči zelo temeljito ter z vsemi državljani. Bilo bi napačno, če bi smatrali, da naj ima vse to delo značaj spo- znavanja in razlaganja formulacij v predosnutku ustave. Ne glede na zasluženo priznanje ustavni komisiji za opravljeno; delo, je to- variš Tito dejal: Naši državljani lahko v mnogočem pripomorejo k dokončnemu formuliranju in de- finitivni redakciji ustave, kajti ra- zumljivo je, da komisije za sesta- vo ustave ne morejo videti in predvideti vse tisto, kar doživljajo v vsakdanji praksi milijoni naših ljudi. POZDRAV VELIKEMU GOSTU Med svojim desetdnevnim obis- kom v Jugoslaviji bo visoki gost predsednik prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR LEONID ILJiC BRE2NJEV s svojim spremstvom in v spremstvu jugoslovanskih vi- sokih osebnosti počastil tudi celj- ski okraj. V ponedeljek, 1. ok- tobra bomo visokega gosta pozdravili v mladem rudarskem mestu Novem Velenju, na kraju, kjer smo pred kratkim pozdravili sovjetskega junaka vesolja Ger- mana Titova. Izredno smo veseli, da bomo v svoji sredi lahko klicali dobrodo- šlico tako uglednemu predstav- niku prijateljskih narodov So- vjetske zveze in mu izročili plam- teče pozdrave sovjetskemu de- lovnemu ljudstvu. Hkrati bomo ob tej priliki vnovič manifestirali naš skupni boj za mir, za družben procvit človeštva in socializem. Z vso odločnostjo v MATERIALNO DECENTRALIZACIJO Skupni plenum okrajnega odbo- ra SZDL in okrajnega sindikalne- ga sveta, ki je bil pretekli teden v Celju in smo o njem deloma že poročali, je med potekom in v sklepih jasno začrtal naše nadalj- nje naloge na področju gospodar- Med uspešnimi kolektivi v okraju je tudi rudnik v Velenju stva in utrjevanja socialističnih odnosov v našem okraju. Optimistične ugotovitve, da je proizvodnja v okraju postopoma naraščala, da je v juniju celo pre- segla predvidevanja resolucije OLO o razvoju gospodarstva v le- tu 1962, odpirajo vedrejšo per- spektivo, zlasti če bodo najbolj- šim kolektivom sledila tudi manj uspešna podjetja in če pri vseh teh prizadevanjih na ekonomskem področju ne bomo pozabili na krepitev demokratičnega sistema samoupravljanja, na nadaljnjo de- centralizacijo samoupravljanja. Dejstvo je, da je večina gospodar- skih podjetij začela spoznavati, da z uspešnim gospodarjenjem, dvi- gom proizvodnje in povečanjem izvoza, rešujejo splošni jugoslo- vanski, pa tudi svoj lastni položaj. Pri tem brez dvoma izstopajo Steklarna v Rogaški Slatini, Žele- zarna Store, celjska Cinkarna, lesno industrijsko podjetje »-Sa- vinja-«, rudnik Velenje, ►>-KonuS'-< v Slovenskih Konjicah, LIP Na- zarje, obe gozdarski organizaciji v okraju, Polzelska tovarna noga- vic, tekstilna tovarna Prebold, žalski ►►Juteks« in še nekatera podjetja. Brez dvoma so ti uspehi plod zavesti in prizadevanja celotnega kolektiva, zlasti pa izrednega pri- zadevanja organov upravljanja, vodstev in strokovnega kadra. To dejstvo pa istočasno opozarja, da je treba vzporedno krepiti sistem samoupravljanja in odločno pre- iti od doslej dokaj formalističnih pristojnosti decentraliziranega si- stema samoupravljanja na stop- njo decentralizacije materialnih sredstev v roke neposrednih pro- izvajavcev. Tovariš Franc Simo- nič je s tem v zvezi opozoril, da se moramo izogniti vsaki možno- sti krepitve upravne vodstvene linije, to pa na ta način, da bodo politične organizacije, tako sindi- kat kot ZK, opravile svojo dolž- nost. Iz poročil, razprave in predlo- gov je kaj lahko izluščiti ugoto- vitev, da mnoga podjetja, ki za- ostajajo v tem tekmovanju za višjo storilnost in realizacijo pro- izvodnje, pa tudi nekatera pod- jetja, ki v tej tekmi trenutno re- šujejo naše skupne težave, pre- malo mislijo na jutrišnji dan, na perspektivo, ki jo začrtuje tako naš notranji trg kot mednarodna delitev dela. Modernizacija proi- vodnega procesa, osvajanje novih proizvodov, s tem v zvezi pa nuj- nost integracije med podjetji, pro- izvodne kooperacije, vse to bi morale gospodarske organizacije vključiti v svoje perspektivne na- črte, ne glede na to, če so trenut- ni izgledi v podjetjih takšni, da bi se mogli taki načrti takoj ures- ničiti. Dejstvo, da se prvič po vojni zelo resno približujemo trenutku, ko bo celjski okraj prestopil me- jo nerazvitosti in se uvrstil med industrijsko razvite okraje v dr- žavi, nudi čvrsto materialno pod- lago za utrditev socialističnih od- nosov. Oporekanje nekaterih lju- di, da naš delovni človek še ni zrel za popolno decentralizacijo upravljanja, češ, da se ljudje za- nimajo samo za osebne dohodke, je iitvzdržno. Ljudje se zanimajo za tisto, kar je objektivno v nji- hovem dosegu. Doslej pa je bilo v dosegu proizvajavcev v ekonom- skih enotah razmeroma malo, ko- maj tisti del, ki odgovarja vred- nosti vloženega živega dela. Jasno pa je tudi, da nadaljnje poglab- ljanje sistema samoupravljanja ne zavisi samo od materialne osno- ve, da je njegova gonilna sila za- vest — to pa je področje, za ka- terega so odgovorne subjektivne sile, politične organizacije v ko- lektivih, od sindikata do mladine, predvsem pa Zveze komunistov. J. Kr. PLENUM OKRAJNEGA KOMITEJA LJUDSKE MLADINE CELJE Mladina mora več znati Pretekli teden je bil v Celju plenum okrajnega komiteja Ljudske mladine Slovenije. Tokrat je bila na dnevnem redu kadrovska politika v tej organizaciji in pa priprave na bližnje občinske konference Ljudske mladine. Izvršili so tudi dve kad- rovski spremembi, ko so v sekretariat izvolili tovarišico Greto Gobec in tovariša Staneta Seničarja. Prvi bo vodil komisijo za društveno aktivnost mladine, drugi pa komisijo za mladinske delovne akcije. O kakšnih velikih uspehih ka- drovske politike v Ljudski mladi- ni doslej ne bi mogli govoriti. To področje dela je bilo dokaj slabo obdelano, saj do zdaj na komite- jih niso imeli niti evidence per- spektivnih mladih družbenopo- litičnih delavcev. Na plenumu so se zato dogovorili, da bo to ena prvih nalog organizacij skokad- rovskih komisij pri komitejih za naslednje razdobje. V referatu, ki ga je imel se- kretar komiteja Ljudske mladine, tovariš Ivo Knez, je bilo zapisano, da se mora kadrovska politika v Ljudski mladini začeti že v osnov- ni organizaciji. To velja tako za organizacije na osnovnih in sred- njih šolah, kot organizacije v pod- jetjih in na terenu. Vendar mora biti kadrovska politika v teh or- ganizacijah vsklajena. Ce torej družbeno razgledan in dober mla- dinec zapusti eno osnovno orga- nizacijo in odide na drugo področ- je, bi morala osnovna organiza- cija, v kateri je delal, obvestiti ti- sto, ki vanjo mladinec odhaja, da je to sposoben, delavoljen mlad državljan. Takšna povezava bi morala biti tudi med občinskimi in celo okrajnimi komiteji Ljud- ske mladine. V zvezi s kadrovsko politiko so na plenumu veliko govoriti tudi o izobraževanju. Podatki so nam- reč pokazali, da mladi ljudje še vedno v družbenem življenju ne zavzemajo tistega mesta, ki jim gre. Marsikdaj tega niso krivi, vendar je res, da mladino še vse preveč hromi in obremenjuje ne- znanje. Nekaj so na tem področju že opravile politične šole in šte- vilni seminarji, vendar so to in- tenzivne oblike izobraževanja, ki ne morejo zajeti večjega števila mladih ljudi. Za tako izobraževa- nje bi se morali zavzeti v osnov- nih organizacijah Ljudske mladi- ne, pa tudi sindikati. Socialistična zveza in Zveza komunistov bi mo- rala posvetiti več pozornosti. Tu- di individualno izobraževanje — pa naj bo to strokovno ali družbe- nopolitično — pri mladini še ni takšno kot bi bilo lahko. Nujno je, da mladi ljudje postanejo stro- kovnjaki na svojih delovnih me- stih, le to je namreč pogoj za za- upanje, ki bi ga naj vzbudili med vrstniki in starejšimi tovariši. Isto velja tudi za družbeno politično izobraževanje. Samo s takim de- lom bo lahko Ljudska mladina vzgojila čimveč six>sobnih družbe- nopolitičnih delavcev, ki bodo lahko sedaj ob uzakonjanju proce-* sa pomlajevanja prevzeli tudi od- govorne naloge v našem sistemu. ZBOR PROIZVAJAVCEV ObLO CELJE Dragocena analiza KOMISIJE ZA IZVAJANJE PREDPISOV O DELITVI ČISTEGA DOHODKA PRED ZBOROM PROIZVAJAVCEV CELJSKE OBCINE Pretekli teden je zbor proizvajavcev poslušal in razpravljal o poročilu občinske komisije za izvajanje predpisov o delitvi čiste- ga dohodka in analizi ponovne delitve čistega dohodka v gospodar- skih organizacijah za 1961 leto. Poročilo je v imenu komisije po- dal njen predsednik Gojimir MELIK. Poročilo uvodoma navaja, da je velik del podjetij v občini lahko zadovoljnih z akcijo ponovnega pregleda delitvenih razmerij v podjetjih, s seznanjanjem z novi- mi merili delitve itd. To je bilo dobro izpeljano tam, kjer so se močno zavzeli za stvar vodilni ljudje v podjetju, kjer so proble- me pretresali pred delavskimi sveti in kjer se je tudi strokovni kader prizadeval spraviti razmere na čisto. Med taka podjetja spa- dajo: TEP, Aero, LIK »Savinja-«, Metka, Toper, Tovarna odej Sko- fja vas. Celjski tisk. Klima, Av- tobusni promet, Avtousluge, Teh- nomerkator, gostinska podjetja Branibor, Majolka, Zvezda, dalje Avtoservis, Mesnine, Plinarna in pekarna v Štorah. V večini ostalih podjetij pa je bila ponovna delitev izvršena po- vršno, čestokrat formalistično. Proučevanje navodil je navadno v teh gospodarskih organizacijah izostalo, analize so bile za organe upravljanja nerazumljive, polne računovodskih izrazov in kontnih računov. Krivde za tako stanje komisija upravičeno ne pripisuje organom upravljanja, zlasti ker so le-ti bili v glavnem novo izvo- ljeni. Krivdo nosijo vodstveni strokovnooperativni kadri. Žal ne moremo objaviti vrste izredno kritičnih ugotovitev ko- misije v mnogih fKxJjetjih, kako so nalogo opravili. Posamezni pri- meri so naravnost žalostna slika gospodarskih, kadrovskih in po- litičnih razmer v kolektivih. Ko smo jih poslušali, se je vsem vsi- ljevala misel, da ni čudno, če ve- čina teh podjetij brodi v težavah. Analiza ponovne delitve ugo- tavlja, da je nekaj gospodarskih podjetij zašlo v precejšnje škrip- ce zaradi prevelikih izplačil do- hodkov in neskladja med skladi za osebne dohodke in skladi skup- ne porabe. Delitev je bila spre- menjena edinole pri »Celjskem tisku«, kjer je delavski svet dolo- čil 8 milijonov v poslovni sklad, domala vso vsoto, ki je bila ie namenjena za osebne dohodke. Prekoračitev osebnih dohodkov v občinskem merilu predstavlja okoli 31 milijonov. Razmerja de- litve so bila narušena v nasled- njih gospodarskih organizacijah: Železarna Store, Tovarna tehtnic, IFA, Aero. V trgovini pa je ta prekoračitev še mnogo višja in si- cer 118 milijonov, od tega pa po- lovica odpade samo na Kovino- tehno v Celju, toda tudi Merx s 17 milijoni zelo izstopa. Preveč so delili tudi pri Kurivu, pri Avto- motorju, pri Zelezninarju, pod- jetju TOBAK in pri Potrošniku v Vojniku. V gostinskih podjetjih komisija ni ugotovila večjih ano- malij, pač pa je bilo nekaj pri- merov na področju ubrti. Komisija je v svoji analizi vne- sla tudi pripombe o gospodarno- sti v podjetjih, o kričečih nasprot- jih v razponih dohodkov itd. O vsem tem se je na seji zbora pro- izvajavcev razvila zelo živahna in koristna razprava. Osvojili so vr- sto predlogov, med tem pa je tre- ba omeniti sklep, da bodo v pro- blematična podjetja odšli tako odborniki zbora proizvajavcev kot člani komisije in bodo tam v raz- govoru s celotnim kolektivom po- jasnili razmere ter poskusili ure- diti najpotrebnejše za boljše po- slovanje in proizvodne odnose v bodoče. VREMENSKA NAPOVED Okrog 26. septembra močnejše padavine z ohladitvijo, nato lepo vreme, ki se bo postopno ustalilo. Okrog 6. oktobra spet padavine z ohladitvijo. Dr. V. M... CELJSKI TEDNIK STEV. 38. — 28. september 1962 pogled po svetu V U Tantovem uvodnem poro- čilu k XVII. zasedanju General- ne skupščine OZN najdemo bese- de, ki jih duhovno osvobojeni, re- snično humanistični človek po- navlja v tej ali oni inačici že ne- kaj let, v bistvu pa je izraz ne- m,inljivega humanizma od nek- daj: »-Poglavitni vzrok nasprotij na svetu je beda, osnova pravič- nega, trajnega miru je splošna blaginja človeštva. Danes ima človek v rokah sredstva da zgra- di temelj svetu, ki bo prost izko- riščanja in strahu .. L/ Tant je povedal bistvo stvari, in ga posta- vil vis a vis nič kaj ugod- nem položaju v svetu. Skupščina OZN ima na dnevnem redu bli- zu 100 točk, med katerimimi bodo poglavitne razorožitev, prepoved nuklearnega in termonuklearne- ga orožja, miroljubna uporaba ve- solja, pomoč nerazvitim deželam, torej poglavitni problemi v zvezi s katerimi svet ni osvobojen iz- koriščanja in strahu. Tu je stalna berlinska kriza, kakor je dejal nedavno Nehru v Parizu, najbolj nerealistično ob- ravnavano vprašanje v mednarod- nih odnosih. Nekoč bo pač treba podpisati mirovno pogodbo. Ker Zahod brani, je Nemčija ostala patencialni napadavec, ki zdaj ne^ ti revanšistično žerjavico velike- ga nemškega naroda. De Gaulle na priliko, je šel v München, kjer je nekoč Francija že močno so- delovala v bojnih načrtih zoper SZ. Tudi de Gaulle je govoril o sovjetski nevarnosti, ne prvič, a to pot na historično zelo kompro- mitiranih monakovskih tleh. Mor- da ni naključje, da je fašistična OAS predla svoje mreže tudi iz Nemčije in da zdaj kuje evrop- sko fašistično zvezo, v katero bi seveda šli tudi nemška fašistič- na Mlada Evropa in tirolska Volkspartei. Ali mirovna pogod- ba z Nemčijo ali vojna ali pa ta- ko stanje, kakršno je zdaj, sta- nje hladne vojne, polno tesnobe in groze. V Londonu se je končala konfe- recna 16 držav Commonwealta, seveda tudi ne tako, kot bi bilo za stvar miru najbolje. Kaže, da bo Macmillan kljub odporu labu- ristov in teh 16 držav nadaljeval svoje delo v Bruslju. Gana, Ni- gerija, Tanganjika, Pakistan in Indija so predvsem poudarile an- gleško integracijo z Evropo s po- litičnih vidikov. Nehru je v Pa- rizu, ko je z de Gaullom že koval trgovske zveze s skupnim trži- ščem, ponovno pokazal na politič- ne posledice angleškega pristopa. Pakistanski zastopnik je govoril v Londonu o novem kolonializ- mu, ki hoče nerazvite države po-, tisniti na stopnjo dobaviteljev surovin, Nehru je opozoril na tisto, kar trdi SZ, da je skupno tržišče ofenzivna gospodarska zve-> za. Ali bo Anglija tvegala raz-] pad Commonwealtha? Ali bo Macmillan res lahko sukal an- gleško krmilo v to smer? Na Generalni skupščini se bodo dotaknili tudi vprašanja LR Ki- tajske. To je v zvezi tudi s sta- njem v Južnem Vietnamu, v ka- terem bi ZDA rade izvojevali tu- di Pirovo zmago nad gibanjem Vietkong in tega ne prikrivajo. Proti 25.000 gverilcem so angaži- rali južno vietnamski »naciona- lizem*', Diemov režim in njego- vih 300.000 vojakov, ki jim po- magajo 3000 ameriških oficirjev, svetovavcev, ameriško orožje in denar. ZDA tu gase požar, ki je zajel vzhodno in jugovzhodno Azijo — 2 bencinom. Ce general Taylor ugotavlja viden napredek »nacionalnega-» boja v Južnem Vietnamu, s tem še ni rečeno, da je ameriška politika zares napre- dovala. V tem pogledu bi bilo tre- ba poslušati posebnega svetnika Kennedyjeve vlade za vprašanje Latinske Amerike, Afrike in Azi- je Chesterja Bowlesa, ki se je uprl mističnim krogom zahteva- jočim vojaške akcije zoper Kubo: »Ameriška vojaška akcija proti Kubi bi v sedanjih pogojih zmanj- kala vpliv ZDA in škodila ZDA v OZN«. Konec koncev od Kube do Floride ni prav nič dalj kot od raznih ameriških atomskih baz do sovjetskih meja. Toda vse ka- že, da Bowlesov glas ne zaleže kaj prida. ZDA pripravljajo skupne ukrepe OAD proti Kubi in celo gospodarsko blokado proti Kubi s pomočjo NATO držav. Čeprav jim verjetno ne bo uspelo, je to vendarle dokaz, kako močan vpliv ima Pentagon na Belo hišo v Washingtonu. To kaže tudi za- deva o zmanjšani pomoči, kar za 1,4 milijarde dolarjev, pri čemer bi bili prizadeti tudi Jugoslavija in Poljska. T. O. NAČELNE OSNOVE NOVE USTAVE IZ REFERATA EDVARDA KARDELJA O PREDOSNUTKU NOVE USTAVE NA SKUPNEM ZASEDANJU ZVEZNE LJUD- SKE SKUPŠČINE IN ZVEZNEGA ODBORA SZDL JUGOSLA- VIJE. Pretlosnutek nove ustave sloni na splošnih marksističnih teore- tičnih postavkah o družbeni vlogi države in posebej o vlogi sociali- stične države v prehodnem ob- dobju, kot »države v odmiranju«, kakor tudi na bogatih izkušnjah socialistične prakse po Oktobrski revoluciji, zlasti pa na izkušnjah naše lastne socialistične graditve. Govoreč o vlogi države, je tov. Kardelj dejal, da je država v so- cialistični družbi prehodnega ob- dobja nujno potrebna kot regula- tor odnosov med ljudmi na tori- šču proizvodnje in ekonomskih odnosov na sploh, dokler bo vla- dala ekonomska neenakost. Dr- žava je hkrati tudi instrument svobode in napredka, ne pa sa- mo instrument pritiska. Tovariš Kardelj je opozoril na praktični pomen vloge države in rekel: Od tega, ali se bo sociali- stična dežela orientirala v skla- du s tezo o nujni potrebi po če- dalje večji krepitvi države (ki je bila nekaj časa v socialističnem svetu zelo razširjena) ali v skla- du z družbenim samoupravlja- njem in v čimbolj demokratično obliko izglajevanja protislovij v razvoju socializma, je odvisna orientacija celotne graditve po- litičnega sistema in organizacij- skega mehanizma socialistične države. Tisto, kar je odvisno od ljudi ali konkretno od ustave, ki naj bi jo sprejeli, je nadaljeval tov. Kardelj, ni določanje, kaj bo prej odmrlo v sistemu države in kaj pozneje, ali kaj se bo spre- menilo v obliko manjše ali večje prostovoljne aktivnosti in vskla- janja dejavnosti ljudi, ampak gre za to, da bi določili in zago- tovili najugodnejše pogoje in čimbolj svobodne okvire za raz- voj družbenega samoupravljanja in socialistične demokracije. V teh okvirih in vzporedno z rasto- čimi materialnimi in drugimi možnostmi družbene skupnosti, si bodo delovni ljudje sami ust- varili tako pravice kot obvezno- sti, tako svobodo kot avtoriteto. Iz tega izvira, da mora biti tudi socialistična država prehod- nega obdobja takšna država, ki ohranja ureditev, a je ne konser-- vira, ki ščiti pridobitve revoluci- je, a hkrati pospešuje tudi na- daljnjo demokratično evolucijo socialistične družbe, ki usmerja gibanje na določenih področjih družbenega življenja, ne zavira pa samostojne dejavnosti posa- meznih činiteljev družbenega na- predka, ki vsklaja določena giba- nja, a jih ne uniformira, ki ure- ja odnose med ljudmi, a ne dolo- ča usode posameznika. Najvišji cilj socialistične države je, da na koncu koncev preneha biti in- strument avtonomnih ljudi za upravljanje s stvarmi v interesu živlienja in dela ter ustvarjanja vsakega posameznika, v interesu najhitrejšega materialnega na- predka za vse. Ko država doseže ta cilj, dejansko preneha biti država. Iz vseh teh razlogov predos- nutek predvideva, da naša ustava ne bo samo ustava države, ampak da bo hkrati tudi specifična druž- bena listina, ki bo pomenila ma- terialno podlago, politični okvir in spodbudo za čedalje širši raz- mah in notranji razvoj mehaniz- ma družbenega samoupravljanja in neposredne demokracije. Pred zaključkom jugoslovanskih pionirskih iger 1962 Letošnja pionirska aktivnost, ki je -posvečena telesni vzgoji mladih, se približuje h koncu; toda samo formalno, saj mora skrb za zdravo telesno rast mla- dega rodu, za najboljše delo šolske telesne vzgoje in materi- alno krepitev te obvezne šolske telesnovzgojne dejavnosti in končno za urejevanje športnih igrišč pri šolah ostati tudi v na- prej na prvem mestu delovnih programov vseh organizacij, ki skrbijo za delo z mladino. Ko je pred kratkim okrajni od- bor Jugoslovanski^ pionirskih iger sikupaj s predstavniki občin- skih odborov (manjkali so le iz šoštanjske in konjiške občine!) analiziral opravljeno delo, je ugotovil, da je ogromna večina pionirskih odredov izvršila pro- gram, ki ga je sprejela na začet- ku akcije, da pa je imelo tekmo- vanje za »kip kurirja Jovice« slabše uspehe, zlasti spričo kom- pliciranosti pa tudi zaradi zapo- znelosti programa. V letu teles- ne vzgoje mladih so pri marsika- terih šolah uredili preprosta igri- šča, ponekod celo poligone, pri- pravili številna tekmovanja in še druge prireditve. In kot doslej v dejavnosti Jugoslovanskih pio- nirskih iger, je tudi to pot vsa skrb slonelti le na prosvetnih de- lavcih, medtem ko so partizan- ska in športna društva stala ob strani, kakor da se iih ta dejav- nost ne tiče. Prav tako se niso iz- kazali občinski odbori ЈРП razen mozirskega in žalskega, pa delo- ma tudi šentjurskega. Za zgled bi letos lahko postavili odbor v Moziriu, ki je uspešno usmerjal vso dejavnost in imel celoten pregled nad aktivnostio pionir- skih odredov. Tu, pa tudi v Žalcu, je prišlo v največji meri do ve- ljave sodelovanje občinskega od- bora JPT z občinsko zvezo za te- lesno kulturo; zato tudi uspehi niso izostali. Četudi se bo delo na področju telesne vzgoje z mladino nada- ljevalo ne samo letos, marveč tu- di vsa naslednja leta — so na seji med drugim v tej zvezi predla- gali, da naj bi sedanji občinski odbori JPÏ obstajali kot posebni organi pri občinskih zvezah za telesno kulturo in zlasti skrbeli za delo. ki je bilo zastavljeno v letošnjem letu — morajo pionir- ski odredi oceniti (po točkovnem sistemu) svojo dejavnost že do konca tesra meseca. Vse te ocene morajo zbrati in urediti, pa seve- da prekontrolirati, vsi občinski odbori JPl do prvega oktobra. To je tudi zadnji dan. ko mora ta poroč'la dobiti okrajni . odbor JPI. To so roki, ki jih ni mosroče prenašati na poznejši čas. Vsa- ka zamuda bo imela neprijetno posledico, saj bo tako zlasti iz republiškecra tekmovanja izpadlo sleherno občinsko področje, v ko- likor bi se ne držalo omenjenih datumov. Na zadnji seji okrajnega od- bora JPI so se tudi poslovili od dosedanjega predsednika tega od- bora tov. Vojka Simončiča, ki odhaja na novo službeno mesto v Ljubljano. Ob tej priložnosti so se mu zahvalili za vse delo, ki ga je opravil v tej organizaciji. Za novega predsednika okrajnega odbora JPI pa so izbrali tovariša Karla Juga. —mi) Priprave na letne konference krajevnih organizacij SZDL V začetku oktobra se bodo v konjiški občini pričele letne kon- ference osnovnih organizacij SZDL. Teh je sedaj trinajst. Na seji predsedstva občinskega od- bora SZDL so poudarili, da bodo morali v času priprav posvetiti največ skrbi sestavi poročila o enoletnem delu krajevnih organi- zacij SZDL ter pravilni izbiri kandidatov za nove odbore. V. L. Tudi v delovnih kolektivih Ko so na zadnjem zasedanju plenuma občinskega sindikalnega sveta v Slovenskih Konjicah ob- ravnavali nekatere probleme so- cialnega zavarovanja, zlasti vzro- ke izostankov od dela, so predla- gali, da naj bi o vseh teh proble- mih razpravljali tudi člani delov- nih kolektivov. Pri tem so že posebej poudarili, da bo treba več skrbi -posvetiti preventivni dejavnosti. Med sled- nje sodi tudi ureditev prehrane, gradnja stanovanj v bližini to- varn, poostritev kontrole nad ti- stimi, ki se na delo vozijo z mo- tornimi vozili in podobno. Nek udeleženec tega posvetovanja je namreč med drugim povedal, da so v njihovem obratu zmanjšali število obolenj na prebavilih za okoli 35 odstotkov potem, ko so uvedli topel obrok hrane. Glede vedno večjega števila uporabnikov motornih vozil pri vožnji na delo in z dela domov, so predlagali, da naj bi prometno varnostni organi ostreje ukrepali proti kršivcem prometnih predpi- sov. Nekateri podatki pa še ka- žejo, da je med mladimi največ prehlajenih prav zaradi prehitre vožnje ob vsakem času in ob vsa- kem primeru ter seveda tudi za- radi nezadostnega in neprimerne- ga oblačila voznikov teh vozil. V. L. Živahna dejavnost KOIVIPASA Vrsto številnih programiranih in izrednih izletov z udobnimi avtobusi je celjska poslovalnica Kompasa minule dni izpopolnila še z izleti šolske mladine na je- senski zagrebški velesejem. Tako si je to gospodarsko razstavo v Zagrebu ogledalo po zaslugi Kom- pasa kar okoli dva tisoč šolskih otrok iz celjskega okraja. Zdaj pa se pri Kompasu pri- pravljajo že na izlet v Gradec, ki bo združen z komemoracijo pri spomeniku padlih borcev in umr- lih rodoljubov v nacističnih kon- centracijskih taboriščih. Prijave za ta izlet, ki bo v novembru, sprejemajo organizacije Zveze borcev. Izlet stane z vsemi potnimi stro- ški 2300 dinarjev. Franjo Marošek novi predsednik obč. odbora SZDL v Slovenskili Konjicah Na zadnjem zasedanju občin- skega odbora SZDL Slovenske Ko- njice so bile izvršene tudi neka- tere kadrovske spremembe v vod- stvu te politične organizacije. Ta- ko so odborniki razrešili dolžno- sti večletnega predsednika občin- skega odbora SZDL tov. Gvida Mraza, ki bo prevzel novo odgo- vorno delovno mesto v gospodar- stvu. Na njegovo mesto pa so iz- volili tov. Franja Maroška, zna- nega političnega delavca iz Vi- tanja. -V. L. Boljše šele prihodnje leto Razen zdravstvenega doma v Slovenskih Konjicah delajo na območju te občine še zdravstve- ne postaje v Vitanju, Zrečah in Ločah. Tako je materialna stran zdravstvene službe zadovoljivo urejena. Drugače pa je glede zdravstvenih kadrov. Za območje cele občine sta na razpolago le dva aktivna zdravnika, kar je več kot premalo. Tu si sicer pomaga- jo s honorarnimi močmi, vendar je to le začasna rešitev. Kot vse kaže, se bo stanje izboljšalo šele v prihodnjem letu. V. L. Pravica človeka Socialistični sistem v Jugoslaviji temelji na razmerjih med ljudmi kot svobodnimi in enakopravnimi proizvajavci in ustvar- javci, ki jim delo služi izključno le za zadovoljevanje njihovih osebnih in skupnih potreb. V skladu s tem so nedotakljiva osnova človekovega položaja in njegove vloge: — družbena lastnina produkcijskih sredstev, ki kot nor družbeni odnos izključuje vrnitev kakršnegakoli sistema izko- riščanja človeka po človeku in ustvarja pogoje za enakopravnost delovnih ljudi pri delu in pri odločanju o delitvi proizvoda dela; — osvoboditev dela, ki je zagotovljena z odpravo mezdnih odnosov in ustvaritvijo takih družbenih odnosov, v katerih de- lovni človek odloča o obnavljanju in razširjanju materialnih po- gojev svojega življenja, dela in napredka, ter z vsestranskim razvojem produktivnih sil, usmerjenim in vsklajenim z družbe- nim planiranjem, v katerem sodeluje tudi sam delovni človek in ki služi takemu njegovemu položaju; — pravica človeka kot posameznika in v delovnem kolek- tivu, da uživa sadove svojega dela in materialnega napredka družbene skupnosti po načelu: »Vsak po svojih sposobnostih — vsakemu po njegovem delu«, in njegova dolžnost, da iz doseže- nega dohodka zagotavlja napredek materialne osnove za lastno in splošno družbeno delo ter prispeva k zadovoljevanju drugih družbenih potreb; — samoupravljanje delovnih ljudi v delovni organizaciji in v socialistični občini ter demokratično združevanje njihovih sa- moupravnih organizacij in organov za kar najbolj neposredno odločanje o skupnem delu in zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb ter za vsklajevanje individualnih in splošnih interesov; — demokratični politični odnosi, ki omogočajo človeku, da ustanavlja družbeno-politične in druge družbene organizacije in v njih razvija svojo politično aktivnost in družbeno zavest ter da kot občan in upravljavec svobodno pove svoje mnenje in daje svoje predloge glede dela vseh organov in funkcionarjev; — enotnost in enakost pravic, dolžnosti in odgovornosti de- lovnih ljudi kot edinih nosivcev družbenega dela in upravljanja družbenih zadev; dolžnost človeka, da te pravice uresničuje z delom v skladu z enotno ustavnostjo in zakonitostjo; — solidarnost in sodelovanje delovnih ljudi in delovnih or- ganizacij ter njihova svobodna pobuda, aktivnost in tekmovanje za razvoj družbene produkcije in dela ter za napredek družbenih dejavnosti v korist človeka in družbene skupnosti; — obveznost delovnih organizacij in družbeno-političnih skupnosti, posebno pa občine, da omogočajo in varujejo takšen družben o-ekonom^ki položaj človeka. Družbeno-politični sistem Jugoslavije izhaja iz takega po- ložaja delovnega človeka in služi njemu. V skladu s tem je in- dividualnim in splošnim interesom delovnega človeka nasprotna vsaka oblika upravljanja produkcije, delitve in drugih družbenih dejavnosti, ki bi sprevračala socialistične družbeno-ekonomske in politične odnose, bodisi v obliki birokratske samovolje ali na monopolen položaj odprtih privilegijev, bodisi v obliki sebičnega individualizma in partikularizma. Za uresničevanje takega človekovega položaja ter njegovih interesov in pravic se delavci prosto združujejo v Zvezo sindi- katov, da v njej uveljavljajo in razvijajo družbeno samoupravo ter uspešno uveljavljajo načelo delitve dohodka po delu, da da- jejo pobudo za zboljševanje svojih življenjskih in delovnih raz- mer v skladu z večanjem produkcije in produktivnosti dela, da urejajo svoja vzajemna razmerja in rešujejo druga vprašanja, ki so zanje skupnega materialnega, kulturpega ali moralnega pomena, da ustvarjajo pogoje za razvijanje delovnih zmožnosti delavcev ter njihovo usposobitev za samostojno reševanje vpra- šanj skupnega pomena, da vsklajujejo individualne in skupne interese s splošnimi družbenimi interesi ter da varujejo samo- i pravno pravico in druge pravice in interese delovnega človeka. Iz temeljnih načel predosnutka Ustave Federativne socialistične republike Jugoslavije V Brezi nad Laškim so dobili novo trgovino Pred letom dni so v kraju Bre- ze, ki je oddaljen od središča ob- čine preko tri ure hoda, zaprli edino trgovino, ki so jo imeli v tem oddaljenem naselju. Vzrok ukinitve trgovine je bil skrajno neprimeren lokal. Prebi- vavci iz hribovitega področja Brez so bili takorekoč čez noč brez tr- govine, kar je izzvalo veliko ne- godovanje. Politične organizacije, pa tudi občinski ljudski odbor so se v tem primeru znašli pred zelo odgovor- no nalogo — kako na najhitrejši način ponovno odpreti v Brezi trgovino, ki je za hribovito pod- ročje Brez neobhodno potrebna. Glede na to, da bi gradnja no- vega lokala zahtevala preveč de- narja, se je Občinski ljudski od- bor Laško odločil, da uredi trgov- ski lokal v stanovanjskem bloku, ki je bil pred leti zgrajen za tam- kajšnje učiteljstvo in za potrebe krajevnega urada. Trgovsko pod- jetje »-Izbira« je lokal opremilo z zelo prikupnim inventarjem in s tem omogočilo, da so preteklo ne- deljo lahko ponovno odprli v Bre- zi trgovino. S skupnimi močmi prebivavcer in občine bodo tudi v bodoče re- ševali krajevne probleme. Take bodo v bližnji prihodnosti obno- vili šolsko poslopje. CELJSKI TEDNIK STEV. 38. — 28. september 1962 0 Odločilno besedo ima kolektiv Сергат je preuranjeno govoriti in zlasti še analizirati dosedanji potek razprave o predvideni združitvi šoštanjske tovarne us- nja s konjiškim >Konusom«, zla- sti še, ker je ta razprava v Šošta- nju dobila zelo mučen prizvok jn ton, T kateri se, vsaj kot ka- že, uveljavljajo mnenja posamez- nikov, ne upoštevajo pa težnje gospodarske integracije, je ven- darle prav, če o vsej zadevi na- pišemo nekaj vrstic, ne zato, da bi kogar koli prisiljevali h kora- iku, ki morda ni najboljši, tem- več edinole zato, da bi pomagali celotno zadevo spraviti na nor- malne tirnice. Kaj se namreč do- gaja? Razprava je zašla že v tako stanje, od katerega je težko pri- čakovati preudarnosti in treznega presojanja; prišla je v tako fazo, ki že v naprej odklanja vsako možnost pametnega razgovora. Kaj pa vse to pomeni, si lahko predstavljamo, saj nam življenje skoraj vsak dan postreže s po- dobnimi primeri, ki se, če ljudje ne najdejo skupnega jezika,^ ali g^a vsaj ne skušajo najti, končajo žalostno in celo usodno. Zato bi tudi v tem primeru pametni in preudarni razgovori, v katerih bi prezrli osebne težnje po položa- jih in podobno, morali prevlado- vati nad vsem. Ljudje se morajo med seboj pogovoriti, če ne en- krat ali večkrat, pa vse dotlej, dokler ne najdejo sikupnega sta- lišča, ki lahko govori v prid ne- kega predloga, ali pa ga zavrže kot slabega in neutemeljenega. Toda, važno je eno. o problemu 66 je treba pogovoriti; z njim je treba priti na dan v vseh inači- cah, ga na najbolj razumljiv na- čin posredovati organom delav- skega samoupravljanja in vsem članom kolektiva. Važno pa je tudi to, da takšna razlaga ne sme imeti tendencioznega značaja; mora biti iskrena in odprta. Pri šoštanjski zadevi je bila morda prav na tem področju na- pravljena velika napaka. Težko Bi je namreč predstavljati, zakaj BO nekateri organi in organizaci- je v podjetju, pa tudi posamezni- ki, zavzeli do predloga o združit- vi s Konusom že v naprej nega- tivno stališče. Ali so morda temu stališču botrovali osebni interesi? Naj bo tako ali drugače, človek dobi vtis, da bi se morali v to- varni usnja v Šoštanju še veliko razgovarjati o tem prablemu, ga presojati, sprejeti ali ovreči. O njem bi morali spregovoriti z Tsemi člani kolektiva in mu po- eredovati podatke, ki jih je o predvideni specializaciji usnjar- ske industrije na območju celj- skega okraja, zbral in utemeljil celjski zavod za napredek gospo- darstva. Pred kolektiv bi morali stopiti z jasno besedo, mu pustiti časa za premislek in omogočiti, da se izreče z besedico da ali ne. Kolektiv ima in mora imeti zad- njo ter odločilno besedo. To je aksiom našega časa in družbene- ga razvoja. Tega ni mogoče zavi- jati v osebne interese, ali ga tol- mačiti pod tem plaščem. Kolek- tiv je najvišji organ samouprav- ljanja; on mora vedeti za pro- blem, ga spvoznati in se o njem odločiti. Samo on in nihče drug! Ko razpravljamo o tem pro- blemu ve ja potrditi še to, da je bil predlog izrečen dobronamer- no. Nikogar ni takrat spremljala misel o »prodaji tovarne« ali o >odžiranju kruha« in podobno. Nikogar! To si velja zapomniti! Kdo naj bo bolj zainteresiran za Uspeh podjetja, če ne komunalna ali širša skupnost, družba kot celota. Mar menite, da bi bilo političnim in oblastnim forumom Tseeno, če bi ugotovili, da v to- varni prav zaradi združitve ali epecializacije pada proizvodnja, da življenjski sandard tamošnjih delavcev pada, namesto da bi rasel itd,? Kdo bi lahko ob teh «gotoTátrah ostal ravnodušen? Zato parole o >prod^ji tovarne«, o »odžiranju kruha« In slične vo- dijo na mlin, ki se obrača proti vodi in proti toku družbenega razvoja. To je treba povedati ond- krito in jasno; pa brez zamere. Kot rečeno, problem in predlog mora proučiti kolektiv in ga os- vetliti z vseh strani. Modra bi ka- zalo tej razpravi priliti vsak kon- čok optimizma in želje po na- predku, pa tudi zaupanja v last- ne sile. Tradicije najstarejše to- varne usnja ne rnorejo biti vodilo pri reševanju in obravnavanju ekonomskih problemov. Tu ni sentimentalnosti; tudi spomini na dede in pradede, ki so delali v tej tovarni, ne morejo biti odlo- čujoči pri opredelitvi za ali pro- ti, V tej razpravi morajo prevla- dovati iskrene želje po napredku in nadaljnjem razvoju tovarne, ne pa Sitolöki, osebni interesi in slično. In da ne pozabimo, zad- njo in odločilno besedo ima ko- lektiv! Ko je zavod /a napredek go- spodarstva v Celju izidelal anali- zo ekonomskih pogojev in uspe- hov specializacije tako v Konusu kot v tovarni usnja v Šoštanju, je med drugim ugotovil, da bi bil namen specializacije v tem, da izdeluje vsaka tovarna tisto usnje, pri katerem dosega naj- boljšo kvaliteto in s tem tudi višjo prodajno ceno. Ukrepi za izvedbo takšne specializacije pa tičijo v skupni nabavni in pro- dajni službi in prav tako v enot- ni planski službi. Po izračunu, ki ga je izdelal zavod za napredek gospodarstva, bi se celotna realizacija usnjar- öke industrije v celjskem okraju brez upoštevanja investicij toda v ,pogojih specializacije poveča- la za okoli 488 milijonov, z upo- števanjem investicij ter sortira- njem kož pa za približno 790 milijonov dinarjev. Razumljivo je, da so ti izračuni samo orientacijski, saj ne more- jo predvidevati gibanja cen ter družbenih instrumentov. Na osnovi teh pokazateljev, elaborat zavoda za napredek go- spodarstva ugotavlja, da je spe- cializacija v predvidenem obsegu ekonomsko utemeljena. Njeni os- novni pogoji pa so v skupni na- bavni službi z morebitnim skup- nim skladiščem za surovine ter sortiranjem kož, nadalje v skup- ni prodajni službi in nazadnje v enotnem planskem organu, ki bi določal Sortiment in količine proizvodnje v obeh tovarnah. Pravna oblika, ki bi omogočila takšno 'Specializacijo pa je zdru- žitev, poslovno združenje ali po- godbeni odnosi med obema ko- lektivoma. M, Božič Vodovod klor in še kaj... ^na izmed največjih nadlog v Celju je pomanjkanje vode, in nujnost, da pijemo in uporablja- mo zelo pogosto vodo, ki mora biti močno klorirana. Občani v Celju to nadlogo ob- čutimo vsi od kraja. Hiše v više- ležečih predelih mesta, stanova- nja v višjih nadstropjih so veči- del dneva brez vode in morajo gospodinje pogosto »dežurati«, da si sredi noči preskrbijo vodo za gospodinjstvo. Pomanjkanje vode čez dan je posledica premajhne zmogljivosti celjskega vodovoda in velike potrošnje tako v indu- striji, zlasti pa zaradi močne grad- bene dejavnosti. Celjski vodovod je v sedanji zmogljivosti bil gra- jen v času, ko je mesto imelo za več kot polovico manj prebivav- stva. Tu je bil vodovod dobre iz- virne vode iz Vitanja, Dodatne količine vode pa sedaj poskrbi podjetje, ki nas oskrbuje z vodo, s črpanjem talne vode v Medlo- gu. To pa je treba razkuževati s klorom, zlasti pa v deževnih dne- vih in ob nalivih, da ne pride do morebitnih epidemij. Sodobnih čistilnih naprav pa zaenkrat pod- jetje pri črpalnih napravah nima. Očitek odbornika na zboru pro- izvajavcev v Celju je opravičljiv le do polovice, ko je vprašal, kje so amortizacijska sredstva pod- jetja. Predstavnik podjetja je namreč povedal, da se normalno vsak vodovod amortizira v petde- setih letih, ko ga je treba obno- viti. Kje je polovica teh sredstev vemo, vmes sta bili dve vojni. Po osvoboditvi pa so sredstva bila ves čas sproti uporabljena za raz- širitev omrežja v naglo rastočem mestu. Seveda pa ima odbornik tudi prav, kajti za tako in- vesticijsko naložbo je bilo v Ce- lju vse premalo skrbi, tako da ča- ka občino v najkrajšem času zelo velika in občutna investicija. Vrh vsega pripominjamo, da ni samo dotok premajhen zaradi pretan- kih dovodnih cevi, temveč je na- peljava tako dotrajala, da se že na poti k potrošnikom izgubi od 20 do 30 odstotkov vode. Vodovod iz Vitanja je obnovljen samo delček poti od izvira do mostu čez potok. Od tu naprej so še stare cevi. Zgoraj: kraj, do ko- der so napeljane nove cevi večje- ga profila, spodaj: nov vod od iz- vira proti Socki Le S skupnimi napori BO MOČI ZMANJŠATI PRIMANJKLJAJ V torek dopoldne je bila pod vodstvom predsednika JOŽETA JOŠTA najprej skupna, zatem pa ločeni seji obeh zborov občin- skega ljudskega odbora т Celju. V osrednji točki skupne seje je bilo poročilo predsednika sveta za zdravstvo dr, Fazarinca o ti- stih problemih socialnega zava- rovanja, ki so vplivali, da so skladi zdravstvenega zavarova- nja za celjsko občino izkazali ob zaključku prvega polletja nad 89 milijonov dinarjev primanj- kljaja. Največji vpliv na to po- razno bilanco so imeli seveda preštevilni izostanki od dela za- radi nesreč pri delu, pa tudi za- radi nasreč na poti z dela domov ali v tovarno in končno zaradi (bolezni. Razpravo o teh problemih je izpopolnil predsednik občinskega odbora SZDL MARJAN RAVNI- KAR, ki je odbornikom posredo- val resolucijo občinskega odbora SZDL ter občinskega sindikalne- ga sveta, ki med drugim ugotav- lja, da lahko stanje na tem pod- ročju izboljšamo le s skupno od- govornostjo vseh pristojnih fak- torjev in neposrednih proizva- javcev. ki naj izločijo vse tiste, ki nočejo razumeti, da so sred- stva za zdravstveno varstvo na- menjena samo bolnim in zdravja potrebnim ljudem. Resolucija, ki so jo odborniki sprejeli in potr- dili z velikim razumevanjem, hkrati nakazuje nekatere kon- kretne naloge kadrovskim in so- cialnim službam v podjetjih, pa tudi delovnim kolektivom kot ce- lotam. Razen tega priporoča vsem političnim in strokovnim organi- zacijam, da naj z ustreznimi ob- likami in metodami dela zago- tovijo sistematično aktivnost pri preprečevanju vzrokov, ki škod- ljivo vplivajo na zdravje člo- veka. Razprava o problematiki soci- alnega zavarovanja in negativni bilanci je bila živa in aktualna tudi zavoljo tega, ker so se nam- reč vsi skupaj dobro zavedali, da bodo morali primanjkljaj ob kon- cu leta kriti zavarovanci sami. To pa hkrati pomeni, da bi bil vsak aktivni zavarovanec v ob- čini prikrajšan za okoli štiri ti- sočake. Spričo tega je poziv, naj koliktivi sami razčistijo ta pro- blem in analizirajo vzroke pre- pogostih izostankov od dela, za- del v živo. Odborniki obeh zborov občin- skega ljudskega odbora v Celju so na ločenih sejah sprejeli od- lok o obvezni, splošni in občasni deratizaciji na območju celjske občine ter odlok o ustanovitvi občinskega gasibkega (sklada. —an V OZADJU IZJEMNEGA PRIMERA Pri večmesečnem delu komisi- je za vsklajevanje čistega dohod- ka v celjski občini, so člani ko- misije pogosto načeli vprašanje kričečih razponov med najnižjimi in najvišjimi dohodki v gospo- darskih organizacijah. Toda le v enem podjetju so proizvajavci od- krito kritizirali dohodke vodilnih — oziroma konkretno direktorja. Dejali so celo, da si je direktor nekako izsilil nagrado ... To je bilo v obrtnem podjetju »•Ključavničar« v Celju, Ozadje te kritike pa vendarle zmanjšuje vrednost tega pojava: Kritizirani direktor v tem času ni bil več v imenovanem podjetju.. Priprave na volitve v SKUPŠČINO KOMUNALNE SKUPNOSTI ZAVAROVANCEV Pri občinskem sindikalnem sve- tu v Slovenskih Konjicah so pri- čeli s pripravami za volitve novih organov v skupščino komunalne skupnosti socialnega zavarovanja. Ker je na območju konjiške obči- ne nad štiri tisoč aktivnih zava- rovancev, bodo razdeljeni v štiri volilne enote, od katerih bo vsa- ka izvolila po enega člana v skup- ščino socialnega zavarovanja. Ra- zen tega bo nekaj nad tisoč osta- lih zavarovancev izvolilo še ene- ga svojega delegata; tako da bo v novi skupščini komunalne skup- nosti zavarovancev s sedežem v Celju, pet predstavnikov iz konji- ške občine, V. L. Mednarodni dan gluhih Vsako leto, zadnjo nedeljo v septembru, se širom po svetu pro- slavlja mednarodni dan gluhih. Cilj proslave je, da se javnost spozna s težkim položajem teh ljudi, z možnostjo njihove korist- ne rehabilitacije, kajti, kakor je gluhota socialni problem, tako je dolžnost družbe, da sodeluje pri njenem reševanju. V svetu še danes obstajajo za- blode o možnosti rehabilitacije gluhih in često jih smatrajo za manjvredne ljudi, za delo nespo- sobne in pomilovanja vredne. Ta- kim pojmovanjem danes ne sme- mo in ne moremo pritrjevati. Ob- stajajo namreč pota usposobitve, s katerimi se posledice defekta zmanjšajo na najmanjšo mero. Rehabilitirana gluha oseba zavze- ma sebi enakopravno mesto, ka- tero ji pripada v družbi, ker vsi poklici, za katere ni potreben sluh, so dostopni tudi gluhim, V naši državi se izvajajo so- dobna načela rehabilitacije glu- hih. Na tem področju usposablja- nja so bili doseženi že izredni uspehi: na tisoče gluhih oseb, ki so opravili ustrezne šole, je danes v proizvodnji ali na drugih de- lovnih mestih. Dva tisoč gluhe mladine- obiskuje posebno šolo, medtem ko veliko število prosvet- nih ustanov dela na preprečeva- nju gluhote in išče pota za čim hitrejše vračanje oglušelih v de- lovni proces. Po nepopolnih podatkih je v državi okoli 45.000 gluhih in nad 200.000 naglušnih oseb. Mnoge iz- med njih še ni zajela rehabilita- cija; v glavnem zaradi zablod ali nezanimanja staršev. Zato je pred nami naloga, da z združeni- mi močmi zberemo vse gluhe in jih s sodobnimi sredstvi rehabi- litacije usposobimo za koristne in produktivne člane družbe. Delovni kolektivi —• sprejemaj- te tudi gluhe delavce, ker oni, poleg enakih delovnih sposobnosti, posebno na delovnih mestih z ve- likim ropotom, lahko zamenjajo tovariše z zdravim sluhom. Tako boste zmanjšali tudi število obo- lelih. Zdravstveni in prosvetni delav- ci — dajte v primernih oblikah in s sodobnimi učnimi sredstvi svoj delež k zmanjšanju posledic gluhote. Starši gluhe mladine — samo s šolanjem se lahko vaš otrok pra- vilno izobražuje, se nauči govo- riti in usposobi za življenje. ЈДКД SRŠEN: Z USNJARJI SO TEŽAVE Mesec prometne varnosti Na pobudo Avto-moto zve- ze Jugoslavije bo od 1. do 31, oktobra zvezna prometna preventivna akcija »Mesec varnega prometa«. Razumljivo je, da akcija ne zadene samo avto moto društev in morda prometoo varnosjtiniih organov, temveč vse koristnike javnih cest, saj je le od sodelovanja vseh Ijuidi, ,tako voznikov motor- nih vozil, kot kolesarjev in (pešcev, zavisi uspeh akcije, k)i naj bo nadaljevanje sploš- nih prizadevanj za varnost prometa na naših cestah. Te- mu primerno je sestavljen itudi okvirni program, ki že v svojih prviih točkah opo- zarja na prometno vzgojo šolske mladine. V tej zvezi znova predlaga, da bi pro- metna vzgoja postala sestav- ni del obveznega pouka na vseh šolah prve in druge stopnje. Posebna skrb naj bo posvečena tudi predšol- ski mladini. Zato naj bi sta- novanje skupnosti ter dru- štva prijateljev mladine pri- pravila več predavanj za starše, ki naj bi zatem opo- zorili najmlajše družinske člane na pravilno in varno hojo po cestah. Prav bi bilo, če bi »mesec varnega prometa« izkoristili za najrazličnejša tekmovanja šolske mladine o znanju ir) poznavanju cestnoprometnih predpisov in prav itako za pionirska tekmovanja na improviziranih poiUgonih spoznavali prometne pred- pise in znake. Morda bi av- to moto društva pripravila se posebna tekmovanja po vzrocu »pokaži kaj znaš«, na katerih naj bi se mladi ljud- je med seboj pomer j ali v po- znavanju cestno prometnih predpisov. Okvirni program opozarja in svetuje organizacijo te- čajev za mladino o nuđenju prve ipdmoči ponesrečenim v prometnih nesrečah, nadalje tečaje prve pomoči za voz- nike motornih vozil itd, V programih občinsikih zdru- ženj šoferjev in avtomeha- nikov so že številna preda- vanja o \iaTnosti prometa na cestah ter zlasti še razgovori z vozniki motornih vozil, na katerih bodo proučevali pro- bleme iz poglavja cesitno pro- metne varnosti. Kjerkoli bo to mogoče, bodo ta predava- nja sipremljali ustrezni filmi. Kot so zaupali na oddelku za notranje zadeve, imajo ta- kih filmov sedaj dovolj in to novih. Prav tako je pri njih na razpolago ozkrotračna ki- noaparatura. Nujno in potrebno je, da akcija »meseca varnega pro- meta« zajame še delovne ko- lektive, ustanove in druge organizacije, ki razpolagajo z voznim parkom, V promet- nih podjetjih pa naj bi zno- va opozorili na odgovornost za tehnično stanje vozu in na nujnost, da se vpelje stalfia tehnična kontrola vseh vozil, »Mesec varnega prometa« bi lahko izkoristili za pred- laganje vzornih, kulturnih in tovariških voznikov za pla- keto »vzornega voznika« ter na znak Avto-moto zveze Slovenije »tovarištvo na ce- sti«, V vseh teh prizadevanjih pa naj ne izostane nenehni ■boj proti alkoholizmu, kot največjemu sovražniku var- nosti prometa na naših ce- stah. Tak je okvirni program ak- cije, ki bo trajala samo for- malno ves mesec oktober, ki pa se bo nadaljevala še na- prej, saj gre za pobude, ki ne morejo biti enkratne, temveč stalne, če hočemo ob naraščajočem prometu in številu motornih vozU zago- toviti čim večjo varnost prometa na cestah, in s tem manj prometnih nesreč. Stimulacija za poštenost v trgovskem podjetju »-vPotroš- nik« v Vojniku se komisija za vsklajevanje predpisov o delitvi čistega dohodka ni strinjala z de- litvijo osebnega dohodka, ki je bil nad povprečjem dohodkov v tr- govski stroki v občini. Odgovor komisiji je glasil: — Mi smo prisiljeni deliti tako kot delimo, ker se hočemo na ta način izogniti gospodarskemu kri- minalu v podjetju. ??? ' 60 novih vajencev Gospodarske organizacije in za- sebni obrtniki na območju konji- ške občine so v letošnjem letu vključili v uk okoli šestdeset no- vih vajencev, po večini fantov. Največ od teh se jih bo učilo v kovinski panogi; manj kot prejš- nja leta pa so letos sprejela va- jencev v uk trgovska podjetja. V. L. o CELJSKI TEDNIK STEV. 38 — 28. september 1962 SLOVO OD GLEDALIŠČA Ob upokojitvi upravnika SLG v Celju mag. pharm. Fedorja Gradišnika) Gledališko delo je težko, nenehnega fizičnega dn duševnega trpljenja in garanja podno življenje, ki pa je obenem kljub vsemu vendale najlepši рзкИс, če je to življanje posvečeno enemu samemu cilju: služiti umetnosti in z njo dvigati kul- turno raven delovnega ljudstva. (Fedor Gradišnik v Gledališkem listu 1952^53 štev. 8) Tako pojmuje pomen . gleda- liškega dela Fedor Gradišnik, upravnik SLG v Celju, ki odhaja v pofkoj. Hkrati z njegovim aktiv- nim delom se zaključuje večdesat- letna doba celjskega slovenskega gledališča, iki ji je an sam dajal poln pečat s svojimi oseibnimi na- pori in uspehi. Bil je to razgiban čas, v katerem se je naše gleda- lišče iz čitalniške preprostosti v malomeščanskem, narodno ogro- ženem Celju s težavo prebijalo na mesto poklicne osrednje kulturne ustanove gospodarsko razviitega okrožja. Gledališče Gradišniku nd bilo konjiček za zabavo, pomenilo mu je vsebino življenja že kot otroku, ko je desetleten na odru celj&kega Narodnega doma prvikrat nasto- pil. Na gimnaziji je vodil dijaško gledališče, dramatiziral povesti, igral in režiral. Nič ni moglo v njem zatemniti žara, ki sa mu je predajal ves tudi poleg svojega poklica. Vsa leta je stal v vrsti napred- nih slovenskih intelektualcev — demokratov, ki so se povezovali z delavskim razredom tudi poli- tično. Pri vsem pa je bil z Iju- bezinijo Celjan, čeprav je ротет) njegovega dela presegal ožje meje. Rojen leta 1890 v Hrastniku je 1897. prišel v Celje, kjer je njegov zaslužni oče postal vodju slovenske deške oko- liške šole. Že kot dijak celjske gimna- zije je pisal in objavljal dramske pri- zore, črtice in novele, tako tudi dramo Sorodna srca in roman Institutka. Bil je med prvimi prevajavci Maksima Gor- kega, čigar prozno zbirko je izdal v knjigi 1910. Tudi kot organizator svobodomiselnega narodnonaprednega dijaštva v Celju in urednik njegovega glasila Svoboda si je nakopal zamero pri tedanjih oblastnikih, tako da je bil prisiljen zapustiti celjsko šolo. Želel je postati poklicni igravec in je v sezoni 1905/7 poslušal predavanja te- danjih gledaliških prvakov v Ljubljani in opravil potrebne izpte. A v razmerah, kakršne so bile, se je moral okleniti praktičnejšega poklica. Po študiju far- macije na uni\erzi v Pragi je 191';. leta prejel diplomo magistra. Praga mu je odprla pcflede v veliko gledališče in še bolj razplamtela v njem revolucionarno borbenost, ki je veljala rušenju Avstro- Ogrske kot »ječe narodov«. Po prvi svetovni vojni je služboval na Jesenicah, kjer je tndi režiral in igral na odru. Tu je njegova drama Norec doživela premiero. Leta 1922 je v Celju odprl samostojno lekarno. Spet v domačem kraju se je trudil za umetniško kvaliteto gledališkega dela, pri čemer so mu pomagali Vaio Bratina, Milan Skrbinšek, Rado Železnik in Ve- koslav Jan ter Ivan Prekoršek kot pred- sednik Dramatičnega društva. Razrvaiic politične razmere so tedaj pričele zavi- rati to delo kljub uspelemu poskusu Milana Košiča s Celjskim studiom. Tako je Gradišnik mogel nastopati le še pri- ložnostno pri domačih igravskih dru- žinah mnogim v okolici pa je rad po- magal. V času DO letu 1922 se je neštetokrat uveljavil kot režiser in močan nosivec vlog, tako npr. kot Herman Celjski, Osvald, Nehljudov, Othello, Jerman, Kantor doktor Grozd, Tonin, Hrust . . . Po uvedbi monarhistične diktature v državi se je Gradišnik kot vnet demo- krat aktivno vključil v . opozicijsko po- litično gibanje in pri tem našel skupno pot z vodilnimi komunisti. Pri skupščin- skih volitvah 19)8. leta je pos'tal okrajni kandidat Združene opozicije, njegov na- mestnik na listi pa je bil član KPS Albin Vipotnik, rudar iz Zabukovice. Žandarmerija in policja sta ga nenehno nadlegovali s preiskavami, zaslišanji, grožnjami, globami, prepovedmi ""zboro- vanj in aretacijami. Kljub zabrani zbo- rovanja konec 1958. leta v Celju je več- tisočglava množica na Gradišnikov poziv po celjskih ulicah demonstrirala proti diktaturi in fašizmu. Prav to gibanje je dalo osnovo ustanovitvi Ljudske fronte in poznejše OF v celjskem okraju. Okupator je Gradišnika zaprl in ga poleti 1941 deportiral v Sr- bijo/ V Beogradu je postal član vodstva slovenske organizacije OF za Srbijo. O-.voboditev mu je odprla pot nazaj v Celje. Nsmudoma je pri- stopil k delu pni Ljudsikem gleda- lišču. Sam je prevzemal režije in glavne vloge, skrbel za enotnost in kvalììtetnd dvig ansambla. Na- črtno, obsežno, uspešno delo je opravičilo zaupanje, s katerim je ljudska oblast naše gledališče povzdignila v poiklicno in mu nato dogradila tudi novo, lepo gleda- lišiko hišo. SLG v Celju si je kmalu pri- dobilo širok sloves. Na gostovanjih v okraju. Ljubljani, Beogradu in Novem Sadu je poželo pomembna priznanja. Festival, kvalitetni gle- dališki list, nagradni razpisi za nova domača dramska dela — vse to priča o vzponu, ki ga je celjski poMLcni gledališki kolektiv dosegel v času upravnika Gra- dišnika m njegovih zaslužnih so- delavcev dramaturgov Filipiča in Ganina ter Gombača. Priborjeno višiino bo treba skrbno varovati pred vsakim po- javom, ki bi jo utegnil zniževati, kajti našemu SLG naj bo odprta le pot naprej — v kvaliitetnositii, v najnaprednejši bližini sodobnemu človeku in v zajetju čim večjega interesa našega ljudstva za ¿le- dališko usitvarjainost. Mojster Gradišnik kot upravnik celjskega SLG odhaja v pokoj. To more storiti z miimim srcem, potem ko je gledališki ustanovi utrdil varno nadaljnjo pot s pred- videnimi nalogami v naši soci- alistični družbi. Pri tem bo služila zdravi, plemenitii umetnosti, pod- pirajoča tudi domače dramsko ustvarjanje, izžarevajoča svojo živo besedo obsežnemu okolišu. Toda prijatelj Fedor še dolgo ni zaključil svoje poti, r.vojega dela. Lahko bo nadaljeval s pi- sanjem zgodovine celjskega slo- venskega gledališča, ki bo široko zasnovana prikazala ves razno- stranski kulturni razvoj Celja. Poleg tega bo z ljubeznijo sprem- ljal nadaljnjo rast ustanove celj- ske Taiije, izročene v mlade, a že preizkušene in sposobne roke. Celje pa bo mojstru — svojemu častnemu občanu — ostalo vselej hvaležno za njegovo delo in oseb- ne žrtve v priid Celja in njegovega gledališča. Vedno bo videlo v njem vzglednega javnega delavca, za- služnega za celotni kulturni na- predek Slovencev. Vzravnan odhaja mož, a vendar ne bo nikoli odšei. Izoral je ledino in globoko je sejal. Zapisal se je v srce Celju in slovenski kulturi. Kar bo v bodočnosti zlatih plodov, bodo pili sokove iz zemlje, ki jo je on oral in je pila njegov vroči znoj. Imel je srečo, da je mogel še s svojo generacijo dočakati bogato žetev. Ta mu je izpolnila najsme- lejše obete, ker je setev iz njego- vih rok bila zdrava in uporna, opravljena pod ugodno konstela- cijo zvezd. Bogata je bila, ker jo je blagoslovilo njegovo veliko srce v nesebični vnemi za vse lepo in dobro, za vse tisto, kar naj bi po njegovi zamisli človeku bogatilo življenje in do česar nam je le v socialistični skupnosti odprta pot. F. R. RUDAR SE ZAVEDA SVOJE HUMANE DOLŽNOSTI Krvodajavska akcija dobro uspela Vedno večje število raznih ne- sreč in prav tako krvnih obolenj terja za uspešno zdravljenje vse več krvi, zato so krvodajavske ak- cije nujnost in ne le humanost. Kdo od nas, ki je zdrav in bi lahko daroval kri, je prepričan, da le-te ne bo potreboval? In še to: mar ni nekaj nadvse človeškega ravno v tem, da daruješ tistemu, ki mu ravno ta hip lahko nekaj krvi po- meni življenje ali v obratnem slu- čaju smrt. Krvodajavska akcija je v dneh 26., 27. in 28. septembra izredno dobro uspela v Velenju, kjer so se predhodno sestale vse krajevne organizacije Rdečega križa in z obiskom slehernega temeljito pri- pravile prebivavstvo, da je akcija lepo uspela. Tako je letošnja od- daja krvi dokazala, da se velenj- ski rudar dobro zaveda svoje hu- mane dolžnosti. V Šoštanju bo ta akcija šele prihodnji teden, in si- cer 2. ter 3. oktobra. Vse kaže, da bo v celoti dalo kri preko 800 ljudi. Nedvomno pa bi bilo potrebno, da bi v bodoče zdravstveni delavci še bolj pou- darjali pomen in važnost teh ak- cij in da bi le-to v obliki krajših predavanj obrazložili predvsem ljudem na vasi. NOVA PEKARNA V Velenju Na zborih volivcev v šoštanjski občini so že večkrat načenjali vprašanje nezadostne oskrbe s kruhom in s tem v zvezi potrebe po novem pekarskem obratu. Ker pa doslej res ni bilo razpoložlji- vih sredstev za te namene, so pač dotrajali obrati v Šoštanju, Vele- nju in Šmartnem ob Paki krili s težavo potrebe, ki so narasle na okrog 9000 kg dnevno. Vendar pa je zadnje čase, in to prav posebno v Velenju, izredno občutno slabo pokrivanje potreb ob sobotah in pred prazniki ter prav tako v ča-. su konic — okrog prvega in pet- najstega v mesecu. To je nedvom- no v zvezi z naraščanjem prebi- vavstva, zato je gradnja takega objekta pač le še vprašanje časa. Te dni so predstavniki Veleži- tarja že pristopili k izbiri lokaci- je in osnutkom načrtov. Res je, da še ni pravega soglasja, kdo naj načrta financira, čeprav je naj- brže jasno, da je to dolžnost pod- jetja Veležitar, katerega obrati so sedanje pekarne na tem področju. Nova predvidena pekarna bo sprva lahko dosegla proizvodnjo 10 do 12 tisoč kg kruha dnevno in s tem zadostila potrebe Šale- ške doline, kasneje pa bo pove- čala svoje zmogljivosti na 20 ti- soč kg dnevno. Pekarna bo pol- avtomatska s klasično parno peč- jo, kar se po mnenju strokovnja- kov še vedno najbolje obnese. -ik S SEJE DELAVSKEGA SVETA RUDNIKA LIGNITA V VELENJU Efektivni delovni čas le 322 minut Na zadnjem zasedanju delav- skega sveta rudnika lignita v Ve- lenju so razpravljali o problemih boleznin, tehnične zaščite dela in o merah, ki jih bo treba v bodoče temeljiteje izvajati. V zvezi z u- stanovitvijo komunalne skupnosti zavarovancev bi.ob stanju zdrav- stvene zaščite kot je doslej pač moral kolektiv dokaj globlje seči in odvajati večji dopolnilni prispe- vek kot doslej. Zato so v razpravi predlagali, da bi odslej dalje ve- ljal sklep o tem, da je za velenj- skega rudarja kompetenten samo zdravstveni dom v Velenju, kajti ravno s prosto izbiro zdravnika se je v mnogočem porušilo že zelo uravnotežen odstotek boleznin rudnika lignita. Zavzeli so stali- šče, da naj posebna komisija to vprašanje temeljito prouči, kajti zavedajo se, da bi začetek komu- nalne skupnosti s stanjem, kakr- šno je, pač ne bil preveč optimi- stičen. V nadaljevanju je. v poročilu oddelka za norme in akorde, ki je na podlagi tehničnih snemanj v jami prišel do rezultatov, bil po- dan zanimiv in karakteristični po- datek o izrabi delovnega časa. Ta- ko je tehnično snemanje določe- nih skupin v povprečju pokazalo, da je v jami dejansko izkoriščeni čas za delo le s 67 odstotki. 25 od- stotkov časa odpade na malico, odhode in prihode k malici, razgo- vore z vodji in prevzem del, 8 od- stotkov časa pa je neizkoriščene- ga, izgubljenega. Ti podatki so ze- lo zgovorni in pričajo, da bi se tudi še v tehnično zelo izpopol- njenih in disciplinsko vzornih ob- ratih dalo vendarle še marsikaj odpi-aviti in pridobiti. -ik ZABOLELO ME JE ... Tovariš urednik, v prejšnji številki vašega lista sem bral članek ^--Spominska sve- čanost v Matkah«. Ker je v njem omenjeno moje ime, češ, da se kot pevovodja DPD Svobode Pre- bold nisem udeležil proslave za- radi finančnih ozirov in zaradi omalovaževanja žrtev narodno- osvobodilne vojne, čutim dolžnost, da pojasnim ozadje te napačne in- formacije. 2e vrsto let ljubiteljsko delu- jem na glasbenem prosvetljeva- nju v Preboldu; vodim pevski zbor in instrumentalni ansambel »Škrjančki«. Sprva je bilo dogo- vorjeno, da bom vodil pevski zbor na svečanosti v Matkah, prav ta- ko pa je organizator proslave sklenil dogovor s >>Skrjančki«. To nam je bilo dobrodošlo, kajti an- sambel potrebuje še mnogo sred- stev za nabavo novih inštrumen- tov in notnega materiala. Zaradi nerazjašnjenih vzrokov pa so ka- sneje odpovedali sodelovanje an- sambla >>Škrjanček-« in sklenili dogovor z drugim ansamblom, če- prav so morali odšteti več sred- stev. V tem pa je tičal vzrok užalje- nosti in slednjič napačno tretira- nje, češ da je moje glasbeno delo vezano na korist. Temu sklepanju je najbrž botrovala lanskoletna nagrada za desetletno delo, in to v višini 10 tisoč dinarjev. Vpra- šujem bravee, ali je nagrada v tej višini kaj več kot priznanje za nešteto prevedenih ljubiteljskih ur ob mladini in v krogu pevcev? Še huje pa me je zadel očitek, da omalovažujem žrtve naše bor- be. Sam sem bil v partizanih in to na Dolenjskem. Upam, da to vendarle nekaj pove. Dolenja vas pri Preboldu Jože Škorjanc Nezainteresiranosf ali ? Tovariš urednik, nikakor ne morem v zadnjem času doumeti, da v celjskem okra- ju, kjer je gradbena dejavnost iz- redno močno razvita, ni nikakr- šnih potreb po večji izobrazbi gradbenih kadrov, kar nedvomno dokazuje izjava direktorja večer- ne srednje tehniške šole v Celju, prof. Jakhla, ki mi je odvrnil, da so gradbena podjetja premalo za- interesirana za gradbeni oddelek in da zato ni možno, da bi zaži- veL V želji po večji izobrazbi sem že leta 1960 hotel začeti z večer- nim študijem na gradbenem od- delku, toda takrat je bilo premalo kandidatov. Tudi letos sem šel v to šolo, da bi se vpisal, a ravno »nezainteresiranost« je tudi to- krat izjalovila moje upe. Tu pa se poraja drugo, pomembnejše vpra- šanje, ki ni nikakor v skladu s stanjem v gradbeni dejavnosti. Vedno znova in to vsepovsod go- vore, da primanjkuje tehničnega gradbenega kadra — pa ne le ná splošno, dobro vem, da ga pri- manjkuje prav v podjetju, kjer sem tudi sam zaposlen. Torej kadrov ni ali jih je malo, da bi izobrazbe željni lahko z ve- černim študijem dopolnili te praznine, pa tudi ni! Vprašam se, kako ali na kakšen način naj za- dostim svoji želji po strokovni iz- popolnitvi, obenem pa želim, da mi objasnite, kje je logika v tem absurdnem protislovju in kdo je odgovoren za takšno stanje? Čutim, da ta problem ni tako nebistven in da ne zadeva samo mojih želja. šlandrova c. 8 Mihael Slivar Ц Velenje POSNEMANJA VREDNI... Eden najboljših mladinskih ak- tivov šoštanjske občine je vseka- kor aktiv v Šmartnem ob Paki, ki je edini resnično uspel v aktiv- nem vključevanju v delo krajev- ne skupnosti ter v letošnjem letu vložil resnično mnogo truda pi'i prostovoljnih komunalnih delih. Tako so mladinci bili prvi pri gradnji vodovoda za šolo in pri urejanju šolske okolice, medtem pa so prav ti isti močno razgibali kulturno zabavno življenje. V pretekli sezoni so poleg dveh odrskih del priredili tudi 3 vesele večere, kar ni tako malo za Šmartno ob Paki. Ce bi v tem kraju postavljali vprašanje mla- dine in prosvetnega društva kot dveh različnih teles, bi bili v zmoti. Mladina se zaveda, da je vsaka dejavnost potrebna in s tak- šnim pravilnim glediščem od- pravlja neštete nevšečnosti, ki so pa Velenju včasih kar preveč otipljive. Prav zaradi tega lahko doume- mo, da je odinole v tem kraju uspela šola za življenje, ki jo je obiskovalo povprečno oi^rog 30 slušateljev. Tudi zadnji sklep na konferenčnem sestanku priča o tem: še v letošnjem letu bodo do- končali športno igrišče pri šoli. -ik PO OSEMNAJSTIH LETIH... v soboto popoldne so na svo- jem spominskem popotovanju borci slavne XIV. divizije iz Loža na Notranjskem pod vodstvom bivšega komisarja divizije tovari- ša Matevža Haceta obiskali mo- zirsko in šoštanjsko občino, kra- je, kjer so v najtežjih dneh izbo- jevali odločilne zmage. V Šošta- ' nju so jih sprejeli občinski poli- ' tični predstavniki, med gosti pa je bil tudi predsednik okrajnega, odbora združenja borcev, tovariš Ivan Kovačič-Efenko. Borci z No- " tranjskega so položili venec na spominsko ploščo revolucionarne- ga pesnika Kajuha in počastili njegov spomin z enominutnim molkom. Ogledali so si termoelektrarno, kasneje pa bili gostje kolektiva termoelektrarne, ki jim je prire- dil svečano kosilo v vili Široko. Srečanje znancev, ki so se spo- znali ponovno po 18 letih, so bila več kot dirljiva in v sproščeni smeh ter borbeno pesem je tu in tam trpko segel boleč spomin na mrtve tovariše. Po tretji uri popoldne so odšli v Zavodnjo, kamor so se pred osemnajstimi leti zatekli po slo- vitem preboju pri Ravnah. ŽaP so imeli premalo časa, tako so iz- javljali vsi — proti večeru so si ogledali Velenje, prenočili pa v Slovenj Gradcu, odkoder so na- slednji dan odšli skozi Vitanje na prizorišče borb Pohorskega bata- ljona. Vsi so s srcem čutili, da so takšna srečanja več kot potrebna, in obljubili, da bodo še prišli, kajti pot XIV. divizije ni le pot krvi, temveč tudi pot spominov smelosti človeka svetlih idej. ČUT DO ČLOVEKA Tovariš urednik, moram se ti potožiti, kajti pred nedavnim sem doživel dokaj ču- den odnos od strani zdravstvene službe v Velenju, kjer sem v nuj- nem primeru iskal pomoč za svo- jo ženo. V noči od 19. na 20. av- gust sem okrog poldruge ure po- noči odhitel na bližnjo ljudsko milico, da bi za ženo, ki se je zvi- jala v porodnih krčih, dobil pre- voz z rešilnim avtomobilom. De- žurni miličnik je takoj klical re- šilno postajo, a žal je vse klicanje bilo zastonj. Po več kot 20 minu- tah nama je še vedno odgovarjal le molk. Ker sem bil nestrpen sem ga zaprosil, da je poklical celjsko reševalno postajo in čez 25 minut sem doma že popeljal ženo v avto in jo srečno pripeljal v bolnišnico. Vse to bi bilo kar v redu, če ne bi naslednji dan šel to prijavit k zdravnici v Velenju, ki pa me je pošteno nahrulila in dejala, da je bila moja dolžnost, da bi šel do skoraj pol ure odda- ljeno rešilno postajo in da mi so- cialno ne more povrniti stroškov, ker da po novem ne plačujejo več uslug drugih rešilnih postaj. Ne vem ali je to prav ali ne, vsekakor pa me je takšen odnos presenetil, še bolj pa to, da sem spoznal, da se ni vedno moč za- nesti na rešilno postajo, ki naj bi bila v pomoč. Cvet Franc, Velenje Le z dobro voljo občonov Uspeh pri reševanju lokalnih problemov v posameznih krajih šoštanjske občine se vse bolj od- raža, kajti sedaj je že osem kra- jev, kjer so po različnih merilih sprejeli krajevni samoprispevek. Na nedavni seji občinskega ljud- skega odbora sta oba zbora spre- jela in uzakonila sklepe zborov volivcev Šoštanja, Družmirja in Plešivca o samoprispevku. Zaradi nerodne formulacije sklepa o sa- moprispevku za Šoštanj, kjer stopnja ni omejena — ali letno ali mesečno — sta zbora menila, naj to dokončno preveri komisija. S samoprispevkom bodo v Šo- štanju reševali predvsem doslej dokaj slabo rešeno vprašanje otroških igrišč, ki so nujno po- trebna, uredili pa bodo tudi ze- lenice, tako da ne bodo zaostajali za čudovito urejenim Velenjem. Družmirčani pa so namenili pri- spevek predvsem za ureditev do- trajanih krajevnih cest, med ka- terimi je najvažnejša Družmirje— —Gaberke. Prav tako bodo tudi Plešivčani vložili samoprispevek v popravilo cest, ki so v izredno slabem stanju. KRVODAJAVSKA AKCIJA V MOZIRSKI OBČINI V občini Mozirje bo krvodajal- ska akcija in, sicer v soboto 6. ok- tobra v Ljubnem ob Savinji, v j nedeljo 7. oktobra pa v Nazarjah. Državljani naj ob tej priliki store svojo dožnost, sodelujejo pa naj tudi sindikalne organizacije in podjetja. H. F. Nov kulturni dom v Zavodnji v znani partizanski vasici Za- vodnji nad Šoštanjem, kjer je na- šel svoj prvi grob partizanski pes- nik Kajuh, so v letošnjem letu vendarle uspeli z uresničitvijo svojih dolgoletnili želja — z zgra- ditvijo kulturnega doma. V krat- kem ga bodo predali svojemu na- menu. S pomočjo denarja, ki jim ga je nudil kolektiv banke iz Šoštanja ter z lastnimi prispevki so to sled' njič realizirali. Dvorana je majh' na, saj bo sprejela nekaj nad lO" obiskovavcev, vendar pa prijetna in bo vsekakor postala kulturni hrani in zbirališče vaške mladin^ še prav posebej ob dolgih zimslii^' večerih. V tej stavbi pa bo v bo' doče imel svoj sedež tudi krajevni odbor Socialistične zveze. -i^ CELJSKI TEDNIK STEV. 38 — 28. septembra 196i e RAZPRAVA o delitvi čisfega dohodka KonaiiSàja za izvajanje predpi- sov o delitvi čistega dohodka v Moeirju je imela v začetku dela preceij težav, ker niso vsa pod- jetja predložila dokumentacije v prepisanem roku. Komisija je pregledala dokumentacijo, Aasti večjih podjetij, in ni ugotovila večjih nesorazmerij med osebni- mi dohodki in sMadi. Razponi osebnih dohodkov pa niso nikjer preisegli razpona 1:5. Gozdno gospMjdaratvo Nazarje je doseglo lani za 19 odstotkov čisH dohodeik kot v letu I960- V sklade eo namenili 26 milijonov dinarjev več kot v letu 1960. Raz- merje med osebnimi dohodki in skladi je 80:10. Komisija je pri- poax)čila delovnemu ikolekitivu naj izboljša osebne dohodke najniž- jhn kategorijam delavcev, ki zna- šajo v povprečju 13.800 din. Lesna industrija Nazarje je ustvarila v letu 1961 za 41 odstot- kov višji čisti dohodek kot v le- tu 1960 —predvsem zaradi večje- ga (izikoričšanja dohodkov fskpz gaizkoriščanja odpadkov, dviga produktivnost dela in zmanjša- nja poslovnih stroškov. Na skla- de so namenili lani 76 odstotkov več sredstev kot prejšnje leto. Omeniti moramo, da je to podje- tje opravilo v zadnjih letih pre- cejšnje rekonstrukcije in to vse z lastnimi sredstvi. Komisija je bila mnenja, da je bila delitev čistega dohodka izvedena po na- čelih dobrega gospodarjenja. Pri pregledu doikvmientacije pri trgovskih podjetjih je komi- sija ugotovila, da je trgovsko po- djetje »ARTA« Luče porabilo la- ni za osebne dohodke za okoli mi- lijon dinarjev preveč, čeprav je to trgovsko ipodjetje, ki ima najmanj lastnih osnovnih isred- stev. Tudi v trgovskem podjetju »RADUHA« Ljubno ob Savinji so lani preveč porabili za osebne dohodke — za okrog 900 tisoč di- narjev. Bolje so gospodarili v tr- govskem podjetju »SAVINJA« Mozirje. Öisti dohodek je kolek- tiv delil v razmerju 78:22, čeprav тц pravilnik dopušča 82:18. Razen analiz obvezne doku- mentacije je uvedla komisija tu- di evidenco o gibanju mesečnih osebnih dohodkov v vseh gospo- darskih organizacijah in zavodih v občini. Kljub temu, da je sezona mimo in je nastopilo že kar hladno jesensko vreme, se v Rogaški Slatini še vedno zaustavljajo turisti in se prav radi okrepijo s kozarcem mineralne vode. Pri braslovškem jezeru že lep čas se nisem mudil v Braslovčah. Zdaj pa, ko sem slišal o njihovem jezeru in čolnih -na njem, sem le stopil in pogledal to turistično zanimivost. Najprej me je presenetil sam trg. Sredi njega se vije široka as- faltirana cesta in kraj nje so hi- še, velike in male; iz mnogih oken pa pozdravljajo mimoidočega pi- sane lončnice, lepo cvetje, ki se pozibava v vetru in naznanja do- brodošlico. Kar lero nad Braslovčami se vzjjenja v znano Dobrovlje viju- gasta Partizanska cesta. In ko se zagledaš v pisane dobroveljske gozdove, slišiš v šelestenju Rošovo pesem: Тмп na Dobrovljah v mukah je omahnil heroja Staneta kurir-junak, tam Dušanu in Veri je usahnil poslednji dih v krvavi breg in mrak. In tam za Braslovčami, v smeri Letuša, spet začutiš razgibanost v luči bodočega turizma. Del nove ceste zavije v gozd, v naročje ti- hote. Ustaviš se. Pred teboj je dolga, še nekam kalna gladina. Na nji so čolni, v njih mlada od son- ca ožgana telesa. Vesla pljuskajo in »-lesene-« ladjice režejo tiho gla- dino. Torej to je tisto jezero? To je torej delo braslovškega turistič- nega društva. Ni še tako, kakor si mnogi želijo, je pa začetek, ki ka- že, da bo ta predel v prihodnjih letih postal mikavni turistični ko- tiček. Tam zadaj, proti Vranskem, str- le iznad dreves koničaste razvali- ne. Tu je bil pred stoletji prvi dom Celjskih grofov; nekoč, pred davnimi leti je stal tu grad 2ov- nek. . . -k- Pogled na industrijski del Celja Kdo bo? Bila je prva seja novoizvoljene- ga upravnega odbora TV D PAR- TIZAN. Skoraj sama mladina. Le tu in tam je videti starejši obraz. Mladi se smejejo, komenti- rajo, kibicajo. Starejši pripravlja- jo dnevni red. Eden izmed starej- ših da znak za začetek. Utihnejo v celoti: mlajši in starejši. Pred- sedujoči pove dnevni red, ki je za drobno vasico dokaj obsežna in zahtevna stvarca. »Zrna kdo še kak dodaten pred- log?< Nihče. T>Potem bi prešli k stvari.t Nekdo da pripombo: ^Zapisnikarja še nimamo!^ Res je, zapisnikarja ni. Ne da bi ga ne bilo, le spomnili se niso nanj. Med tolikimi ga ne bo težko najti. Med starejšimi je nekaj in- teligentov, med mlajšimi dve tre- tjini dijakov, šudentov. Celo taki so navzoči, ,ki obiskujejo zadnje letnike ekonomske. Tudi papir že čaka. Svinčnik je položil na mizo predsedujoči. ^Prosim, predlog za zapisnikar- ja,< pravi predsednik. ^Franček naj bo!< Toda Franček, študent filozofi- je, ne utegne. To dokazuje s celo vrsto opravičil. ^Pa naj bo Metkal'í Le kako se je mogel prav nanjo spomniti! Mar še res ni vaška jav- nost seznanjena, da ima prav zdaj neke nevšečnosti z upravo eko- nomske šole; zaradi nekega zape- Ijivca je meuradno špricala^ kar teden dni skupaj. Sicer pa: ona bi že, toda kaj bodo rekli starši! ì'Tone, ti bodi, to pa res ni taka rcč!< » Jaz, pa zapisnikar! Kaj še nih- če ni videl moje pisave? Prava ki- tajščina! V strojepisni šoli mi pra- vijo: hieroglif ar! Ne, res ne mo- rem.*: No, ko se je še Dušica, učiteljiš- nica zadnjega letnika otepala z vsemi štirimi, je predsedujoči, upokojeni kretničar, mirno dejal: »Da ne bomo po nepotrebnem zapravljali čas, bom pa kar sam sproti zapisal najnujnejše.-« BOLEN na trnku Zadnje čase se je ob Sotli silno razmahnil ribolov. Ribiško dru- štvo »Sotla-« Podčetrtek, ki zajema celotno šmarsko po vod je, šteje že 76 članov. Ivan Belina iz Kozjega vodi kozjansko sekcijo, a je iz- redno spreten in vnet ribič. Pred dnevi je v Sotli pri Sedlarjevem ujel velikega bolena, dolgega 80 centimetrov in 3,35 kg težkega, kar je za to območje So tie že redek ulov. Laški pionirji sodelujejo z vrstniki Pred dnevi je bil na obč. ljud- skem odboru Laško sprejem na- čelnikov razrednih skupnosti pio- nirskega odreda osnove šole Laš- ko. Na tem sprejemu je predsed- nik občine tovariš Ljubo ZELIC sporočil pionirjem pozdrave ude- ležencev vlaka »Bratstva in enot- nositi-« in jim predal zbirko iknjig, ki jo je poklonil Okrajni odbor zveze borcev okraja Kruse vac. Zastopniki pionirske organiza- cije so se pismeno zahvalili o- krajnemu odboru Zveze borcev okraja Kruševac in z veseljem sprejeli njihov predlog za sode- lovanje z osnovno šolo v Krušev- cu. V prihodnjih dneh bodo po- slali osnovni šoli v Kruševcu al- bum slik, v katerem bo zbirka posnetkov iz Laškega in blimje okolice. Tako bodo vzpostavljeni prvi stiki tudi med mlajšo generaci- jo, ki bo s svojimi srečanji in so- delovanjm nadalje utrjevala bratstvo in edinstvo jugoslovan- skih narodov, ki je bilo skovano v narodnoosvobodilni borbi. Nov sedež združenih kmetijskih zadrug Šmarje pri Jelšah v Ro- gaški Slatini Borut Jereb Prometna nesreča je zopet pretrgala nit življenja člove- ku na začetku življenjske po- ti, triintridesetletnemu prav- niku Borutu Jerebu. Veliča- sten pogreb v Slovenskih Ko- njicah že sam po sebi izpri- čuje priljubljenost umrlega, saj se je ob tej priliki zgrnilo k njegovemu grobu nad tisoč domačinov, prišli pa so znan- ci, prijatelji in kolegi iz vse Slovenije. Borut Jereb izhaja iz na- predne družine in je bil tak tudi sam. Že kot študent pra- va je bil vedno v ospredju, aktivno je deloval v organi- zaciji študentske mladine. Po končanem študiju je prišel v Celje, kjer je bil nekaj časa sodnik okrajnega sodišča. V tem času si je ustvaril dru- žino, njegovo aktivno delo na terenu pa ga je pripeljalo tu- di v vrste Zveze komunistov. Pred leti se je odločil za sa- mostojni advokatski poklic v Slovenskih Konjicah, od ko- der izvira njegova družina. Smrt je že tretjič grobo po- segla v sedanjo generacijo Je- rebovih. En brat je postal žrtev nesreče kot pilot, drugi — narodni heroj Dušan Je- reb — pa je žrtvoval svoje mlado življenje za svobodo svojega naroda in za zmago naprednih idej med NOB. Z Borutom Jerebom je šel v prerani grob nepogrešljiv družinski oče, priljubljen to- variš, sekretar osnovne orga- nizacije ZK v Liscah, sposo- ben pravnik in družbeni de- lavec. Slava njegovemu spominu! Zakaj fa ko? Tov. urednik! V letošnjem letu sem se odlo- čila, da bum grob svojcev, ki ga imam na mestnem pokopališču, uredila s pomočjo vešče vrtnar- ske roke. Za delo sem se pripo- ročila vrtnariji delo sem se pripo- kopališču, vrtnarju pa osebno po- vedala, kako želim imeti grob urejen in kakšne sadike naj po- sadi. Žal pa sem se morala nad iz- vršenim delom razočarati. Vrtnar je namreč nekaj sadik, ki so ostale od pomladi, ko sem grob urejevala sama, kratkomalo pre- sadil na drugo mesto, k tem do- dal nekaj sadik modrega in rde- čega cvetja, ki ni bilo v skladu z mojim naročilom, saj sem za- htevala cvetje, ki služi kot »pre- proga-«, kakor imenujemo tovrst- no cvetje. Med to nenaročeno cvetje je posadil tudi nekaj sadik, katerih listi so bili slični prejš- njim, le s to razliko, da cvetja iz njih sploh ni bilo. Moji znanci in mimoidoči obiskovavci pokopa- lišča so me opozorili, da je to na- vaden plevel. Ko sem ob priliki vplačila pre- jetega računa v znesku 2.035 din povedala tovarišici, ki je denar prevzela, da z opravljenim delom nisem zadovoljna, je na mojo že- ljo stopila z menoj na lice mesta preceniti resničnost moje izjave. Dala mi je moder nasvet, naj sa- dike, ki mi niso všeč, izločim, pri- pomnila pa je še, da so le-te prav gotovo posadili kakšni otroci. Na moj ugovor, češ, da sem naročilo zaupala vrtnarju ne pa otrokom, je bila name precej huda, kar je pri ljudeh, ki so bili pri razgo- voru navzoči, povzročilo dvom, da tukaj nekaj ni v redu. Prav go- tovo pa drži, da. tam, kjer je pre- malo kontrole, nastaja nerednost in slab odnos do naročnikov. Edita Bizjak, Celje Ulica 29. novembra 150 Zgodba z glavne ceste Naložil je kmet s Črnega vrha kostanjeve cepanice, zapregel ko- nja in se spustil s težkim tovorom s hriba v dolino. Prisopihala sta konja na cesto prvega reda, kmet je sedel na voz in v mislih raču- nal, kaj vse bo kupil za denar, ki ga bo prejel za «-tanin-«. Muhasta je cesta prvega reda, vendar je kmet iz Črnega vrha v Šempetru vožnjo srečno zaklju- čil. Stehtali so mu cepanice in pri blagajni je dobil denar. Preštet je tisočake in stotake ter v začu- denju zaokrožil obraz. »Komaj toliko? Jaz sem pa mi- slil .. .-K Ni utegnil izgovoriti besede do kraja, že je dobil pojasnilo. »Toliko kilogramov je škartira- nega, toliko je potrebno za to, potem za ono in tretje, toliko je prometnega davka in ...-« Kmet s črnega vrha ni poslušal do kraja. Mislil je, že mora biti tako, sedel na voz in, ne da bi si privoščil šunkarico in dva deci vina, pognal konja. Spet so se v glavi prevračali računi. Toliko sem, toliko tja. Ne gre drugače. Štednja in previd- nost, skromnost in preračunanost spremljajo kmeta s planin. Avtomobil gor, avtomobil dol, vse drvi, šoferjem se mudi, mo- torji iztiskavajo zadnje kilometre. Tu ni obzirnosti, na cesti je doma izsiljevanje; vsak hoče imeti pred- nost. Čvrsto drži konja kmet s Črne- ga vrha, a ne tako čvrsto, da ne bi mogli smelo, svobodno vleči praznega voza. Potem pa, kakor strela z jasnega, pojavila se je tik voza limuzina, vsa siva in ele- gantna, v nasprotju z dolgim loj- trskim vozom prava cestna lepo- tica. Na levo se odpro vrata in prav v tistem trenutku napravi ročica voza vzdolž limuzine kra- tek »rsk-« in še enkrat »rsk-«. Iz limuzine prilezeta dva moža, vsa ogorčena in huda. »Glejte, kaj ste storili na mo- jem avtomobilu!-« protestira prvi. »Za celih petnajst tisoč škode!-« pribije drugi. Od nekod pride še miličnik in vpraša, kdo da je zakrivil nesre- čo. »On!-« pokažeta lastnika limu- zine, vsa elegantna na kmeta s Cmega vrha, ki kar trepeta ob misli, da bo res moral odšteti edinih petnajst tisočakov, ki jih je v Šempetru prejel za prodani »tanin-«. »Jaz nisem kriv!-« se brani kmet. »Tamle, čez cesto, v listile go- stilni, bomo napravili zapisnik.-« Tako reče miličnik in kmet ves poklapan in žalosten stopi v lo- kal in sede, ne da bi kaj naročil. Potem vstopila še prizadeti stran- ki. Sledi nekaj elegantnih poklo- nov, nato sedeta za drugo mizo in naročita črno »pravo-« turško kavo. Miličnik zaslišuje, nekam ner- vozno pogleduje zdaj ugledni ose- bi, zdaj kmeta s Črnega vrha. Na- to vpraša prizadeta. »Koliko zahtevata?-« »Petnajst tisoč! Škode je za dvajset tisoč! Sicer je samo pra- ska, vendar so danes tudi praske salamensko drage. Se posebej za take, ki si upajo z lojtrskim vo- zom na tako prometno cesto!-« »Pristanete?-« pogleda miličnik kmeta s Črnega vrha. Kmetove oči so polne solz. Spr- va ne pride do besede. Saj jih ima pripravljene, nekje globoko v prsih ga tiščijo, pridejo do gr- la, davijo ga, a na jezik ne mo- rejo. Končno se mu le posreči. »Ljudje, ko bi vi vedeli, kje sem doma, kako sem trpel, pre- den sem spravil tanin v Šempeter, bi ne govorili tako. In ali sem mar res samo jaz kriv? Saj sem vozil po skrajni desni! »Cas beži in midva imava še važne opravke!-« rečeta tovariša z opraskanim avtomobilom. »Pet- najst tisoč in amen!<-< »Hm, kako mislite ?<•< reče mi- ličnik kmetu. S solzami v očeh je kmet s Čr- nega vrha segel po tisočake, ki se mu jih je v Šempetru zdelo žal, da si niti malice ni privoščil. »Ce je tako, če sem res jaz kriv...-« V zadnjem trenutku pa je na- stopila gostilničarka, ki je videla, kako je bilo. »Dragi tovariši, nesrečo sta po moje zakrivila vidva !•<-< Opisala je ves prizor, ki se ji je nudil skozi okno. Možaka z av- tomobilom sta spričo dokazov vsa pobledela. In da je bil opis še bolj življenjski, je gostilničarka pri- bila: »Tudi jaz imam šoferski izpit in poznam cestne predpise !<-< Miličnik je moral uničiti za- pisnik, moža v sivem kamgarnu sta pognala limuzino, kmet s Čr- nega vrha pa se je zahvalil ener- gični gostilničarki, veselo sedel na voz in hi-hot pognal proti Tabo- ru in naprej v svoj Crni vrh. -dk- o CELJSKI TEDNIK STEV. 38 — 28. septembra 1962 Kje je humanizem Pretekli teden je iz popol- danskega vlaka za Maribor izstopila nenavadrm skupina ljudi: ogoreli, temnopolti, ne najbolj oblečeni, s culami in raznovrstno kramo. Cigani, so takoj vedeli tisti, ki takoj ve- do vse, ali celo več kot vse. Ta nenavadna skupina se je utaborila na Peronu. Bilo je v torek, 18. septembra ob 15.50, vlak, ki so z njim ti nenavadni tujci prišli, pa je imel 130 minut zamude. Kmalu se je razvedelo, da so ti ljudje iz Irana, da so Žrtve znanega potresa, da po- tujejo v Avstrijo, ki jim je ponudila zatočišče, da pa je nekdo iz njihove skupine v Zidanem mostu pomotoma sedel na ljubljanski vlak, pa ga zato morajo poiskati in z naslednjim vlakom nadalje- vati pot. Za izgubljenega čla- na skupine so kmalu poskr- beli, do naslednjega vlaka, ki odpelje šele opolnoči, pa so morali počakati. Da bi jim bilo ugodnejše kot na peronu (kje je čakalnica, ko prave čakalnice pleskajo) so jim dovolili počakati v vestibulu, celo neke klopi so jim pri- nesli tja in jim dovolili, da si na špiritnih kuhalnikih, ki so jih imeli s seboj, skuhajo čaj in da — če želijo tudi pre- spijo (na tleh seveda). Ko so našli izgubljenega člana, so nenajavljeni gostje od 23.00 odpotovali naprej proti Av- striji. — To so dejstva. Nenavadna grupa cigan- skega izgleda je bila prava atrakcija za senzacij željne Celjane in službujoči miličnik jih je komaj sproti odganjal. Ko je žena, ki je kuhala čaj, ponudila zatočišče, da po je so stali okoli in buljili vanjo, se seveda nihče ni upal po- vabila sprejeti. Baje je to po- skušal samo neki okajeni mo- žakar, ki se je zavalil med ne- navadne goste, da bi z njimi popil čaj, pa ga je mož po- stave brž potegnil nazaj. To so govorice. Ob neštetih dejstvih in go- voricah pa se vsiljuje kopica ne ravno prijetnih vprašanj in ugotovitev. V sedmih u- rah, kolikor so ti nenavadni gostje prebili v Celju, se nih- če ni spomnil, da ljudje, ki so izgubili vse razen tistih skromnih stvari, ki so jih imeli s seboj, ne morejo biti oblečeni po najnovejši modi in da ne morejo žvenketati z denarjem, da pa bi bili prav tako še (bolj) potrebni prijazne besede in usluge. V sedmih urah se ni nihče od uslužben- cev celjske železniške po- staje ni spomnil, da bi po- klical Rdeči križ, ali katere- koli organizacije, ki bi po- potnikom nudila karkoli. Nihče od kolektiva celjske kolodvorske restavracije (in bližnjih lokalov!) se ni spom- nil, da bi tujcem ponudil vsaj topel prostor, kjer bi lahko počakali svoj vlak. Da bi jim ponudili čaj ali celo prigri- zek (čeprav bi ne bilo težko najti vračila za ponujeno u- slugo!), na to seveda ni mo- gel nihče pomisliti! Tokrat je srčna kultura na železniški postaji povsem od- povedala. SLAVKO BELAK Režiser Slovenskega ljudskega gledališča v Celju Branko Gombač Ostalo bo povedalo občinstvo v Celju bomo prvikrat videli ve- likega španskega klasika Pedra Calderona de la Barca »Sodnika Zalamejskega<-<. Ker bo delo kon- cipirano izrazito sodobno, tako vsebinsko kakor formalno, smo se obrnili do režiserja Branka Gom- bača, da nam pove kaj o svojem delu. # Kako ste rešili v idejnem pogledu dramo Pedra Calderona? Španski klasiki »zlatega veka-« so nam malo znani. Kar nekam bojimo se jih in jih po navadi kratko zavrnemo spričo njihove verske dispozicije. Toda tako gle- danje se mi zda dokaj enostran- sko. IVIorda je vzrok za to iskati tudi v zaprtosti Španije, saj nam je sinonim »španska vas« za vse tisto, kar nam je neznano. Dalje je dejstvo, da smo Španijo še do nedavna, pred tragično izgublje- no osvobodilno revolucijo, pozna- li le kot deželo bikoborb in torea- dorjev, cigank in Carmen, inkvi- zicije in menihov. Nekateri kul- turni zgodovinarji se sicer trudijo osvetljevati »španski zlati vek« le iz verske, to je katoliške strani; napredne ideje, ki so jih ti avtor- ji kljub strogosti inkvizicije in njihovih sodišč izražali predvsem v dramskih delih, pa skušajo za- megliti in prepustiti pozabi. Ta sicer skromna zgodba o kme- tu, ki mu je stotnik — plemič onečastil hčer, pa potem izvrši razsodbo in obsodbo nad stotni- kom sam, tako, da ga da obesiti brez kraljevega dovoljenja, ki je bilo začetek in konec vsega živ- ljenja v Španiji, je izredno revo- lucionarno delo, živo s svojo uporniško in svobodoljubno idejo še danes. Ne spomnim se gleda- liškega teksta, ki bi pokazal »manjvrednega« človeka tega ča- sa, kmeta, s tako trdnim tilnikom, kakor ga ima Calderonov kmet Pedro Crespo. To je kmèt, ki svo- bodno sedi na svojem kosu zem- lje in se ponosno in dostojanstve- no upira plemstvu — lahko bi si ga kupil, a mu je skromna in či- sta čast in preprostost svobodne- ga kmeta ljubša, saj pravi: »In naj si kupim listino od kra- lja, če pa ne kupim si krvi: — bom le za troho boljši? Kaj pa poreče svet?; poglej no: to je plemenitaš za pet, šest ti- soč« in pet, šest tisoč je denar, ne čast. Nič —! Ponarejena čast — Ne maram je. Živim na svojem domu, očetje moji vsi so bili kmetje in kmetje naj ostanejo sinovi.« Mehring, marksistični teoretik, pravi v razmišljanju o »Zalamej- skem«, da je ta drama »narav- nost revolucionarno delo, živo za vse čase, kakršnega ne more po- kazati klasično gledališče ne An- gležev, ne Francozov, kaj šele. Nemcev«. Ф Kaj pa v formalnem pogle- du? Prav gotovo zahteva delo posebno obliko? Tej Calderonovi drami bi želel dati tudi v oblikovnem pogledu moderen značaj, česar seveda ne vidim n. pr., če iščemo v scen- skem izrazu predstave rešitev v dveh prekrižanih deskah z mo- dernimi hieroglifi. Izhodišče za našo interpretacijo bomo iskali v zahtevah španskega gledališča te- ga časa in v delu samem. Zdru- žili bomo duha časa napisanega dela z modernimi zahtevami so- dobnega gledalca in gledališča. Mi moramo s tem delom nekaj nuditi našemu gledalcu. S poustvaritvi- jo tega dela moramo vcepiti sta- ro moč, špansko strastnost in po- etičnost v pojmovanje moderne dramatike, ki brez dvoma išče opravičila in pobude v divji ustvarjalnosti Lope de Vege, Cal- derona. Tirso de Moline in njim podobnim. Jouwet je vzkliknil ob sloviti režiji »Šole za žene«: Iz sorodnih slogov se oplaja moder- ni gledališki slog.« V delu ne' bo- mo oživljali historicizma, kajti smisel in opravičilo za uprizori- tev slehernega historičnega dela vidim v dialektični razlagi pre- teklosti s sedanjostjo. Samo iz te- ga se lahko in se more razviti sproščen ljudski teater, kar je osnovna zahteva španskega gle- dališča; spojitev teh dveh zgodo- vinskih silnic v naši uprizoritvi naj 2Pn^erii adekvatnost pojmov — baročen in moderen. Španska publika je bila vroče- krvna, fantazijska, z močnimi na- gnjenji po krutosti, to je jasno, saj je bila ista publika abonirana tako na gledališče kot na biko- borbe in na avtodaféje. Iz tega lahko prepričljivo sklepamo, da je imelo špansko gledališče izra- zito fenomenalistični značaj, to se pravi, da je bilo to gledališče v prvi vrsti »spectaculum« in s tem seveda ne psihološki teater, am- pak teater brez psihologije, paša za oči in strasti, kar pomeni v re- žijskem smislu veliko in močno teatraliko. Spričo tega zahteva to gledali- šče koncept fenomenalističnega značaja in s tem določeno stiliza- cijo opernega načina. Temu ustre- zen mora biti igralčev izraz, ki je bolj recitacijski kot dramski, se- riozno igro monologov in daljših dialogov, z velikimi širokimi si- tuacijami, igralskim zanosom in citeško ceremonialno igro kretenj SMO PRED OTVORITVENO PREDSTAVO LETOŠNJE NOVE SEZONE in mimike. In še nekaj je važno dodati, namreč to, da se je špan- ska dramaturgija »popolnoma po- slovila od konvencionalnih klasič- nih pravil, namesto njih se je na- slonila na pravila, ki jih nareku- je narava in v tem je španska drama istovetna s Shakespearovo dramo elizabetanske dobe. To važno pravilo smo upoštevali pri scenski realizaciji. Delo nam je vzbudilo mnogo razmišljanja in dalo obilico trde- ga dela; resnost pri delu pa je že polovica uspeha; ostalo bo pove- dalo občinstvo. POPRAVEK v zadn.ii številki našega lista s« nam je pripetila neljuba nerodnost. Na še- sti strani je pomotoma izpadel podpis avtorja pri sestavku »Ne zavist — nav- dušenje«. Avtor tega prispevka je pred- sednik za kulturo in znanost pri Občin- skem ljudskem odboru v Celju tov. Slavko BELAK. Prosiimo bravee, posebej pa še avtor- ja, da nam ta spodrsljaj oprostijo. JOŽE HORVAT — JAKI: Harmonikas Vabilo k sodelovanju... Hvaležna naloga za društvo ekonomistov Nekatera strokovna društva so doslej doprinesla k našim skup- nim naporom veliko koristnega. V mislih imam predvsem Društvo inženirjev in tehnikov, ki že dol- ga leta uspešno sodeluje na pod- ročju urbanizma, organizacije in modernizacije proizvodnje, pri re- konstrukcijah podjetij, pri izbolj- šanju kmetijske proizvodnje itd. Tako v okviru tega društva šte- vilni strokovnjaki delujejo širše, stopajo čez meje svojega delov- nega mesta v podjetjih, kjer so zaposleni. V Celju pa imamo še druga strokovna združenja, ki združuje- jo naše izobražence, med temi tu- di Društvo ekonomistov. Naj ne zveni kot očitek, toda tolikšne družbene aktivnosti to društvo le ni pokazalo, kot so jo člani DIT. Pri ugotavljanju in analiziranju stopnje razvoja gospodarstva v celjski občini in v okraju pa se odpirajo problemi, ki kličejo rav- no po sodelovanju strokovnjakov, veščih ekonomskih znanosti. Ana- liza razvoja gospodarstva v okra- ju kaže, da predstavlja realizacija proizvodnje izredno pomembno mesto. Proizvajavci se lahko že- nejo in prizadevajo kar najbolje, to se mnogokje tudi dogaja, toda komercialne službe povsod ne da- jejo proizvodnji potrebnega od- meva. Spoznavanje tržnih raz- mer, zlasti pa iskanje čvrstega zu- nanjega trga za izvoz, je izredno važno. Se vedno se pri nas čuti. da podjetja ne znajo najti utripa, ki preveva ves svet in se odraža tudi v našem gospodarstvu. Inte- gracije niso samo političnoeko- nomski pojav, niso samo posledi- ca blokovskega antagonizma. In- tegracije so pojav sodobne delitve dela v svetu in se uveljavljajo ta- ko v lokalnih, kot nacionalnih ter nadnacionalnih okvirjih. Koope- racija med industrijskimi pod- jetji nam sicer ni tuja, toda je vendar šele v razvoju. Proizvod- nja v nekaterih podjetjih že zdaj ni več sodobna, v nekaterih se pu- stijo zavajati trenutni konjunk- turnosti asortimenta in malo jih je, ki bi jih pri razvoju vodil do- bro premišljen načrt perspektiv- nega razvoja. Vsi taki in še mnogi drugi eko- nomski problemi ne tarejo zgolj velikih podjetij, ki premorejo svo- je ekonomiste. Naposled ni zago- tovila, da tudi v tistih podjetjih tovrstni kadri opravijo in zmore- jo vse naloge. Tem težje je za mala podjetja, ki jih duši še mno- go težav tehničnega, predvsem pa subjektivnega (mojstrskega) zna- čaja. Tu bi bila strokovna pomoč Društva ekonomistov nadvse po- trebna. Morda bo kdo dejal, češ, saj svoje dolžnosti vendarle poznamo in nam laično pisanje ni potreb- no. Zato sem dolžan odgovora, kaj me je vzpodbudilo, da sem se lo- til tega vprašanja v našem listu: Na zadnji seji je občinski zbor proizvajavcev razpravljal o vseh teh vprašanjih in se nazadnje od- ločil, da prosi za strokovno pomoč okrajno gospodarsko zbornico. In že takrat mi je prišlo na misel, da bi društvo ekonomistov v so- delovanju z DIT moglo na tem področju doseči izredno afirma- cijo in za vse nas hvaležno delo. J. Kr. SPOMINI PESNIKA CVETKA GOLARTA (Nadaljevanje) V Casu nemškega »drang NACH OSTEN-K Hribarjeva »Domovina* je bil list, pisan v zelo nacionalnem du- hu. Takrat je stegovala po naSi zemlji nemška roka v svojem znanem grabežu po jugovzhodnih deželah v znamenju vsenemških načel »Drang nach Osten!-« »Do- movina« je bila pisana in ureje- vana na nekakem višjem nivoju in na zgolj narodnostni osnovi in se v drobne politične strankarske borbe ni vmešavala. »Tisti čas, ko sem ji bil za ured- nika,« mi je pravil Golar, »je iz- hajala dvakrat na teden: vsak to- rek in petek. Pred menoj je bil urednik Domovine znani sloven- ski novinar in narodni delavec pa tudi gobar Ante Beg (rojen Leta 1870). (Njegov sin Ante Beg je znan kot planinar, bivši trbovelj- ski učitelj in zdaj svetnik šolski organizator na svetu za prosveto LRS). UREDNIK ANTE BEG V ZAPORU Moj prednik Ante Beg je bil v tistem času na izdrževanju zapor- ne kazni v starem ljubljanskem zaporu, zloglasnem Žabjeku. An- te Beg je napadel v »Domovini« preobjestne celjske nemškutarje. Ti so ga tožili in Beg je bil obso- jen na tri mesece zapora. Tiskov- ni zakon je bil v tistih časih pač zelo strog in sodišča so bila veči- noma v rokah nam sovražnih lju- di. To je izkusil na svojem hrbtu tudi urednik Beg, ki je moral za- radi svojega upravičenega pisa- nja in razkrinkavanja celjskih nemčurjev v zapor. Po prestani kazni se je Beg umaknil na bolj varno mesto v uredništvo ljubljanskega »Slo- venskega naroda«. V pomenkih s Cvetom Golar- jem sem zvedel za mnoge po- drobnosti in način dela v ured- ništvu malega podeželskega me- sta. Hribarjeva celjska »Domovi- na« in delo v redakciji sta zgovo- ren dokaz, v kako skromnih raz- merah so delali takrat uredniki in novinarji malih slovenskih li- stov. Na eni strani jim je grozila vsemogočna avstrijska cenzura in mnogi narodnostni sovražniki, ki so prežali na list in njega vsebi- no, da bi ga s pomočjo prekanje- nih in nasilnih paragrafov uniči- li. Spomnimo se, da je moral v zapor svoj čas tudi Vilhar, ured- nik in sodobnih Frana Levstika. GOLAR KOT NOVINAR IN PESNIK Cvetko Golar je presedel ure in ure domala sam v skromni ured- niški sobici v Celju. »Včasih mi je zmanjkalo pri- mernega gradiva. Prejemal pa sem dopise naših bravcev in sem iz njih napisal tudi uvodnik ali kak drug politični članek. Tudi pesem sem skoval iz gradiva ka- kega dopisa. Takrat sem bil mlad in poln sil pa tudi zanosa. Pesmi sem takrat skorajda sipal iz ro- kava. Vse mi je šlo hitro izpod rok. Nekatere pesmi sem" objavil v »Domovini«, druge pa sem po- šaljal v »Ljubljanski zvon«. Za erotične in druge pesmi sem imel zmeraj dovolj gradiva, saj so bila celjska dekleta prijazna in so mi dale takrat marsikak mo- tiv za to ali ono mojo pesem«... si je v zadovoljnem nasmehu osvežil spomine na tista leta, ko je bil Ferjan Golar še mlad, vi- sokorasel gorenjski fant... Ce prelistuješ danes takratno celjsko »Domovino« okrog leta 1901, zaman iščeč na njej ime urednika Cvetka Golarja. Ta je bil tedaj še premlad, star komaj 21 let. Po takratnih veljavnih predpisih še ni bil polnoleten. V stari Avstriji si dosegel polnolet- nost šele s 24 leti, (v predvojni Jugoslaviji z 21 leti, danes pa si uradno polnoleten že z 18 leti.) Za urednika je bil podpisan Rudolf Libensky, ki pa ni imel z dejan- skim redakcijskim delom nikake zveze in je fungiral to mesto le pred oblastjo. (Konec prihodnjič) Vidnv T.: Viífa matematika. I. 2. izd. T.iiibinna 1961. S. 2"'0l0. y/h4e P. D.: Klinčni znnri u dingno- sfici i ternniji srčan'h oboljenja. Beoffrad-Zaereh 1961. S. 229'>9. Woodbnrrv n. O.: Avtomatizacija. Ljub- Ijnna 1961. S. 22990. Be7lni F.: Slnvpn<:ka vodna i'nena. I-II Ljubljana 19Î6-1961. S. TI 14=>-'/9. Drapoiević В.: Hîrurgija. I-III. Beo- grnd 1961. S. 2"007. Đurić M. v.: Tstnriia helenske etike. Beo- grad 1961. S. 2^006. Gotthnrdi R.: Nizozemska i flamanska grafika XVI, XVII i XVIII st. Zagreb 1960. S. 2-»046/l. Kombol M.: Povijest hrvatske književ- nnsti do narodnog preporoda. 2. izd. Zagreb 1961. S. 23004. I.ikar М.: Bakterije. Ljubljana 1961. S. 22986. Milofević P.: Berlin. Beograd 1961. S. 22992/1. Pnletić М. * A. Jung & N. Ožegović: Organizacija i tehnika računovodstva privrednih organizacija. Zagreb 1961. S. 22í9'^/9. Richter IL: Nones Bastelbuch für Radio und Elektronik. 2. Aufl. Stuttgart 1959 S. 22919. Rupel M.: Primož Trubar. Ljubljana 1962. S. 2-5002. Smole J.: Kako je podeljen jedinstveni svet? Beograd 1961. S. 22992/3. Stojanović R.: Teorija privrednog raz- voja u socijalizmu. Beograd i960. S. 2302. Škerlj B.: Ljudstva brez kovin. Ljub- ljana 1962. S. 23084. Thibaudet A.: Istorija francuske knji- ževnosti od 1789. do naših dana. Sa- rajevo 1961. S. 23086. Wowcerk P.: Knrzgefasste obersorbische Gramatik. Phonetik und Morphologie. 3. Aufl. Berlin 1955. S. 23055. 2ivojinović P. & Z. Levi: Međunarodne ka održane a periodu od 1949 do 1959 godine. Beograd 1960. S. 2293?. konferencije o nastavi prirodnih nau- Arbuckle D. S.: Teacher Counseling. Cambridge, Mass. 1950. S. 23049. Bajt A.: Politična ekonomija. 2. izd. Ljubljana 1962. S. 23026. Danilov M. A. & B. P. Esipov: Didakti- ka. Sarajevo 1961. S. 23000. Elizarov S. S. & S. S. Zimina & V. Ja. Orlova: M. Gor'kij v epohu revoljucii 1905-1907 godov. Moskva 1957. S. 23040. Lajpcigskijat proces. Sofija I960. S. 23074. Lebruch der Kernphysih. I-II. Leipzing 1958-1960. S. 23031, Milić М.: Današnja Albanija. Beograd 1962. S. 22992/5. Miller G. A. Language and Communica- tion. New York itd. 1951. S. 23027. Rađoman P.: Život i njegova evolucija. Beograd 1961. S. 23014. Radhakrishnan S. & P. T. Raju: The Concept of Man. London 1960. S. 23043. Richter H.: Radiobasteln für Jungen. 4. Aufl. Stuttgart 1959. S. 22917. Bićanić R.: Ekonomska politika FNRJ. I. Zagreb 1962. S. 23009. Barnett A. D.: Communist China and Asia. New York 1960. S. 23050. Lewinsohn R.: Večni Zeus. Ljubljana 1962. S. 23070. Marjanović M.: Londonski ugovor iz go- dine 1915. Zagreb 1960. S. 14294/3. Marx K.: KapitaL I. Ljubljana 1961. 5. 23082. Schaff A.: Neki problemi marksistične teorije istine. Beograd 1960. S. 23071. Vučković М. v.: Savremeni problemi monetarne teorije i politike. Beograd i960. S. 23078. PRIPRAVE ZA VEČERNO POLITIČNO SOLO V MOZIRJU Občinski komite Zveze komu- nistov Mozirje bo tudi letos or- ganiziral večerno politično šolo, ki bo trajala tri mesece, obisko- valo pa jo bo okoli 30 slušateljev. Pri izbiri kandidatov so posvetili posebno skrb mlajšim kadrom v Zvezi komunistov in kadrom, ki bodo v prihodnje prevzeli odgo- vornejše naloge v našem družbe- nem mehanizmu. Med kandidati je tudi precej kadrov iz kmetij- ske zadruge. Osnutek programa šole bo postavil v ospredje sodob- no problematiko komunalnega razvoja ter naloge Zveze komu- nsitov in ostalih subjektivnih sil v tem razvoju. Za predavatelje bo poskrbela delavska univerza iz Celja. CELJSKI TEDNIK STEV. 38 — 28. septembra 1962 POKLICNO KRAMLJANJE? Poklicno usmerjanje mladine si vse bolj utira svojo veljavo in ta- lco danes nikakor to ni več do- mena posameznega učitelja, ki je po najboljših željah dajal napot- jce, temveč organizirana celota, v kateri sodelujejo psiholog, poklic- ni referent, zdravnik in učitelj. Ni namreč ravno lahko najti kom- promis med željami mladega 15- letnega dijaka, željami staršev in resnično nagnjenostjo ali sposob- nostjo. Poklic postane del člove- ka, njegovo zadovoljstvo ali ne- zadovoljstvo, in prav zato je usmerjanje eden izmed pomemb- nih mejnikov v človekovem živ- ljenju. . v . Žal vsepovsod se nimajo mož- nosti za dobro razvito službo po- klicnega usmerjanja, v našem kraju je v zadnjem času pač ta služba najmočnejša v šoštanjski občini, t. j. pri zavodu za zapo- slovanje delovne sile v Velenju, ki deluje na področju šoštanjske in mozirske občine. Pred dnevi so imeli na zavodu sestanek z vsemi upravitelji osnovnih šol iz obeh občin in so v razpravi pretresali program usmerjanja in njegovo prilagojevanje k šolam. Le-tega bodo posamezne šole prilagodile — dopolnile in sprejele kot svoj program. Ta sestanek je tembolj razveseljiv, ker je doslej bilo vse premalo odziva s strani šol. Žal se zavedajo, da je sedanje de- lo bolj enostransko, ker je sveto- vanje in usmerjanje pač možno v glavnem le pri dečkih, kajti za okrog 280 deklet, ki so letos kon- čale osemletko v obeh občinah, ni nobenih mest za izučitev kakršne- gakoli poklica, niti te nimajo možnosti ali želja, da bi študij nadaljevale. Tudi ta problem bo zavod skušal reševati skupno z občinskimi forumi in podjetji, ki so orientirana na žensko delovno silo. V danih pogojih je to izredno težko, upajo pa, da bi s perspek- tivno gradnjo energokombinata vsaj delno tudi to rešili. Ker leži osnovno delo usmerja- nja predvsem na razrednikih — učiteljih, bodo na zavodu imeli za dan 20. obletnice ustanovitve pio- nirske organizacije sestanek z vsemi razredniki. -ik Premalo prostorov Velenjska glasbena šola si je v času svojega samostojnega obsto- ja pridobila dokajšen ugled, saj so danes njene kapacitete odločno prešibke, da bi lahko sprejele vse, ki si žele glasbene izobrazbe. Prav to dejstvo nedvomno kaže, da je odigrala v prav kratkem času do- kaj važno vlogo na področju glas- beno estetske vzgoje in da je s tem v zvezi porasla potreba po tej. Letos so sprejeli 120 gojencev. Veliko pa so jih morali odkloniti, kajti s prostori pač ni preveč bo- gata, težave pa so tudi s strokov- nim kadrom, ki ga primanjkuje. V lanskem letu je šola z izredno smiselnostjo pripravila dvoje po starostnih stopnjah primernih koncertov za dijake obeh osnov- nih šol v Velenju in kazalo bi, da bi s takšnim načinom nadaljevali, kajti to je izredno hvaležno delo, ki se na veliko obrestuje pri naši mladini. Prepričani smo lahko, da nas bodo gojenci ob koncu obeh polletjih — tako kot lani — pre- senetili s kvalitetnimi javnimi produkcijami. -ik DAMIJAN BRVAR PREDSEDNIK OBČINSKEGA ODBORA SZDL V ŠOŠTANJU Na zadnjem zasedanju občin- skega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva v Šoštanju so razrešili dolžnosti predsednika ob- činskega odbora SZDL tovariša Janka Ževarta, ki je odšel na no- vo dolžnost v Celje. Za novega predsednika so izvolili dosedanje- ga sekretarja občinskega odbora SZDL tovariša Damjana Brvarja. Tovariš Brvar je že vrsto let političen delavec. Dlje časa je bil okrajni odbornik v Ljubljani in Trbovljah, član občinskega komi- teja ZKS v Zagorju, od leta 1959 pa je vršil posle občinskega se- kretarja Socialistične zveze delov- nega ljudstva v Šoštanju. Sočasno je bil občinski odbor izvolil tudi novega sekretarja, in to dosedanjega predsednika ob- činskega komiteja LMS v Šošta- nju tovariša Milana Sterbana, ki je pred časom že bil na tem po- ložaju v Senovem. -ik PRIPRAVE ZA 8. OKTOBER OBČINSKI PRAZNIK ŠOŠTANJSKE OBČINE 8. oktober 1941 je za občane šoštanjske občine izredno pomem- ben, saj je bil tega dne prvi par- tizanski napad na Šoštanj in tudi osvoboditev prvega mesta v Slo- veniji. Vsako leto so ta dan pro- slavljali z značajnimi delovnimi zmagami in tudi letos bo tako. Teden od 1. do 7. oktobra bo iz- polnjen s telesnovzgojnimi nastopi naše mladine v vseh krajih ob- čine, kot uvodna proslava pa bo proslavitev 20-letnice ustanovitve pionirske organizacije, ki jo bodo pionirji in cicibani vseh šol šo- štanjske občine najlepše prosla- vili s skupnim nastopom v Vele- nju. Ker pade občinski praznik na ponedeljek, so politična vod- stva skupaj z občino sklenila, da bo glavna proslava v nedeljo, 7. oktobra v Velenju. Na ta dan bo tudi slavnostna seja občinskega ljudskega odbora in političnih predstavnikov občine. Osrednja proslava bo pred kul- turnim domom v Velenju in če vemo, kako uspele proslave so bile lani in predlanskim v poča- stitev tega dne, potem pač ne smemo dvorniti, da tudi letošnja ne bo zaostajala za njimi. Prvotni načrt, da bi tega dne izročili namenu nov trakt zdrav- stvenega doma v Velenju, žal za- radi zastoja v nabavi nekega ma- teriala ni uresničljiv. Tako bo otvoritev tega doma ob prazniku republike. V teh dneh pa bodo uradno otvorili prenovljeno II. osnovno šolo v Šoštanju, čeprav le-ta že dela. Prav tako pa bodo slovesno izročili namenu kulturni dom v Zavodnji, ki je najlepši dokaz, kaj vse lahko store doma- čini z lastno iznajdljivostjo in do- bro voljo. Za čim dostojnejšo proslavitev tega tedna Velenjčani že ves me- sec čistijo zelenico ter urejujejo hiše in okolico. Prepričani pa so tudi, da bodo v dneh praznovanja lahko v svoji sredini letos že dru- gič toplo sprejeli dragega pred- sednika Tita. • -ik S PLENUMA OBČINSKEGA KOMITEJA LMS V ŠOŠTANJU Tesnejše sodelovanje s Socialistično zvezo V ponedeljek je imel občinski komite Ljudske mladine Slovenije v Šoštanju svoj šesti plenum. Za- radi izredno važne obravnave problemov sodobne kmetijske pro- izvodnje so se plenuma udeležili tudi vsi predsedniki mladinskih aktivov. Med gosti pa sta bila predsednik okrajnega komiteja ljudske mladine Slovenije v Ce- lju tovariš ZVONE DRAGAN in organizacijski sekretar komiteja Zveze komunistov v Šoštanju to- variš FRANC VRTACNIK. O problemih kmetijstva, to je o sodobni družbeni proizvodnji je o čisto konkretnih pogojih šoštanj- ske občine spregovoril direktor kmetijske zadruge v Šoštanju to- variš IVAN STROPNIK, ki je med drugim postregel s točnimi oznakami kompleksov zemljišč v Šaleški dolini in v Šmartnem ob Paki ter Gorenju, to je tistih pre- delov, ki so interesantni za za- drugo, kajti na njih je možna strojna obdelava. Prikazal je, ko- liko več bo možno proizvajati z doslednim upoštevanjem agroteh- nihčnih ukrepov in kakšen je po- шеп tržnih presežkov za naše go- spodarstvo. Iz govora je bilo raz- vidno, da so kmetje veliki intere- senti za koopcracijske odnose, saj je doslej že več kot polovica skle- nTa pogodbe z zadrugo. Dejal, da je sedaj prav tako dolžnost mladine, da tolmači in seznanja kmeta, da bo doumel pomen ko- risti, ki jih daje sodobna proiz- vodnja njemu in družbi. Ne preveč živahna razprava je pokazala na premalo informira- nost o teh vprašanjih in s tem v zvezi vsekakor ne preveč uspešno idejno politično delo mladine in predvsem mladinskih vodstev, ki so se marsikje izživljavljala bolj o čisto organizacijskih vprašanjih, namesto da bi tesno sodelovala s Socialistično zvezo. Najvažnejši sklep plenuma ob- činskega komiteja je nedvomno ta, da bodo čimprej organizirali klube mladih kmečkih proizvajav- cev in da se bodo poglabljali v vprašanja kmetijstva v stalnem sodelovanju s krajevnimi odbori Socialistične zveze. Na plenumu so zaradi odhoda predsednika tovariša ŠTERBANA na novo delovno mesto izvolili za novega predsednika občinskega komiteja LMS v Šoštanju tovariša BOGOMIRJA AJDICA, doseda- njega predsednika aktiva LMS to- varne gospodinjske opreme Gore- nje v Velenju. Na Tomšičevi ulici v Velenju, ki jo upravičeno smatrajo za naj- lepšo ulico mesta, dograjujejo nov stanovanjski blok. V njem bo v pritličju velika samopostrežna trgovina, ki bo nudila vse potrebno. Frebivavci Tomšičeve ulice, ki so doslej vezani na trgovsko podjetje Velmo v središču ali Bazen v starejšem delu novega Velenja, bodo tako dobili svoj preskrbovalni center. Ljudje že prav nestrpno pri- čakujejo to novost. — Dosedanja trgovska mreža je v konicah — to je okrog prvega in petnajstega v mesecu — izredno težko krila po- trebe prebivavstva in nič ni čudnega, da si skozi vse poletje lahko skorajda vsak dan videl vrste čakajočih pri zelenjavnih trgovinah. Se to: prebivavci Tomšičeve ulice si z enako nestrpnostjo želijo, da bi v njihovi ulici v doglednem času zasijala cestna razsvetljava. Sedaj dimniki vlečejo z novim šolskim letom je sled- njič konec neljubih težav na os- novni šoli v Belih vodah, kjer so lani odpovedali novo grajeni dim- niki. Vsi, posebno pa mladina se veseli, da bo letos topleje v raz- redih in da ne bodo več okna »po- možni dimniki« ali kot je bilo po- trebno zelo drago pomagati dimu z električnim ventilatorjem. Na- pako, ki je nastala pri novograd- nji, je raziskala posebna komisi- ja, kajti treba je bilo ugotoviti^ kdo je kriv in kdo bo nosil škodo. Osnovna napaka je bila v tem, da je Vegrad iz Velenja, ki je prevzel dograditev od Gradbeni- ka, zamenjal navadno opeko z elektrofiltrsko, ki nikakor ne ust- reza takšnemu namenu. Ta opeka ni odporna proti vročini, zato je prišlo do teh nevšečnosti. Ni pa bila to edina napaka. Komisija je ugotovila, da vlečne tuljave niso bile pravilno dimenzionirane. Po vseh teh ugotovitvah pač ni druga kazalo, kot da je izvajavec del podrl dimnik in ga na novo zgradil. Dela so opravili v šolskih počitnicah. Sočasno je izvajavec popravil tudi okenske police in druge manjše okvare, ki so se kar prehitro pokazale na novogradnji. Belovodčani so izredno srečni^ da je šola sedaj v redu, kajti dim- niki so. jim pošteno zagodli. Koristen predlog: S SEJE OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS MOZIRJE GOZDARSKO-KMETIJSKI KOMBINAT Nedavno sejo občinskega komi- teja Zveze komunistov v Mozirju, na kateri so bili navzoči tudi se- kretarji osnovnih organizacij ZK, so posvetili razpravi o izvajanju sklepov IV. plenuma CK ZKS. Po- sebej so se dotaknili problemov na področju gozdarstva in kmetij- stva v občini. Ker sodita ti dve panogi med pomembne gospodar- ske panoge v občini, so poudarili, da je nujno odpraviti nekatere negativne pojave, ki zavirajo na- daljnji razvoj na tem področju. Predlagali so, naj bi ustanovili zadružni gozdarsko-kmetijski kombinat. S tem bi tudi odpadla dvotirnost na področju gozdar- stva, na drugi strani pa bi bili ustvarjeni ugodnejši pogoji za boljšo in načrtno družbeno pro- izvodnjo. Poudarili so tudi, da bodo mo- rali člani Zveze komunistov v pri- hodnje na področju podružablja- nja kmetijske in gozdarske proiz- vodnje storiti več kot doslej. Na seji so sklenili, da morajo vse osnovne orgajiizacije še v tem me- secu razpravljati o problematiki na področju gozdarstva in kme- tijstva v občini in sprejeti ustrez- ne sklepe. Na seji so govorili tudi o bliž- njih konferencah osnovnih orga- nizacij ZK in o občinski konfe- renci. Konference osnovnih orga- nizacij bodo v dneh od 27. sep- tembra do 6. oktobra. Razprava na konferencah bo v luči izvaja- nja sklepov IV. plenuma CK ZKJ. Posebno skrb bodo posvetili tudi programu ideološkopolitičnega de- la in izobraževanju. Na konferen- cah bodo izvolili delegate za ob- činsko konferenco. Le-ta bo pred- vidoma 27. oktobra. Na njej pa bodo pregledali delo komunistov od zadnje konference in izvolili nov občinski komite. Sklenili so še, da bodo dali vsem osnovnim organizacijam v razpravo predlog kandidatov za nov občinski komi- te, ki ga je pripravila kadrovska komisija. Tako bodo lahko vsi člani ZK še pred občinsko konfe- renco dali svoja mnenja, kdo naj bi bil v novem občinskem komi- teju. -er ANKETA O MLADIH PROIZVAJAVCIH Občinski komite LMS v Šošta- nju je pred dnevi izvedel skupno z okrajnim komitejem LMS anke- to o mladih proizvajavcih. Z an- keto je zajel 150 mladincev v pod- jetjih: rudnik lignita v Velenju, tovarni gospodinjske opreme Go- renje v Velenju, usnjarni v Šo- štanju, termoelektrarni in v lesno industrijskem kombinatu. Namen antete je, da oceni po- ložaj mladega proizvajavca, da zazna delovne odnose, da prikaže, kakšen je odnos sindikata in u- pravnega vodstva do ljudske mla- dine v podjetju, stike z organi de- lavskega samoupravljanja in pri- kaže splošno razgledanost. Sedaj proučujejo to anketo v Šoštanju* Ne samo svet, vsi morajo pomagati V Velenju že dlje časa z uspe- hom deluje potrošniški svet, ki večkrat temeljito analizira vpra- šanje preskrbe rudarskega mesta. Na nedavni seji so ob temeljitem pregledu letošnje oskrbe z zele- njavo menili, da bi kmetijsko go- spodarstvo Šalek, ki uspešno o- skrbuje Velenje in bližnjo okolico z zelenjavo, moralo postati kon- kurenčno, ne pa ravno obratno. Zasledovanje cen preko leta kaže, da so cene kmetijskega gospodar- stva bile znatno višje, kar ne- dvomno slabo vpliva na razpolo- ženje. Nadalje je potniški svet izrazil bojazen v zvezi z letošnjo preskr- bo ozimnice, kajti že sedaj so ce- ne krompirja in jabolk izredno vi- soke. Želijo si, da bi trgovska pod- jetja skupno z zadrugo in kmetij- skim posestvom preskrbele v pra- vem času potrebne količine. V razpravi so se dotaknili tudi druž- bene prehrane v hotelu Paka. Bili so mnenja, da se je kvaliteta pre- hrane izboljšala, čeprav so še ved- no dokaj pogoste pritožbe glede okusa in kvalitete, ki rudarjem pač ne more povrniti v celoti iz- gubljenih kalorij. Zaradi boljšega pregleda in stalne kontrole so sklenili, da bodo v obratu družbe- ne prehrane izvolili svet abonen- tov, ki bo sproti lahko upozarjal upravo podjetja ter bo skrbel tudi za spremembo jedilnikov, ki so dokaj enolični. Mnogo je želja, ki tarejo Ve- lenjčane in nedvomno je ena od teh, da bi vsaj ena mesnica bila ob nedeljah odprta — uresničlji- va. V bodoče bi bilo zaželjeno, da bi prebivavci Velenja tesneje so- delovali s svetom potrošnikov, kajti le na ta način bo možno sproti odpravljati napake in dru- ge probleme, ki so največkrat vzrok upravičenega negodovanja. -ik spomini na srbijo Zapel je gramofon. Seljakom so noge pričele cepetati in že so Se prijeli v utripajoče kolo, ki je postalo vse bolj poskočno. Cez nekaj časa se je pred Nemci pretrgalo in seljaške roke so segle po njih, da jih potegnejo v krog. Ti so se nasmejaU in odkimali z glavami : »Najprej se bomo domenili za koruzo in fižol!-« Kolo se je vrtelo dalje. Eden od občinskih odbornikov je po- prosil Nemce, naj preprostemu narodu ne zamerijo njegovega ve- selja in naj se ga udeleže tudi sami. Vidijo naj, kako se slavi njihov obisk. A Nemci, ki niso še nehali jesti, so spet prišU na dan s ko- ^zo in fižolom. »Vi in mi, vsi radi živimo!« je dejal kmet in trčil z njimi, ti Pa so bili zdaj, ko so se izdatno najedli, že bolj dostopni za pitje. ""Dobro vino!« je eden izmed njih znal povedati po srbsko. Kmalu potem so se Nemci, ne da bi sami prav vedeli kako, znašli v kolu. Neumno so se smejali in posnemali gibe nog in telesa, •îakor so jih videli pri domačinih. Odprla so se vrata. Občinski pandur je privedel predsednika občine! Zanašalo ga je in krvavo so mu gorele zaspane oči. Kolo se je ustavilo in Nemci ?o se vrnili k mizi. Predsednik jim je nekako z viška segel v roke ^n mrmraj e dejal: »Lahko me ubijete, ampak koruze in pasulja od mene ne boste dobili! Vse smo dali in komaj za seme nam je ostalo. Ali hočete, da pocrkamo od lakote? Majku vam švapsku!« Seljaki so se s skrbjo spogledali. Morda je njihov pijani predsed- nik le preostro zinil. Povlekli so ga v kolo, ki se je ob novi gramo- fonski plošči spet zavrtelo. Toda že po nekaj korakih so se mo- žaku zapletle mehke noge. Zrušil se je po tleh in odvedli so ga na hodnik. Nemci so še pili in spet zaplesali, a so se hitro oznojili in utru- dili. Vrnili so se k mizi. Zdaj so pa res že hoteli vedeti, koliko vsega bodo seljaki dali. Zaradi tega so vendar prišli semkaj in se s praz- nimi rokami ne morejo vrniti v Jagodino. Prevajal sem. Kmetje so naštevali, koliko pridelkov so že oddali kljub slabi letini in svoji revščini. Nazadnje so Nemci vendar pričeli preklinjati. Izvlekli so papir in pero, da zapišejo številke. Narekoval sem jim količine, ki so jih seljaki sami ponudili. Bilo je to bore malo, komaj desetina zahte- vanega. Se malenkost so morali dodati in potem so trije kmeti pod- pisali dogovor. »Ti pa natanko zabeleži še za nas!« so mi rekli. Njihov tolmač je tedaj že spal za mizo. Hrupno kolo je še teklo ob zvokih gramofona, ki je bil čedalje bolj hripav. Na mizo so prišle skodelice črne kave. Rad bi se bil zdaj vrnil v Ćuprijo, a policijska ura je bila že mimo. Zato mi je učitelj ponudil prenočišče v svoji sobi. V neki drugi so pripravljali ležišča vinjenim Nemcem. Polagoma se je šolsko poslopje pomirilo. Vso to noč so okoli njega stražarili seljaki, bilo jih je nad trideset. Nemcem se ne sme niti las skriviti, kajti še je veljalo neusmiljeno pravilo: Sto za enega! Se preden so se zelenci prihodnje jutro prebudili, sem zapustil selo Virine. Seljaki so mi ponudili voz in nanj naložili nekaj jestvin, ki so ostale po gostiji prejšnjega dne. Zahvaljevali so se mi: »Pomagal si nam, da smo prevarili preklete Švabe! Bog ih ubio!<« 13. CETNISKI NOŽ Cetniki Draže Mihajloviča so se v Pomoravju pojavili leta 1942 in si v začetku 1943 osnovali vojaško in politično organizacijo, usmerjeno proti Komunistični partiji in Narodnoosvobodilni vojski. Nadeli so si ime »Kraljevske vojske v domovini« pod komando ge- nerala Dragoljuba Mihajloviča, ki je bil hkrati minister jugoslovan- ske begunske vlade v Londonu. (V dobi 1938/39 je bil komandant celjskega 39. pešpolka.) Svoje zavezništvo z okupatorjem so četniki nekaj časa prikrivali, a so se kmalu razgalili. Dobro oboroženi so strahovali ljudstvo. Svojo oblast so nadrobno organizirali. Postavili so svoje komandante sre- zov, mest in vasi z odbori. V ozadju so bili »ravnogorski odbori- (na Ravni gori je bil glavni štab DM) kot idejnopolitične organiza- cije tega gibanja, in nagla sodišča. Njihova osnovna udarna sila so bile »črne trojke«, ki so klale predvsem ljudi, zaznamovane s čko »z« (zaklati). Tudi z vpoklici so formirali svoje oborožene enote, nastanjene po hribih. Cetniki so pritegnili le del meščanov in bogatih kmetov poleg družbenih izmečkov na najnižji moralni stopnji. Mnogo več ljudi pa so pritegnili z ustrahovanjem. Žrtve, ki so jih povzročili, ne- dvomno niso številčno manjše od žrtev okupatorja. Vse to je iz- zivalo v ljudstvu proti njim gnev, dolgo časa prikrit. Kmetje so odkrito govorili zoper okupatorja, o »dražinovcih-" pa so le previdno razkrivali svoje misli: »Le malo je vredna njihova parola »Za kralja i otadžbinu!« Za kralja da se borimo, ki je z našim zlatom pobegnil? Za njega, ki mu je zdaj dobro in se v Londonu ženi? Mi za njega, a ne on za nas, ki nam ni dobro? Ce v nesreči lahko trpimo sami brez njega, bomo tudi v svobodi znali sami živeti!« Kleli so, ko so jim četniki odvzemali žito, živino, volno in mo- bilizirali sinove: ^ CELJSKI TEDNIK STEV. 38 — 28. septembra 1962 ŽEMA•DOM • DRUŽINA Kako prenašamo hrup z medicinskega stališča je hrup Tsak neprijeten zvok. Važno je, da vemo, da lahko enak zvok ali Sum različno vpliva na posamez- ne ljudi, prav tako pa lahko enak ivun različno vpliva tudi na iste ljudi, če se pojavlja v različnem času. Tako na primer škripanje stolov v kavami nikogar ne vzne- mirja, škripanje stolov v koncert- ni dvorani pa marsikomu para živce. Razumljivo je, da je vpliv trušča na človekov organizem od- visen predvsem od moči tega ne- prijetnega pojava. Hrup, ki se po- javlja ritmično, je mnogo manj neprijeten od tistega, ki izbruhne nenadoma. Vemo tudi to, da mo- čan hrup čez dan mnogo laže pre- našamo kot ponoči, ko je vse mir- no in tiho. Ce bi hoteli s foni (fon je enota za merjenje zvoka) izraziti moč posameznih šumov, bi videli, da je zvok sto fonov že izredno mo- čan in da 130 fonov lahko že zelo slabo vpliva na ušesa. Tako je na primer v prostoru, kjer piše na pisalne stroje nekoliko daktilo- grafk 60 do 65 fonov močan zvok, na avtomobilskih dirkah od 90 do 120, celo do 140 fonov itd. Srečna pa je okoliščina, da se lahko človekovo uho in njegov živčni sistem navadita na hrup in da se sčasoma izolirata. Tako la- hko kar mirno verjamemo delav- cem, ki trdijo, da jih trušč v to- varni ne vznemirja in da so se nanj kar lepo navadili. V medicini pravijo, da lahko uho in živčni sistem brez škode preneseta zvok, ki je močan do 90 fonov. To pa je meja in moč- nejši zvok je lahko škodljiv. Za- nimivo pa je, da so zdravniki pre- pričani, da je trušč veliko bolj psihološki kot fizični pojem. Toč- no je namreč, da se nekateri lju- dje hrupu privadijo, da ga laže prenašajo, čim večkrat ga poslu- šajo, res pa je tudi, da je pri ne- katerih ljudeh ravno narobe. Proti hrupu bi se torej morali boriti. Žal pa tu srečamo precej težko prepreko. Ta je namreč v tem, da povzročitelj trušča mar- sikdaj ne ve, kako je hrup za bližnje ljudi neprijeten. Tako je na primer z motoristom. Dokler se sam vozi, se sploh ne zaveda hrupa svojega motorja, kadar pa pešači, se bo zaradi glasnega mo- torja ki ga bo prehitel, prav tako jezil kot vsi ostali. Številne raziskave so torej po- trdile, da brun škodljivo vpliva na človekovo zdravje. Predvsem zmanjšuje delovni učinek in to velja tako za fizičnega kot za um- skega delavca. Hrup onemogoča dobro koncentracijo, lahko pa vpliva tudi na organizem. Tako se marsikdaj ob hrupu zniža člo- vekova telesna temperatura, po- slabša krvni obtok itd. Iz vsega lahko torej razberemo, da vsak pretirani hrup, pa naj bo to na ulici, doma ali na delovnem mestu, slabo vplive na naše zdravje. Zato bi se morali zdrav- niki, tehnični strokovnjaki in vsi mi odločneje boriti proti hrupu. PAPIRNATE TAPETE Se nt dve leti, kar so v to- varni grafičnih proizvodov LIPA-MIL odprli nov obrat papirnatih zidnih tapet, ki naj bi zamenjale klasičen na- čin barvanja sten. Ze letos pa bo tovarna proizvedla za domači trg več kot milijon kvadratnih metrov teh ta- pet. Sedaj izdeluje tovarna dve vrsti novosti, ki na svet- lobi ne oblede in prav takš- ne tapete, ki jih je mogoče tudi prati. V tovarniškem ob- ratu, kjer izdelujejo tapete, dela le devet ljudi, ki napra- vijo v določenem času toliko tapet, kolikor jih ne bi mog- lo nalepiti na stene v istem času niti 6000 zaposlenih de- lavcev. Že takoj v začetku so se Zagrebčani za tapete zelo za- nimali. Ce primerjamo pred- nost s klasičnim barvanjem sten, potem lahko ugotovi- mo, da pri lepljenju tapet sobe prav nič ne umažemo in da pri tem ni potrebna strokovna delovna sila, ker lahko po navodilih proizva- javcev to delo opravi vsakdo. V enem dnevu je mogoče po- vsem urediti in opremiti manjšo sobo. Najpomemb- nejše pri tej stvari pa je, da je ta način cenejši od bar- vanja sten, saj barve tapet ne obledijo niti po sedmih do osmih letih. Razen posameznikov upo- rablja omenjene izdelke tvAi zagrebška tovarna montaž- nih stanovanj Jugomont, ki opremlja svoja stanovanja z raznobarvnimi tapetami. Tovarna LIPA-MIL je pred kratkim ustanovila prve ser- vise za lepljenje tapet, in si- cer tri v Zagrebu ter po ene- ga v Nikšiču in Nišu. Tudi v Beogradu bodo kmalu od- prli tri takšne servise. Delov- na sila v teh servisih so pred- vsem ženske, saj so ugotovili, da se pri krojenju in leplje- nju tapet spretnejše od de- lavcev. stanovanje Pred nekaj številkami smo pi- sali o tem, kako malo srčne to- pline je naklonilo življenje neki materi iz Rifengozda nad Laškim. Vzrok njenega odnosa do otroka prav gotovo ni bil v nemogočih stanovanjskih razmerah. Kmalu nato smo dobili namreč pismo tovariša Jurija Orehova, ki pravi, da morajo starši marsikdaj z otro- ki slabo ravnati, čeprav tega ne želijo in jim je hudo ob pogledu nanje. Tovariš Jurij Orehov iz Linhartove ulice 22 v Celju piše namreč o svojem nemogočem sta- novanju. Takole pravi: Z ženo in trinajstletnim otro- kom stanujem v sobi, ki meri 16 kvadratnih metrov. V njej imam tri postelje in v resnici ne vem, kam naj bi postavil še ostalo. Po- vrhu vsega je v sobi še tolikšna tema, da mora tudi čez dan v njej ■ goreti luč. Težko mi je, ko gledam svojega otroka, ki mora ob taki razsvetljavi pisati domače naloge in še težje mi je, ker z ženo pričakujeva zdaj še drugega otroka. Za stanovanje sem zapro- sil že marsikje. Tudi v podjetju Ingrad, kjer sem zaposlen, zame ne najdejo rešitve. In tudi v Kme- tijskem kombinatu v Žalcu, kjer dela moja žena, mi stanovanja niso mogli obljubiti. Res ne vem, kako bo šlo to naprej. Boli pa me predvsem to, ker dobijo stanova- nja marsikdaj ljudje, ki ga niso tako zelo potrebni kot moja dru- žina. Takole piše tovariš Jurij Ore- hov in morda ima v marsičem prav. Razumemo pa seveda teža- ve, ki jih imajo naši odgovorni forumi za razdeljevanje stano- vanj. Tisto o prioriteti, o reševa- nju nujnih primerov pa nedvom- no ne bi smelo biti njihova zad- nja naloga. Jejmo razumneje Ker je pravilna prehrana za zdravje in naše delo izredno veli- kega pomena, smo se odločili, da bomo v nekaj nadaljevanjih na- pisali nekaj misli o tem. Za to smo naprosili tovarišico Jožico Dimec, upravnico Zavoda za napredek gospodinjstva v 2alcu, ki se je našemu vabilu odzvala. Danes je razgovor o prehrani ali dietetiki kar velika moda. O tem, kaj in koliko jesti, govore z večjo ali manjšo pristojnostjo po- vsod: na vlaku, v službi, na plaži in'v hotelu. Razumljivo, mnenja se zelo razlikujejo. O dietetiki pi- šejo ilustracije in zdravniške re- vije, poljudne publikacije in čas- niki. Med tisočerimi nasveti in slavospevi novim izdelkom pre- hranbene industrije pa se pogo- sto zgubi glavni namen znanosti o prehranjevanju: privzgojiti lju- dem občutek za to, kaj in koliko naj jedo, da jim ne bo škodilo. Kakor pomanjkanje, tako lahko tudi prepolna žlica skoplje člove- ku prerani grob. Razumljivo je, da ni mogoče po- staviti trdnih pravil, ki bi glede prehrane veljala za vse starostne dobe in poklice, pa tudi ne za vse narode. Zato se je treba omejiti na nekaj bistvenih točk, na ne- kaj smernic. Ce se človek ravna po njih, se lahko vsaj delno iz- ogne najhujšim napakam in pre- greham v svoji prehrani. Hrana preskrbuje telo s snov- mi, s katerimi gradi svoja tkiva in s snovmi, ki ščitijo organizem pred raznimi boleznimi. Energetska potreba posamezni- ka je tista energija, ki jo telo po- rabi v enem dnevu. Razumljivo je, da je poraba energije med po- samezniki zelo različna. Na sploš- no je več.ia pri moških, pri mla- dih ljudeh, v hladnih podnebjih in hladnih letnih časih. Odvisna je tudi od telesne površine in od telesnega dela. Se od sposobnosti presnavljanja je odvisno, koliko energije potrebujemo. Presnavljanje je sposobnost or- ganizma, spremeniti jedila v člo- veku lastne snovi. Kljub veliki pisanosti jedi lo- čimo med živili glavne skupine hranilnih snovi, ki so: beljakovi- ne, ogljikovi hidrati (sladkor in škrob), maščobe, vitamini in rud- ninske snovi ter voda. Organizem presnavlja samo beljakovine, ogljikove hidrate in maščobe, ostale hranilne snovi absorbira iz živil takšne, kakršne so. Redilna ali hranilna vrednost določene jedi se med seboj razli- kujeta v toliko, da je ređilna vrednost neke jedi le tolikšna, ko- likor je v njej maščob, beljako- vin in ogljikovih hidratov, med- tem ko so za hranilno vrednost ze- lo važne še ostale hranilne snovi. Snovi, ki so v sestavi r^Iičnih živil kot so kalcij, železo, fosfor, kalij, sol, celuloza, vitamini itd., so za življenje nujno potrebni, ni- majo pa kalorične vrednosti. Ne glede na vrsto živali ali rastline, od katere izvirajo, ima- jo beljakovine, maščobe in oglji- kovi hidrati stalno kalorično vrednost. Kalorična vrednost oglji- kovih hidratov in beljakovin je 4 kalorije na gram, maščob pa 8 do 9 kalorij. Potreba po kalorijah je pov- prečno 2500 kalorij do 4500 kalo- rij za težke fizične delavce. Kalo- rične potrebe je mogoče kriti s hrano, ki vsebuje ogljikove hidra- te, maščobe in beljakovine. Glav- no je, da telo s to ali drugo vrsto živil prejme potrebno količino kalorij. Vendar pa je danes, ko menimo, da je največja sreča biti in ostati čim dalj časa zdrav, po- sebno važno, kako in kaj bomo jedli, da bomo zadostili našemu organizmu, da ga ohranimo čim dlje sposobnega za življenje in proizvodno delo. Jožica Dimec 2alec Tako! Jesen je tu in nič ne moremo proti temu. Hladno je in prav radi se stisnemo k topli peči. Vedno pa ne moremo sedeti le ob njej. Predvsem smo v zadregi, kadar moramo ven po opravkih. Letni plašč je prehlađen, zimski pa še zaenkrat pretopel. Ob takih prehodnih dneh se po navadi hitro odločimo za nov nakup. In če ste se tokrat odločili za jesenski plašč, izberite enega izmed tehle krojev. Nosili jih boste lepo, ker sta udobna in ker se jima vidi, da sta ukrojena letos. Najhujše je že mimo, smo dejali, ko so minili prvi šolski dnevi naših malih učenjakov. Žal, pa ni tako! To velja predvsem za tiste, ki so letos prvič prestopili šolski prag. Se toliko se bodo morali naučiti in toliko razlitega črnila še bo in polomljenih svinčnikov, predno bo najhujše mimo! Pa vendar nikar ne prehitevajmo časa. Otroku in šoli ne bomo prav nič koristili, če ga bomo doma hoteli že prej naučiti vset tiskanih in pisanih črk, pa vseh tistih prvih preprostih računov. Morda bi s tem postavili na glavo ves načrt, ki ga ima ^>tovarišica«. To pa lahko ne samo njej otežuje delo, temveč lahko zmede tudi prvošolčka. Tega pa ne želimo, kajne?^ CENE SE HITRO MENJAJO Tokrat smo za ceno pov- praševali v torek. Tisti dan pa je — če se še spomnite — zjutraj pošteno pritisnil mraz. Nič kaj všeč ni bilo zato tržnemu nadzorniku, ko smo ga vpraševali po cenah. »Do petka, ko bo izšel vaš list,« je dejal, »se bodo cene lahko že povsem spremenile. Poglejte — v zadnjih dveh dneh je cena solati poskočila od osemdeset na sto dvajset dinarjev in verjetno bo v dneh do sobote lahko še višja. Tale mraz na cene namreč nič kaj dobro ne vpliva.« To bo verjetno kar držalo, zatorej — naj ne bo hude krvi, če ste danes morali že dražje plačati kakšno stvar, kot mi tu — îe napovedujemo. V preteklem tednu je bil krompir po 30 do 40 dinar- jev, zasebni proizvajavci pa so ga prodajali po 60. Zelje je bilo po 60 do 70 dinarjev in pojavilo se je tudi že v »-ski- sani« obliki — mislimo nam- reč kislo zelje, ki smo ga lahko kupili po 100 dinarjev za kilogram. Ohrovt nas je tokrat razveselil s ceno 80 do 100 dinarjev, rdeča pesa pa s ceno od 60 do 80 dinarjev. Ce bi povpraševali za ko- renjčkom, bi ugotovili, prav različno ceno. Od 60 do 120 dinarjev se je sukala. Ugo- tovitev o različnih cenah velja tudi za peteršilj, ki je bil po 150, pa tudi po 200 dinarjev. Spinačo so pretekli teden prodajali po 300 do 350 di- narjev. O solati smo že govorili. Pred nekaj dnevi je bila še po osemdeset, zdaj pa je cena poskočila že kar na sto dvaj- set dinarjev. Vse kaže, da bo solata spet postala dragocena jed. Da, to velja tudi za jajca, saj jih v preteklem tednu pod 27 dinarjev sploh ni bilo mo- goče kupiti; raje so bila kar za dva dinarja dražja. Radič je bil po 150 in 200 dinarjev, cvetača po 160, grah po 120, fižol v stročju pa tudi po 80 dinarjev. Na trgu je bilo že tudi nekaj zluščenega, seveda še svežega fižola, ki so ga prodajali po 120 do 160 dinarjev. Pred tedni smo pisali o tem, da sta paprika in paradižnik zelo poceni. O kakšnem viso- kem skoku cen tema dvema ргте1кота sicer še tudi da- nes ne bi mogli govoriti, toda verjetno se bo zdaj po tem mrazu to razveseljivo stanje kaj malu spremenilo. Paprika je po 60 do 90 dinarjev, para- dižnik pa po 80 do 90. Tudi kumare so še kar poceni; po 50 dinarjev so, čeprav so one za vlaganje mnogo dražje. Prodajajo jih namreč po 200 do 350 dinarjev za kilogram. Pa še sadje: jabolka so bila po 68 dinarjev, zasebni proiz- vajavci pa so jih prodajali po ceni, ki se je sukala med 50 in 80 dinarjev. Hruške so bile po 70 do 90 dinarjev, breskve po 80 do 120, grozdje po 100 do 150 in češplje po 70 do 80 dinarjev. IZ NEVROPSIHIATRICNEGA ODDELKA CELJSKE SPLOSNE BOLNIŠNICE Prizadevonje je rodilo SAD V sestavu splošne bolnišnice v Celju je tudi nevropsihiatrični oddelek v Vojniku, ki je edina tovrstna ustanova od Maribora do Ljubljane. Ustanova, ki so jo ustanovili že leta 1959, je bila najprej namenjena prebivavstvu celjskega okraja, kasneje pa je odelek zaradi potreb začel spre- jemati bolnike tudi iz drugih okrajev. Ob ustanovitvi je bilo na oddelku 115 bolniških postelj, kmalu pa so števijo povečali na 180. Oddelek je zdaj močno pre- natrpan, saj kažejo podatki, da pride na eno posteljo do šest bol- nikov letno, kar je seveda mnogo preveč. Potrebe so tako narasle in natrpanost oddelka je zdaj tolik- šna, da morajo zdravniki marsi- kdaj odkloniti bolnike. Statistike iz znanstvenih publi- kacij in izkušnje zdravnikov so dokazale, da je za uspešno zdrav- ljenje duševnih bolezni izredno važen čas ugotovitve diagnoze. Za zanemarjena duševna obolenja imajo zdravniki marsikdaj zelo slabe napovedi. Velik del bolni- kov v oddelku v Vojniku sestav- ljajo alkoholilci, ki prihajajo v bolnico običajno v zelo težkem te- lesnem stanju, z znaki obolelih jeter, prebavil, ledvic, srca in živ- čevja. Velik je tudi delež tistih bolnikov, ki se poškodujejo pri delu, na cesti ali v pretepih. V Vojniku so pri zdravljenju alko- holikov dosegli že precej izredno lepih uspehov. Dosedanje delo z alkoholiki pa je pokazalo, da je resničnih in skritih alkoholikov veliko več, kot lahko razberemo iz podatkov in statistik. Veliko ti- sočev jih je samo v celjskem okraju. Poleg tega je še veliko stalnih uživalcev alkohola, ki še niso pijanci, katerih telo pa je alkoholu že tako predano, da bo- do kaj kmalu nastopile posledice. Pomembni bolniki, ki polnijo psihiatrične bolnice, so bolniki, ki jih imenujemo nevrotike. To so bolniki, pri katerih ne moremo najti bolezenskih sprememb v or- ganizmu, pa čeprav tožijo o vsem mogočem. Bolezen ni telesnega in ne duševnega izvora, temveč izvi- ra iz njihovega odnosa do okolice in življenja, ki ga živijo. Od zdravnikov zahteva delo s takšni- mi bolniki veliko naporov, veli- ko potrpežljivosti in predvsem — veliko strokovnega znanja. Praksa prvih let življenja v od- delku v Vojniku je pokazala, da še marsikaj pri nas ne najdemo popolnega razumevanja za psihi- atrično službo in duševnega bol- nika. Stanje se močno izboljšuje in upamo lahko, da bo čez čas še mnogo bolje. Nedvomno je v teh uspehih veliko prizadevanj dose- danjega predstojnika nevropsihi- atričnega oddelka dr. Jurija Za- lokarja. Dr. Zalokar odhaja zdaj na novo službeno mesto. Prav je, da mu zaželimo veliko delovnih uspehov. D. M. Denar in čas boste priste- dili, rešili se skrbi in potov, če oglašate v Celjski tednik Sprejemamo tudi čestitke za družinske prazniku. CELJSKI TEDNIK STEV. 38. — 28. september 1962 0 ODGOVORI HA VRAŠAHJA VOLIVCEV Zavlačevanje podražuje gradnje To fe glawni ^zrok, da je graditia celi- skega hotela, mlekarne in obrota druž- bene prehrane v Gaberfu tako draga Na skupni iseji Sveta za turi- zem in gostinstvo ter Sveta za Jjlaiiovnd promet pri celjski obči- ni, ki je bila pred dnevi, so člani obeh svetov obravnavali odgovo- re na vprašanja volivcev. Vpra- šanja so zastavila občani na zad- njih zborih volivcev, o'dgovare ipa je pripravil oddelok za gospo- darstvo pri celjski občini. Volivci z Otoka so se zanimali, zakaj je gradnja hotela Celeia tako počasi potekala in zakaj so stroški izgradnje tako narasli? Vzroik, da so narasM s,troški od predvidenih 143 milijonov din po- predračunu na 360 milijonov din, je v glavnem v tem, ker se je med .gradnjo cena igradibenim sto- ritvam ddkaj zvišala. Razen tega so po naknadnem načrtu povečali hotelske zmogljivosti za 2 etaži s 36 novih ležišč in 40 novih pro- storov v resitavracijd. Do spre- membe načrta je ¡prislo vsled te- ga, ker je bil prvotni načrt na- pravljen v veliki naglici (mesec dni). Naglico je narekovala po- treba, da je na podlagi načrta občina lahko sploh sodelovala pri natečaju za del sredstev. po;treib- nih za gradnjo hotela. V naglici izdelan načrt pa, razumljivo, ni mogel predvideti vseh fuiiikcio- nalinih podrobnoisti ,kot n. pr. po- večanje ležišč, ikletnih prostorov in restavracije. Zato so načrt ponovno izdelali, kar je gradnjo zavleklo in dejansko povečalo stroške za 3,5 milijone din. Vsa ostala raz.lika y ceni pa gre na račuin znatno višjih cen in pove- čanja hotelslkih zmogljivosti. Volivci z Otoka so zahtevali tudi odgovor glede obrata druž- bene prehrane v Gaberju, o ka- terem so Celjani glede trajanja gradnje in koristnosti objekta imeli tudi dokaj umestnih in ne- umestnih pripomb. Gradnjo tega obrata so začeli že pred leti na pobudo večine večjih podjetij v Gelju. ki so imenovala tudi gradbeni odbor in prispevala v ta namen okoli ŽOO milijonov din. Tudi pri tem objektu je vsled dolgotrajne gradnje cena gradbenim storit- vam porasla. Tako so eitroški gradnje porasli od predvidenih 125 milijonov kar na 283 milijo- nov, ikljub temu, da se načrt gradnje in obseg obrata ni spre- menil od iprvotne zamisli, kot je bil primer pri gradnji hotela Ce- leia. To namreč kaže, da je'pri- pisati podražitve pri gradnji ho- tela predvsem višjim cenam in povečanju kapacitet, ne pa toliko malomarnosti in neod,govornosti pri projektiranju in gradnji, če- Diav tudi ta očitek oibčanov ne kaže povsem zavreči. Obrat družbene prehrane pa je vsekakor perspektiven in tudi lokacija je na pravem mestu, če- prav je nekoliko odmaknjen od sedanjega središča mesita. Upo- števajoč to. da je na tem področ- ju že sedaj skoncentrirano naj- več celjske industrije, lahko pri- čakujemo, da bo obrat 'koristno služil svojemu namenu. Člani obeh svetov eo še predlagali, da 'bi za ipotrebe prebivavcev ožjega mestnega središča in naselja Otok pa le nekje bliže uredili primerno jedilnico. Predvideva- jo, da bo obrat v Gaberju začel poslovati 29. novemibra leto's. Volivci krajevne skupnosti Pod gradom so menili, da celjski po- grebni zavod ne posluje ustrezno sodobnim potrebam in da neka- teri uslužbenci tega zavoda nima- jo najboljšega odnosa do strank. Na to pripombo so člani sveta menili, da bo potrebno v tem za- vodu urediti notranje odnose in zahtevati od Aodstva zavoda, da vsikladijo poslovanje zahtevam današnjega časa. Na Dolgem polju so volivci iz- razili željo, da bi naj urediti tr- govino na Dečkovi cesti. Trenutno tej želji ni mogoče ustreči. Prebivavcem tega območ- ja pa je olajšano s tem, da š(pe- cerijska trgovina pri Metki pro- daja tudi zelenjavo in kruh. V perspektivi pa je na tem območ- ju predvidena samopostrežna tr- govina v sklopu trgovskeiga pa- viliona. Volivci z Otoka so zahtevali tudi odgovor, zakaj se je gradnja mlekarne toliko zavlekla in za- kaj so stroški gradnje porasli? Gradnja se je zavlekla, ker je bil giradbeni program naknadno revidiran. Stroški gradnje pa so bili od leta 1957 vsako leto za 20 odstotkov višji, oprema pa se je stoodstotno podražila. Kritika, češ. da lokacija mlekarne ob Ljubljanski cesti ni primerna, ni utemeljena, saj so talne prilike veliko boljše in ozračje čistejše koit v Galberju. Na vprašanje volivcev iz Ga- berja, kdaj bo konec strupenih plinov, ki jih bruha cinkarniški dimnik, so menili člani sveta, da sedaj zajemajo v cinkarni 70 do 80 od-stotkov žveplenih plinov. Veliko bolje bo, ko bo končana rekonetrukcija. vsega plina pa tudi takrat ne bo možno povsem zajeti. Volivci iz Trnovelj bi želeli še eno trgovino. Člani sveta so me- nili, da na razdalji 2 km. in pri 1.200 Iprebivavcih dve trgovini ne bi bili rentabilni. Zato pa bo v bližnji bodočnosti trgovsko pod- jetje Merx iz Celja uredilo Spodnjih Trnovijah sodoben tr- govski paviljon. —ma— MLADINA SE PRIPRAVLJA NA OBCINSKE KON- FERENCE LJUDSKE MLADINE PRI PRIPRAVAH MNOGO VEČ RESNOSTI Prihodnji mesec bodo v celjskem okraju v vseh ob- činah občinske konference Ljudske mladine. V nekatrih občinah bodo te konferen- ce pripravili seveda že v prvih dneh novembra, ven- dar bo večina priprav in konferenc samih opravljena že v prihodnjem mesecu. Le- tošnje občinske konference so še posebnega pomena. Pro- ti koncu leta bo namreč v Beogradu kongres Ljudske mladine Jugoslavije, katere- ga delegate bodo volili na občinskih konfrencah. Le- te pa bodo hkrati tudi vse- binska priprava na kongres, ki bo prav gotovo odločno spregovoril o večini pomemb- nih vprašanj, ki zanimajo našo mladino. V celjskem okraju se na občinske konference Ljudske mladine že vneto pripravlja- jo. Vsebina konferenc bo te- meljila predvsem na zaključ- kih tretjega in četrtega ple- numa Centralnega komiteja ZKS, seveda pa bo prilago- jena pogojem posameznih občin. Letos bodo na konfe- rencah tudi prvič izbrali za razpravo enega ali kvečjemu dva problema, ki pa jih bodo podrobno analizirali. Nič več ne bodo govorili o vsem mo- gočem. Temo za konferenco bodo izbrali na razširjenih predkonferenčnih sestankih, na katere bodo povabili se- veda tudi predstavnike osta- lih družbenopolitičnih orga- nizacij. Zanimivo je, da bodo le- tošnje konference — v raz- liko od dosedanjih — delale v plenumu. Pokazalo se je namreč, da je taka oblika primernejša, saj delegati na ta način laže zberejo in nato tudi posredujejo članstvu sklepe in zaključke konfe- rence. Da pa bi bili obračuni dela čimbolj izčrpani in kon- ference čimbolj delavne, bo- do letos mnogo ostreje ome- jili tudi število delegatov. Kljub temu pa bodo konfe- rence javne in se jih bo lahko udeležil vsakdo, ki bo za to pokazal zanimanje. In še ena novast — letos so na kon- ference vabljeni tudi starši. Posebno pozornost bodo posvetili kadrovski pripravi na konference. To velja tako za delegate, za katere bodo določili take mladince, ki ne bomo samo pasivni poslušavci razprav, temveč bodo v njih tudi aktivno sodelovali, kot za nove člane komitejev Ljudske, mladine. Med nji- mi bo moralo biti zlasti več mladink in večje število spo- sobnih mladincev, ki še ni- so izpolnili osemnajstega le- ta. Najprej bodo imeli konfe- renco Celjani. Ta bo že zad- njo nedeljo tega meseca, na- to bodo na vrsti Soštanjčani, ki bodo zborovali 21. oktobra in nato še vse ostale občine. Skrbne priprave vzbujajo upanje, da bodo letošnje ob- činske konference Ljudske mladine mnogo boljše od lan- skih, -ij Ribiški praznik v» Obsotelju Pri Medvedovem mlinu v Pod- četrtku se je zbrala pred dnevi pestra ribiška druščina. Ribiči do- malega vseh ribiških družin v Slo- veniji so se zbrali ob razvitju ri- biškega prapora ribiške družine »Sotla« v Podčetrtku, ki je drugi prapor v Sloveniji. Do 1952. leta obsotelski ribiči še niso imeli svoje družine, temveč so delovali pod okriljem brežiške ribiške dru- žine. Takrat pa so se prvič zbrali v Podčetrtku, bilo jih je kakih 17 in ustanovili ribiško družino »Sot- la«, ki združuje ribiče celotne šmarske občine. V desetih letih je družina skokovito napredovala: danes šteje 78 aktivnih članov, poleg tega pa je razvila še mla- dinsko sekcijo, ki šteje 31 članov. Pri Rogaški Slatini so si uredili lep ribnik, v katerem gojijo kali- fornijsko postrv, prav tako pa skrbijo za ribji zarod v ostalem povodju. V Bistrico so prenesli postrv. Res je, da ribištvo v šmar- ski občini nima gospodarskega po- mena, to je predvsem športnega značaja, ki prispeva k oddihu de- lovnega človeka. V ribiških vrstah srečamo tudi precejšnje število rogaških steklarjev, ki dokaj radi preživijo v tihi, a zanimivi Sotli velik del svojega prostega časa. 'Ribiška družina »Sotla« že ne- kaj let zapovrstjo prireja družin- ska in meddružinska tekmovanja, ki so doslej vselej lepo uspela. Vedno več ribičev iz vse Slovenije in tudi Hrvatske se udeležuje pri- jetnih srečanj. Tudi tokrat je na- stopalo okrog 90 tekmovavcev, ki so se pomerili v triurnem tekmo- vanju v ulovu na trnek. Največji uspeh je dosegel ribič Vanovšek. ki je tokrat ujel 60 rib in tako prejel prvo nagrado. Prav tqko sta celjski ekipi odraslih in mla- dincev dosegli prvo mesto, med- tem ko so se za njimi uvrstili no- vomeščani in ptujčani. Po podelitvi nagrad je predstav- nik pokrovitelja Brane Suhy iz Novega mesta razvil ribiški pra- por. Trakove pa so razvili k pra- porju še za ribiško zvezo Slove- nije Stojan Jakovljevič, za občin- ski odbor Šmarje pri Jelšah taj- nik Slavko Zupane, za brežiško ri- biško družino Lupšina Anton. Predsednik ribiške družine »Sotla« Albreht Bojan je v kratkem go- voni orisal razvoj družine in per- spekLive ribištva ob Sotli ter se zahvalil vsem, ki so prispevali k izredno prijetni ribišlii prireditvi v Podčetrtku. Po slavnosti so se ribiči in številni gostje prijetno razživeli v pristnem ribiškem okolju ob Sotli, kjer so jim po- stregli z okusno ribjo pečenko, vir- štanjsko kapljico ter bogatim sre- čolovom, za vedro razpoloženje pa je poskrbela steklarska godba na pihala iz Rogaške Slatine. Združenim kritikarjem v ROGAŠKI SLATINI S posebnim veseljem bi Vaš prispevek uvrstili med vrstice na- ših bravcev, če bi bil le-ta pod- pisan z Vašim polnim naslovom. Dobrohotna kritika, nasveti in predlogi za uspešnejšo rast turi- stičnega razvoja v Vašem kraju, skrb za tamošnje prebivavstvo ni- kakor ni negativen pojav držav- ljana. Zato bi želeli, da prispevke podpišete s polnim naslovom in jih bomo rade volje objavili. Uredništvo Cesta ie utruiena d¿ bsotelska cesta se vije po ' dolini vsa brazgotinasta, ja- masta in razorana. Zleknjena je, kot bi se utrudila v ne- nehnem naprezanju. Vozila neusmiljeno brze po njej. Vedno več jih je, da si cesta niti za trenutek ne more od- počiti. Gramoz, s katerim ravnajo jame, že v nekaj urah sfrči na vse strani. Pred leti ni bilo tako hudo. Stari cestar Jurček SELEKAR, ki se nagiba že globoko v deveto življenjsko desetletje, tudi utrujeno stopa po cesti in obuja spomine: »Veste, vsako ped naše ceste sem pregladil s svojimi ■ rokami. Kako je ne bi? Po-] kojnino sem. si prislužil na njej. Samo v tistih časih ni büo tako. Avtomobili so bili redki, pač pa je bilo več konjskih vpreg. To vse pa je šlo polževo počasi, 'če vidim, kako avtomobili danes dir- jajo, da s prahom zameglijo vso vas. Na cesto si skoraj ne upam več. Star sem že, kaj hočete in počasen, pa se kar bojim, da ne bi mogel od- skočiti pravi čas pred avtom, če bi bilo potrebno. Cesta pa taka! Smili se mi, veste! Po- magati ji bo treba, da bo vzdržala, saj tako je nemo- goče! Desetkrat in še večkrat več je vozil na cesti, kot jih je bilo takrat, ko sem še jaz cestaril. Tako slabe ceste menda ni daleč naokoli, ka- kor je obsotelska. Nekoč, bilo je menda enkrat okoli 1934, sem se jezil, ko mi je cesto pretresal tisti poštni avto s trdimi gumami. Ko je tisti ro- potal po cesi, se je vse treslo. Cesta mora biti utrujena. E, drugačni časi so danes, da se ne spoznam več. Le to vem, da taka cesta ne bi smela biti! Pa bo že bolje! Vse napravijo, pa bodo še cesto. Vidite, o železnici pri nas so govorili že v mojih otroških letih, to- da nikdar nisem mislil, da jo bom dočakal! Pa jo imamo!<-< Toplo se je nasmehnil in z vrbovo vejico pogladil raz- drapano cesto. »Kdo ve? Mo- goče pa učakam še to, da se naša stara cesta pomladi, si opomore, pa v lepi asfaltni obleki steče skozi vas. O, to bi bilo lepo, takrat bi bil še vesel.^< Stari cestar Jurček iz Ime- nega rad pripoveduje. Spo- mini so lepi, čeprav je včasih na cesti bilo tudi hudo. Ko- likokrat ga je premočil dež! Neugnana Sotla je preplav- ljala cesto po desetkrat v letu. Leta in leta je spremljal njen utrip, danes pa sta se on in cesta resda že utrudila. Že- limo, da bi cesto kmalu ob- novili, on pa riaj še dolgo, dolgo vzdrži in učaka pomla- jeno cesto! - ji Minilo je čeprav so dnevi, ko smo imeli v gosteh »Vlak bratstva in enot- nosti«, že minili, je spomin na drage goste še vedno svež in pri- srčen. Tako-le so se v Laškem poslovljali. Niso in niso se mogli ločiti. In če pravimo, da je bilo v Laškem toplo slovo, moramo potrditi, da pa je bil v Šentjurju izredno prisrčen sprejem. Oba dogodka je zabeležil naš fotoapa- rat in vam jih posredujemo. KRKO BO LETOS Z OZIMNICO ? MRZLICA PRED ZIMO Letošnja jesen je prinesla med nas precej zmede. Prišla je tako zgodaj, da v začetku kar verjeti nismo mogli, da je že tu. Ko pa je padla prva islana in so cene na trgu poskočile, nas je zaskrbelo. Ka.ko ho letos z oz.imnico? Kje bomo dobili ikromoir in kje ja- bolka? In — ali bo tega res za vse dovolj. Slišali smo. da letoš- nja krompirjeva letina ni naj- bolj ugodna. V strahu, da ne bi ostali brez oziminice, si jo je mar- sikdo organiziral na lastno pest. V Savinjisiko dolino vozijo fički, spački ter se vračajo polni do- mov. Njihovi lastniki pa so v Sa- vinjski dolini pustili mnogo več denarja kot« je bilo potrebno. Ta- ko vsaj pravijo v celjskem pre- [-Nikribovalnem podjetju »Agropro- :net«, ki je tudi letos — kljub slaibi lotini — pripravilo dovolj krompirja po zelo ugodnih ce- nah. »Ozimnico smo letos organizi- rali na lastno pobudo«, ie dejal direktor podjetja, tovariš Steb- lovnik. »Mnogi ISO namreč men'il;i, da to ni več ро1геЛ)по. da mora biti trgovska mreža sposobna, da te artikle preskrbi tudi čez zimo, ,pa še o tem so govorili, da sodob- na stanovanja, ki po večini ni- majo kleti, niso primerna za soravljanje Ozimnice. Toda poka- zalo se je, da je bila naša odlo- čitev kar pravilna. Vsak dan je pred našimi skladišči vse polno ljudi. In verjetno bo tako še do desetega oktora. Obljubili smo namreč, da bomo do takrat pro- dajali krompir za ozimnico.« Letos so v »Agroprometu« /a ozimnico kupili samo krompir. No, priznati moramo, da je zelo poceni — po 28 in 58 dinarjev íílede na vrsto in kvaliteto. Osta- le artikle, ki sodijo v ozimnico pa »Agropromet« prodaja potroš- nikom po grosističnih cenah. Za- nimivo je —lin prav to je vzbudi- lo precej nejevolje — da lahko krompir po tako nizkih cenah kupujejo sanxo potrošiniki. Men- ze, hoteli, domovi in restavracije ga morajo tudi zdaj plačevati po grosističnih cenah. In kakšne težave ima »Agro- promet« pri tej toliko opravljani ozimnici? »Že mnogo pred izkopom krom- pirja smo imeli s proizvajavci po- dročij, kjer se je obetala nor- malna letina krompirja, sestanke. Dogovorili smo se za koMčine in cene. zdaj pa moramo žal ugo- toviti, da proizvajavci leh dogo- vorov ne upošetajo. To velja predvsem za kmetijska gospodar- stva, ki hoče TO krom ni r na vsak način prodati po višji ceni. Po- glejte, celo to-lc se nam je pri- merilo: nekemu posestvu smo iz- ročili semenski kromnir in niu zago+ovili. da bomo odkupili vos kromnir. tudi nejodilnega. Pa nam je proizvajavec (Orodal siko- raj чгтгпо tega. naiboliše^a na i e plasiral drugod. Take-le šnckuIli- ri je prav erolovo ne morejo ugod- no vplivati na trg. No, n^arsikdni pa г?а polomijo tudi potrošniki sTm«. Letos so se v sfrnhii. da rte bi bi'o krompirja z-4 viîp dovo'i. zapodili v Savinj- sko Ho'îno in tam kmetovavcem T>oiiuiali po do 40 dinariev za k'lograni. Popolnoma enak krom- pir prodajamo pri nas po dosti nižji ceni — po 28 dinarjev. Kmet'e so ceno navili in če bodo potrošniki še naprej tako ne- spametno ravnali, se lahko v res- nic; i^rv^iiipo. da bo čez nekaj me- secev cc": riti mnogo pre- visoka. Že sedaj, ko L; m t) ral i na-. vsezadnje biti ponudba največja, je tako. Najbolj žalostno pa je, da so se v to gonjo za ozimnico vrgle tudi sindikalne organizaci- je. Dve iz celjskega okraja sta celo na ptujskem področju zme- šali situacijo. Od privatnih pro- izvajavcev sta kupild krompir namreč po dosti višjih cenah kat ga odkupujejo zadruge. Ta cena pa je višja tudi od maše. Tako niso pomagali niti ičlanom svoje- ga kolektiva, niti ptujskim za- drugam, samo kmetom ¡so ugo- dili.« »In kako bo s krompirjem čez zimo?« »Zagotovljen je uvoz. Upajmo, da ne bo kritično.« »Kaj pa ostala ozimnica — ja- bo'ka na primer?« »Letos jabolka izredno pozno zorijo, pa jih zdaj še nismo mo- gli pripraviti za ozimnico. Če se bo pokazala potreba, homo to storili ikasncje, vendar skoraj ne verjamemo, da si bodo potrošniki letos ustvarjali kakšno veliko za- logo jabolk. Njihova kvaliteta namreč ne bo ne vem kako viso- ka, poleg tega, pa bodo letos ime- la prav taikšno ceno kot lani.« Ko smo se vračali iz »Agropro- meta«. sta nas prehiteli dve go- spodinji. »Poglej«, je dejala prva, »pri Agroprometu je spet veliko ljudi. Krompir kupujejo.« »Hm«, ie pritrdila druga, »pa lepega imajo; sicer pa — saj je tu tako /'.' nekaj let.« Kar lepo priznanje za »Agropromet«, kajne? ij- CiTAJTE CELJSKI TEDNIK CELJSKI TEDNIK STEV. 38. — 28. september 1962 SLAB NOGOMET Medtem ko so nekateri že ne vem kolikokrat ponovili trditev, da jih zaradi tako slabega nogometa ne bo več na tekme in so, da bi dali tej Izjavi potrditev, predčasno odhajali z igrišča, so se drugi prijemali za glave, stokali in se zgražali. To vendar ni več nogomet. Ce bo šlo tako na- prej, bodo 'morali organiza- torji tekem nagraditi sleher- nega, ki bi še hotel gledati takšno tekmo, ne pa da po- birajo zanjo celo vstopnino. Pa še ti gledavci bodo morali imeti zelo dobre živce, če bo- do hoteli vzdržati do konca. Takšno približno je bilo razpoloženje na nedeljski no- gometni tekmi slovenske lige med ŽNK Celjem ter velenj- skim Rudarjem pri Skalni kleti. Ce so domačini iz tega dvoboja pobrali vse, kar se v takih primerih sploh da, to je dovolj visoko zmago ter eeVeda obe razpoložljivi točki, io povsem razočarali Ve- lenjčani. S takim nogome- tom, kot so ga pokazali na tem dvoboju, res ne morejo priti dlje. Zdi se, kakor da so ftli v igro brez načrta. Gostje BO odpovedali na celi črti. Med slabimi je bil vsekakor najslabši napad, saj je zapra- vil nič koliko priložnosti za gol. Zanimivo je, da jih ve- lenjski gostje niso imeli nič manj, kot pa domačini, zlasti v tistem delu igre, ko so Celjani že povedli z 2:0. Celjani so ta dvoboj zaklju- čili z zmago 4:0. Temu uspe- hu ni kaj oporekati. Bil je raslužen. Nekaj kritičnih pa bi lahko rekli na račun igre. Saj ne gre za to, da bi morala sleherna žoga obtičati v mre- ži; toda če igravci kot zlasti Travner, nadalje Adjič ter Florjane zapravljajo več kot stoodstotne priložnosti, potem se človek vendarle vpraša, kako in kaj. Za eno tako za- mujeno priložnost, je dobil Adjič celo iskreno zahvalo; dal mu jo je vratar velenj- skega moštva. Razumljivo je, da je povzročila precej smeha. Vse kaže, da so se podobni dogodki razvijali na igrišču v Kopru, kjer sta se srečala Delamaris iz Izole in Kladi- var. Po poročilih je bil Kla- divar celo boljši, zlasti v teh- ničnem pogledu, toda navzlic temu je zapustil igrišče kot poraženo moštvo. Zmagali so namreč domačini 3:0, pred- vsem po zaslugi večje borbe- nosti. Kladivar je imel naj- slabši del moštva v obrambi, nekaj pKjdobnega kot na tekmi proti Triglavu. Po nedeljskih dogodkih na nogometnih igriščih zavzema enajstorica celjskih železni- čarjev tretje mesto z deve- timi točkami ter razliko v golih 12:6. Kladivar je po tekmi v Kopru zdrknil na de- veto mesto; ima pa pet pik ter negativno bilanco v golih 9:6. Velenjski Rudar tudi po nedeljski tekmi tiči na zad- njem mestu jakostne lestvice z eno samo točko, ki jo je izbojeval v igri z Delamari- sem (!) ter z negativno raz- liko v golih 4:14. Pri vsem tem pa je treba povedati še to, da ima v dobrem eno tekmo in to z Ljubljano na domačem igrišču. V sedmem kolu bodo ve- lenjski rudarji gositili na do- mačih tleh svoje stanovske tovariše iz Trbovelj, ki za- vzemajo trenutno četrto mesto z osmim točkami. Celj- ski železničarji se bodo sre- čali v Šempetru pri Gorici 2 domačini. Moštvo Gorice • tiči trenutno na osmem mestu s petimi točkami. Kladivar pa bo doma gostil ekipo Ljubljane, ki zavzema zaen- krat trinajsto mesto s tremi točkami. -an PROTEST IN REŠITEV Rešitev? Zaenkrat samo delna in začasna, kljub vsem naporom, da bi precej mučno vprašanje spravili z dnevnega reda na naj- bolj ustrezen način; rešitev, ki pa je hkrati opozorila na boleče pro- bleme ne samo gradnje in ureje- vanja športnih igrišč v celjskem mestu, temveč zlasti še njihovega vzdrževanja. Protest celjske ekonomske šole, ki je naenkrat, lahko bi rekli čez noč, ostala brez telovadišča ob Kajuhovi ulici, ki ji je služil za reden šolski pouk, ne da bi jo ob- vestili da nameravajo igrišče, ki pa so ga uporabljale tudi druge celjske šole, spremeniti v gradbi- šče, je naletel v celjski javnosti na velik odmev in najrazličnejše ko- mentarje. Naj je bil ta ukrep še tako urbanistično in ekonomsko utemeljen, zlasti kar tiče Ingrad, ki je dobil izreden kredit za grad- njo stanovanj, ni bil simpatičen, zlasti še zato ne, ker prizadeta šo- la o njem sploh ni bila obvešče- na. Tako je v protestu šole prišlo na pobudo predsedstva občinske- ga ljudskega odbora v Celju do sestanka, na katerem so ponovno proučili program gradnje šport- nih in šolskih igrišč, kot jih na- kazuje urbanistični načrt in zlasti še primer, ki je naenkrat izbruh- nil na dan in zahteval takojšnjo rešitev. Pojavilo se je vprašanje: ali takoj ustaviti dela pri gradnji predvidenih blokov ob Kajuhovi ulici, ali pa najti drug primeren prostor, ki bi ga lahko za pouk telesne vzgoje uporabljala pred- vsem ekonomska šola. Predlogov in mnenj je bilo več. Nazadnje je prevladovala misel, naj se takoj začno dela pri ureditvi športnega igrišča odprtega tipa med Ljub- ljansko cesto in Malgajevo ulico. To je prostor, ki je bil rezerviran za otroško igrišče; zdaj pa se bo ta del zemljišča za novimi bloki ob Malgajevi ulici spremenil v šolsko telovadišče. Rešitev sicer ni najbolj posrečena, zlasti zaradi bližine stanovanjskih blokov. To- da, ker gre za začasno, jo bodo t>rav gotovo z razumevanjem sprejeli tudi prebivavci tega ob- močja. Rešitev je torej tu, začasna in ne najboljša: vendar se je treba z njo sprijazniti, ker druge v tem položaju ni bilo. Ne glede na to, pa je pot do nje opozorila na skrajno pomanjkljivo vzdrževa- nje športnih objektov, na pomanj- kanje sredstev za takšna dela in podobno. Pojavilo pa se je tudi vprašanje, zakaj je postala Gla- zija igrišče zaprtega tipa in zakaj se šolska mladina ne sme poslu- ževati na njej niti atletskih na- prav? Tudi to je vprašanje, ki za- hteva odgQvor in pojasnilo. -mb Med člani judo sekcije Olimpa Po uspešno zaključenem tekmovanju T drugi republiški ligi in zlasti še po zmagi v kvalifikacijah, so si člani judo sekcije celjskega Olimpa znova priborili mesto med najboljšimi pripadniki tega borilnega iporta v Sloveniji. Tako jih bomo tudi' letos snremljali v borbah z izkušenimi judoisti — člani Ljubljane, Olimpije, Triglava, Branika Maribora, Kovinarja in Aloine, t^rej v bnrbah prve republiške lige. Tekmovanje se bo začelo v nedeljo, 7. oktobra. Pred tem pa čaka judoiste Olimpa še ena hvaležna preizkusuia. Jndo sekcüa Olimpa je namreč sprejela organizacijo prvega republiškega prvenstva po paso- vih. Tekmovanje bo izvedeno tako, da bodo v posameznih skupinah le nosilci enakih pasov, kot belega, rumenega^ oranžnega, zelenega, modrega in rja- vega in sicer ne glede na težo (katego- rijo) tekmovalca. Računajo, da bo na tem prvenstvu naston'lo okoli 50 judo- istov iz vseh slovenskHi klubov. Tekmo- vanje se bo začelo v soboto, 29. septem- bra ob 19. uri ter nadaljevalo naslednji dan, v nedeljo zjutraj v telovadnici prve osnovne šole ob Vrunčevi cesti. Prizadevni člani judo sekcije Olimpa pa se že zdaj pripravljajo na turnir mestnih renrezentanc za memorial inž. Iva Reye, ki bo 18. novembra v Celiu. Na tem tekmovanju bodo nastopili bo- riici iz Ljubljane, Maribora, Kranja, Za- greba, Beograda, Sarajeva in Celja. In končno, pod tehničnim vodstvom Milana Nikoliča, bodo izvedli tudi za-^ četni tečaj v judu in jiu-jitsu. Tečaj je namenjen predvsem mladim ljudem. Upajmo da bo odzir za to šolo več kot zadovoljiv. I 5 zaporedna zmaga košarkarjev ŠOŠTANJA v nedeljo so košarkarji Elektre iz Šoštanja gostovali v Ilirski Bastrici, kjer so v težki borbi premagali doma- če moštvo z najtesnejšim rezultatom 57:56 (21:26). Moštvi sta bni ves čas tekme enako- vredni, le da so domačini imeli v prvem delu nekoliko več sreče pri metanju na koš. Tako so bili v vodstvu vse do desete minute drugega polčasa, ko so košar- karji Elektre v silovitem finišu izenarili in celo povedili. V zadnjih minutah sta se moštvi večkrat menjavali v vodstvu, toda ob zaključnem sodnikovem žvižgu je imelo taktično boljše moštvo iz Šo- štanja eno piko prednosti. Tekma zaradi nervoze ni bila na kva- litetni višini. Zato pa se je igra odliko- vala po borbenosti in srčnosti. In prav zavoljo tega ni bilo čudno, če so gle- davci na koncu tekme videli solze v očeh tako poražencev kot zmagovavcev. v šoštanjskem moštvu so se odlikovali vsii od mirnega in v odličnem trenutku nezgrešljivega Naroločnika. pa do bor- benega Natka in Šmida. V nedeljo igrajo Šoštanjčani v Ljub- ljani proti vodećemu moštva Tivolija. R. P. Vodijo Celjani v zadnjih dveh kolih okrajne lige v košarki so bili doseženi naslednji rezul- tati: III. kolo: Velenje — Šoštanj 48:60, TVD Celje — Rog. Slatina 55:51, Рге^ bold — Konjice 44:47 ter Zalee — ZKK Celje 51:55. Zaradi inc'denta, ki je sle- dil tekmi v Žalcu je tekmovalaia komisi- ja kaznovala dva igralca iz Žalca. IV. kolo: Šoštanj — Žalec 56:24, Rog. Slatina — Prebold 55:51, ZKK Celje — Velenje 82:24 in Konjice — TVD Celje 44:45. Po tem kolu vodijo igralci ZKK Celje z 20 točkami, sledijo, Žalec 14, Velenje 14, Šoštanj 12, Konjice 10. TVD Celje 10, Rog. Slatina 2, in Prebold 2 točki. V ženskem dvoboju okrajnega prvenst- va v košarki je ekipa Partizana iz Ve- lenja premagala vrsto ZKK Celja 29:8. SAH Presenečenje v Konjicah v nedeljo je bil v Slovenskih Ko- njicah moštveni šahovski brzopotezni turnir z udeležbo desetih ekip iz celj- skega okraja. Za presenečenje je po- skrbelo drugo moštvo Celja, ki je v postavi Pešec, Pertinač, Ojstrež in Jaz- bec zasedlo prvo mesto. Vrstni red: 1. Celje II 31 in pol, 2. Celje I 28 in pol, 3. Konjice 24, 4 Ža- lec 22, 5 Rog. Slatina 21 in pol. 6. Sa- vin jčan (Šempeter) 18, 7. Konjice II 13, 8. Zreče I 10, 9,. Konjice III 7, in 10. Zreče II 3 in pol točke. Po moštvenem turnirju je bdi še brzo- potezni turnir posameznikov. Po pred- tekmovanju v treh skupinah se je v fina- le uveljavilo šest igravcev. Med njimi je bil najboljši Ojstrež, ki je zbral 4 in pol točke. 2. jazbec 3 m pol, 3. Pešec 3 itd. OBČINSKO PRVENSTVO V ODBOJKI Občinska zveza za telesno kul- turo je priredila v soboto občin- sko prvenstvo v odbojki za člane v Šoštanju. Med štirimi ekipami, ki so se pomerile med seboj, so bili najboljši Velenjčani, ki so s tremi zmagami izvojevali prvo mesto in prejeli prehodni pokal. Sledili so jim igravci iz Topolšči- ce s 4 točkami, dalje ekipa Šo- štanja 2 točki in Elektro O točk. Takšnih srečanj si odbojkaši že- lijo še več in kaže, da bo sedaj športno življenje v šoštanjski ob- čini bolj zaživelo, saj so pri ob- činski zvezi za telesno kulturo v Šoštanju nastavili plačanega taj- nika tovariša Rudija Ževarta — znanega športnega delavca. -ik Celje:Koviiiar 20:10 v tekmovanju republiške roko- metne lige je ekipa železničar- skega rokometnega kluba Celje premagala mariborskega Kovi- narja 20:10. Pri Celjanih je bil najboljši Goršič, ki je dosegel se- dem golov. PRVO MESTO za igravce odbojke v Veknju v nedeljo je bilo v organizaciji petrovškega Partizana okrajno prvenstvo v odbojki za moške in ženske. Medtem ko je v moški konkurenci sodelovalo šest mo- štev, se je med ženskami prijavila le ekipa Partizana iz Velenja. V predtekmovanju so bila mo- štva razdeljena v dve skupini. Tu so dosegli naslednje rezultate: Velenje : Celje 2:0, Celje : MiS 2:0 in Velenje : MiS 2:0. Vrstni red prve skupine: Velenje, Celje, MiS. V drugi skupini pa so igra- li takole: Braslovče : Petrovce 2:0, Gomilsko : Petrovce 2:0, Go- milsko : Braslovče 2:1. Vrstni red: Gomilsko, Braslovče, Petrov- ce. V finalnem delu tekmovanja je Velenje premagalo Gomilsko 3:2, Braslovče Celje 3:0, Petrovce pa MiS prav tako 3:0. Končni vrstni red: 1. Velenje, 2. Gomilsko, 3. Braslovče, 4. Celje, 5. Petrovce, 6. MIS. Tekmovanje je lepo uspelo, pa tudi s kvaliteto smo lahko zado- voljni. To še posebej velja za pr- 'Ш tri moštva. Igravci 2NK Celja VRHOVŠEK — TRETJI V DRŽAVI Pred dnevi se je v Splitu končalo letošnje državno pr- venstvo v plavanju za posa- meznike, ki sta se ga udele- žila tudi dva člana celjskega Neptuna, Vrhovšek in Voši- nek. V ostri konkurenci najbolj- ših plavavcev hrbtnega slo- ga, je prvi dan dosegel Vr- hovšek na 200 metrov dolgi progi zanj povprečen uspeh, saj je s časom 2:36.2 zasedel šele šesto mesto. Povsem v drugi luči pa se je pokazal naslednjega dne, ko je na 100 metrov hrbtno dosegel tretje mesto s časom 1:07.9. Drugi celjski plavalec Vo- šinek je tekmoval na 100 me- trov v metuljčkovem slogu in s svojim doslej najboljšim časom 1:11.6 uspel priti v fi- nale, kjer je zasedel osmo mesto. ûlUnf^ Ut Sošfanj v okrajni nogometni lijti so doslej zavrteli že tri kola. Tako je prvo kolo dalo naslednje rezultate: VZHODNA SKUPINA: Zreče : ОГтр B 4:5, Rog. Slatina : Vojnik 8:0, Olimp : Kovinar 9:1, Konjice : Rogatec 1:4. ZAHODNA SKUPINA: Šmartno ob Paki : Polzela 4:1, Velenje B : Šoštanj 1:6 Zalee : Go- tovlje 6:0, Vransko : Nazarje 2:0. П. kolo. VZHODNA SKUPINA: Roga- tec : Olimp B 5:2, Kovinar : Konjice 5:1, Vojnik : Olimi) 0:9, Zreče : Rogaška Sla-, tina 1:5. ZAHODNA SKUPINA: Polzela : Nazarje 3:4. Gotovlje : Vransko 2:2. Šoštanj : Žalec 5:2, Šmartno ob Paki : Velenje B 3:2. HI. kolo. VZHODNA SKUPINA: Olimp : Zreče 12:0, Konjice : Vojnik 4:0, Rog. Slatina : Olimp B 4:1, Roga- tec : Kovinar 1:1. ZAHODNA SKUPINA: Vransko : Šoštanj 0:8, Žalec : Šmartno ob Paki 2:2 Nazarie : Gotovlje 1:4, Pol- zela : Velenje B 6:3. Olimp, je v zahodni skupini na čeln tabele moštvo iz Šoštanja. Medtem ko v vzhodni skupini vodi V nedeljo, 30. t. m. bodo moštva okraj- ne lige počivala. OBŠIREN PROGRAM šolskega športnega društva Kajuh na celjski gimnaziji Pretekli petek je imelo svoj redni letni občni zbor šolsko športno društvo Kajuh na celjski gimnaziji. Po poročilu, ki ga je imel predsednik društva in v ka- terem je orisal delo posameznih športnih sekcij v preteklem letu, so med drugim izvolili nov odbor ter se pogovorili o delovnem pro- gramu za tekoče leto. Tako bodo na gimnaziji nadaljevali s tekmo- vanjem za zlasti šolski športni znak, nadaljevali s tekmovanjem za najboljši športni razred (tek- mujejo za prehodno zastavico in za izlet), poglobili športne stike z gimnazijami v Brežicah, Kranju, Mariboru in na Ravnah ter pri- pravili več predavani o zanimivih športnih dogodkih. Novost bo ta- ko imenovana športna ura, ki bo vsake tri tedne za vse dijake; po- sredovali pa jo bodo s pomočjo šolskega ozvočenja; in v kateri bodo seznanjali vse dijake z naj- novejšimi športnimi dogodki do- ma in po svetu, z uspehi gimna- zijskih ekio itd. V vseh razredih bodo izvedli anketo, da bi dobili točne podatke o članstvu gimna- zijcev v posameznih športnih in partizanskih društvih, nadalje s kakšnimi športnimi panogami se ukvarjajo, ali se želijo ukvarjati in podobno. S# nadalje bodo ure- jevali športno omarico; razen tega pa bodo izdali dve številki šport- nega časopisa. V načrtu imajo še smučarski tečaj na Mozirski pla- nini. Vsaka sekcija bo imela tre- ninge enkrat na teden. Osnovna naloga društva pa je, da se s svo- jimi ekipami udeleži vseh okraj- nih srednješolskih prvenstev ter da odigra čim več tekem s sorod- nimi šolami, podjetji in drugimi ekipami. VT Ob Mariborski cesti ZAKAJ PODGANE V ponedeljek se je začela zelo po- membna in resna zdravstvena akcija, ki nosi naslov teden čistoče. Trajala bo do vključno 13. oktobra in obsega štirinajsH dnevno pripravo ter nazadnje sistema- tično uničevanje podgan v mestu. Celje, ki velja sicer za čisto in ure- jeno mesto, je potrebno temeljitega pre- gleda in čiščenja ter zatiranja zalege škodljivcev, ki so se prav zaradi neza- dostne čistoče tako močno razmnožili, da predstavljajo že resno zdravstveno nevarnost. Zelo pogosto se oglašajo občani ter se preko časopisov in drugih posrednikov zgražajo nad tem, da je nič kolikokrat mogoče opaziti na stopniščih stanovanjskih zgradb, v kleteh ponoči na dvoriščih in celo podnevi ob povr- šinskih jarkih podgane, ki niti ne beže pred človekom. Podgane so se v mestu razmnožile v taki meri predvsem zato, ker sistematične večje akcije za njihovo uničevanje že več let ni b lo. Posamezni napori in zastrupljenja podgan na manj- ših otočkih v mestu so bolj ali manj neuspešni tako dolgo, dokler v tako akcijo ni zajeto vse mesto. Po približnih cenitvah je podgan v mestu vsaj toliko, če ne več, kot pre- bivavcev. Podgane požirajo vse do česar pridejo in s tem povzročajo veliko ško-. do. Ena sama podgana požre na leto do 50 kg žita. Ce to preračunamo na naše mesto in na domnevno število te golazni, lahko mirno trdimo da uni- čijo do 10.000 ton različnih živil in ko- ristnega materiala. Podgane delajo si- cer tudi ogromno gospodarsko škodo s tem, da izpodkopavajo temelje zgradb, si kopljejo rove in sprehajališča po podstrešjih in kleteh, grizejo kable in druge javne naprave ter uničujejo kaJ nalizacijsko omrežje. Podgane se zelo hitro množijo; pod ugodnimi pogoji ima par tudi do tisoč potomcev na leto. Ker so zelo previdne in brihtne živali, se jih je v direktni borbi zelo težko lotiti. Iz zdravstvenega vidika so podgane kot prebivalci kanalov in smetišč ter kot požiralci vseh mogočih odpadkov še posebno nevarne. Znane so kot prena- šalci vseh mogočih nalezljivih bolezni, med niimi tudi kuge, ki je v prejšnjih stoletjih pogosto desetkala prebivalstvo Evrope. Razen kuge prenašajo podgane tudi tifus in paratifus ter celo vrsto manj znanih zato pa nič manj nevarnih kužnih bolezni. Ogromno število podgan v mestu prav zaradi zdravstvenih nevarnosti opozar- ja na nujnost bolj energičnih ukrepov, da se izbruh kakšne izmed strahotnih kužnih obolenj pravočasno prepreči. Ob današnji visoki razvitosti prometa bi bilo možno, da se iz stalnih rezervoar- jev kuge v srednji Aziji klice prenesejo na nas. Pa ne samo to, tudi izbruh tifusa in paratifusa, ki ga imamo že sicer dovolj, bi lahko temeljito ogro-, zìi zdravje nas vseh. Iz vsega poveda- nega sledi, da je uničevanje podgaa v večjem obsegu in po točno določenem programu nujno potrebno. S takimi ak- cijami pa je treoa v rednih časovnih razmakih tudi nadaljevati. Najugodnej- ši čas za uničevanje podgan je jeseni in pomladi, kajti podgane so se v tem ечџм selijo v mesto in iz njega. Sistematična deratizacija, kot imene- jemo uničevanje podgan, je lahko us- pešna le takrat, če uporabimo več me- tod hkrati. Povedano je že bilo zakaj. Kazen zastrupljanja moramo uničiti in odstraniti vse tisto, kar podganam lahko služi kot hrana. Z drugimi besedami, počistiti moramo v mestu vse smeti in odpadke, zlasti v kleteh in na podstreš- jih, kajti tam najdejo podgane svoje zatočišče in zadosten vir hrane. Bre« hrane podgana pogine v 48 urah. V nečistem mestu torej podganje zalege ni mogoče uničiti in je zato treba skrčiti do skrajnih meja njihov življenski pro- stor. To pa lahko dosežemo s tem, da je okolica človekovih bivališč v resnici čista in pospravljena. Mesto ki naj bi veljalo za čisto in lepo se ne sme za- dovoljiti samo s čiščenjem ulic in javnih prostorov, temveč mora biti čisto tudi tam, kamor oko turista aU slučajnega sprehajalca ne prodre. Zastrupljenje podgan bodo izvršili strokovni delavci, ki bodo v vseh hišah mestnega področja in Štor nastavljali zastrupljene vabe. Strup je močnega učinka in je nevaren tudi za ljudi, zla- sti za otroke. Nevaren je tudi za domače živali, pse, mačke, ki lahko poginejo, če požro zastrupljeno podgano. Delavci, ki bodo opravljali deratizacijo, bodo povisod nalepili opozorilne letake in strup nastavljali na posebne lističe ш opozorilnim napisom. Mimo teh varstve- nih ukrepov, pa že sedaj opozarjamo na to, da je treba zaščititi in zapreti domače živali, da bi tako preprečili škodo, ki lahko nastane, če se zastru- pijo in poginejo. Posebno nujna bo pre- vidnost zaradi otrok. Vse občane prosimo, da ▼ tej akciji sodelujejo in pomagajo. Zastrupljanje podgane ne more biti uspešno, če ne bomo odstranili vse navlake, zlasti pa smeti in drugih odpadkov s podstrešij, kleti in dvorišč. Strokovni uslužbenci, ki bodo vabe za podgane nastavljali, ne ne morejo vršiti istočasno tudi čišče- nje mesta. Prav tako mesta ne more očistiti ustrezno komunalno podjetje, ki bo poskrbelo le za reden odvoz odpad- kov. GIBANJE PREBIVAVSTVA v času od 15. do 22. septembra 1962 je bilo rojenih 31 dečkov in 25 deslic. POROČILI SO SE: Ciril ŠkrabI, pečar iz Vidovice in Marija Lugarič, bolniška strežnica iz Celja. Janez Kalšek, delavec iz Škofje vasi in Angela Podhraški, delavka iz Celja. Konda Leopold, ključavničar in Hed- vika Pangerl, fotografska pomočnica, oba iz Ceija. Rihard Novak, šofer in Jožefa Osoj- nik, bilniška strežnica oba iz Celja. Franc Medved, strojni tehnik iz Celja in Erika, Marija Zelenko, krojačica iz SI. Konjic. Ludvik Groza, nočni čuvaj iz Celja in Terezija Ivšek, delavka iz Medloga. Mihael Vodeb, krojač iz Celja in Šte- fanija Znidar trgovska pomočnica iz Polzele. Marko Napast, študent prava in Marija Lipnik, učiteljica, oba iz Zg. Kostrivnice. Franc Ošep, šofer iz Sv. Marjete in Marija Hrastnik, šivilja iz Trnovelj. Jožef Toplak, ključavničar in Ana- Marija Dergan, frizerska pomočnica, oba iz Celja. Stanislav Adamič, absolvent stroj. fak. iz Zadolja p. Ljubljani in Vida, Mari- ja Prislan, uslužbenka iz Celja. RADIO CELJE Ponedeljek, 1. oktober: 17.000 Celjska kronika. 17.10 10 minut s pevko Fre- deriko, 17.20 Športni tednik, 17.30 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo, 17.40 obvcst'la nato zabavne glasba. Torek 2. oktober: 17.00 Celjska kro- nika, 17.10 Zabaval vas bo trio Maksa Kovačifa, 17.30 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo, 17.40 Obvestila, nato zabavna glasba. Sreda, 3. oktober: 17.00 Celjska kro- n'ka, 17.10 Priljubljeni pevci zabavne glasbe 17.30 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo, 17.40 Obvestila, nato zabavna glasba. Četrtek, 4. oktober: 17.00 Celjska kro- nika, 17.10 Napevi iz Shakespearovih časov — izvaja simfonični ork. Olde Village, 17.30 Naši poslušavce čest'tajo in pozdravljajo 17.40 Obvestila, nato zabavna glasba. Petek, 5. oktober: 17.00 Celjska kro- nika, 17.10 Narodne pesmi iz Dalmacije, 17.20 V galeriji kulturnih in zgodovin- skih posebnosti, 17.30 Naši poslušavci česatitajo in pozdravljajo, 17.40 Obve- stila, nato zabavna glasba. Sobota, 6. aktober: 17.00 Celjska kro- nika, 17.10 Za prijeten konec tedna, 17.30 Naši poslušavci čestitajo in pozdrav- ljajo, 17.40 Obvestila, nato zabavna glasba. Nedelja, 7. oktober: 12 00 Pogovor z državljani, 12.10 Obvestila, 12.13 Naši poslušavci čestitajo in pozdravlajo, 12.43 Pomenki o predosnutku nove osta- ve. Anton Robnik, gozdar iz Brez in Te- rezija Kocman, poljedelka iz Svetlega dola. Jožef Tiefengaber, telefonist in He- lena Krampi, krojaòica, oba iz zg- lludinje. Alojz Zupane, poljski delavec in Ana Drobine, poljska delavka, oba iz Celja, star 3 mesece. UMRLI: Jakob Pleminitaš, upokojenec iz Zida- nega mosta, star71 let. Ana Mauher, im- valid. upokojenka iz Drvenika, stara 56 let. Konstantin Kuzmin geodetski tehnik iz Celja, star 57 let. Valentin Baungartner, krojač iz Celja, star 67 let. Borut, Anton Jereb, advokat iz Celja, star 33 let. Marija Govek, upo- koienka iz Celja stara 64 let. Milan Ledinek, otrok iz Pesjega p. Velenju. KÄONIKA HESREČ Jože Vrečer iz Zagrada je padel s kolesom in si poškodoval obe roki im desno nogo. — Alojz Krivec iiz Gorice pri Smartnem je padel pod' vprežni тоа. Dobil je poškodbe na glavd in po telesu. — Jože Baranja je padel v Dobrni in si poškodoval rebra. — Pri prometni ne- sreči si je glavo poškodoval Ivan Kva- der iz Celja. — Z motorjem je padel Ivan Jamnišek iz Šmiklavža pri Skofjl vasi. Zlomil si je rebra na levi strani. — V Stranju je padel z zidarskega od- ra Leopold Silec ter si poškodoval glavo, roke in hrbtenico. — Jakob Otavnik iz Marije Reke pri Preboldu je padel in si poškodoval rebra ter ključnico. — V Vezovju ipri Slivnici je padel s podstreh-* ja Franc Korošec in si poškodoval roke, nogo in ključnico. IZ ORGANIZICIJE SZDL CENTER ▼ CELJU Krajevna organizacija SZDL v Celje obvešča člane, da bo ustavni občni zbor društva prijateljev mladine 2. oktobra ob 18.30 uri v dvorani SZDL Center, Gledališka ulica št. 4. Pred zborom bodo nastopili pionirji z recitacijami Itd. Organizacija SZDL Center nadalje obvešča, da se je preselila v nove pro- store, v Gledališko ulico št. 4. Dežurna služba pa je urejena vsak petek od 16. do 18. ure in to v pisarni organizacije ter ne več na domu tajnika krajevne organ I acije. Vodstva ostalih množičnih organizacij stanovanjske skupnosti Center, ki bodo potrebovala dvorano v Gledališki ulici št. 4 za sestanke in podobno morajo to namero javiti vsak p>etek od 16. do 18. ure dežurnemu v pisarni krajevne organizacije SZDL. Redna seja upravnega odbora kra- jevne organizacije SZDL Center, aa katero so vabljeni vsi predsedniki i» tajniki podružničnih organizacij, bo 1- oktobra ob 19. uri т dvorani SZDI. center. CELJSKI TEDNIK STEV. 38. — 28. september 1962 Ф ZAHVALA Ob bridki izgubi naše dobre mame in stare mame Šah Barbare posestnice v Liscah se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovane vence, ter za vso nudeno pomoč in obilno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala č. g. župniku p. Frančišku za poslovilne besede ob odprtem grobu in ostalim duhovnikom za oprav- ljene pogrebne molitve. Lisce, dne 15. 9. 1962. Žalujoči: hči, sinovi in vnučki Po 2. členu zakona o pristojnostih občinskih in okrajnih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, štev. 52/57), razpisuje komisija za razpis mest direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru Mozirje, mesto UPRAVNIKA STROJNE MIZARSKE DEI ÄVNICE V BOCNI Pogoji: visoko kvalificiran ali kvalificiran mizar z vsaj 5 (pet) let prakse v stroki in na vodilnem mestu. Prošnjo kolkovano z 250 din, spričevalo in življenjepis, je vložiti najkasneje do 1. oktobra 1962 pri ObLO Mozirje. V zvezi z določbami 33. člena zakona o tisku in drugih eblikah informacij (Uradni list FLRJ 45/60) ter v zvezi z 49. členom temeljnega zakona o časopisnih podjetjih in časopis- nih zavodih (Uradni Ust FLRJ 29/56), objavljamo LETNO POROČILO • finančnem in materialnem poslovanju »^Celjskega tednika« za leto 1961 »•Celjski tednik« tiska in izdaja Časopisno podjetje »Celj- ski tisk« v Celju. List je glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja Celje. V letu 1961 je izhajal enkrat tedensko v povprečni nakladi 11.000 izvodov na 12 straneh. Izdatki z izdajo Usta so biU naslednji: 1. papir za tednik 5,724.705 din 2. stroški tiska po lastni ceni 10,201.568 din 3. osebni dohodki 9,325.948 din 4. avtorski honorarji 1,760.855 din 5. ostali stroški 2,890.267 din Skupni izdatki 29,903.343 din Dohodki: 1. naročnine 8,694.303 din 2. oglasi 7,325.038 din 3. dotacija OLO Celje 4,000.000 din Skupni dohodki 20,019.341 din Razlika med dohodki in izdatki 9,884.002 din To razUko je krilo podjetje iz svoje proizvodne dejavnosti. TOVARNA TEHTNIC CELJE — NUDI USLUGE NA STROJIH, ki so trenutno nezasedeni: — imiverzalna stružnica, delovne dolžine od 1000 do 1500 mm — skobelni stroj (Sheping), delovne dolžine od 400 do 700 mm — univerzalna rezkarica, dolžine mize 650 mm. Naročila se sprejemajo za takoj, ali pa tudi za daljše raz- dobje. Orientacijska cena za uro je 750 do 900 din, odvisno •d količine in preciznosti dela. Podrobnejše informacije se dobijo pri šefu proizvodnje v obratu tehtnic na Spodnji Hudinji na telefonski štev. 32-29, ali pa v komerciaU podjetja na upravi, Mariborska cesta 1, telefon 21-41. Priporočamo se za naročila, ki jih bomo izvršiU hitro, točno in poceni. — PRODAJA OSEBNI AVTO znamke Union, DKW, Umuzina Special Export F 93, gene- ralno popravljen in na novo lakiran za 1,600.000 din. Informacije dobite na upravi podjetja. Komunalna banka Celje S PODRUŽNICO MESTNO HRANILNICO CELJSKO TER EKSPOZITURAMI V ŽALCU, MOZIRJU, SLOVENSKIH KONJICAH, ŠMARJU PRI JELŠAH, ŠENTJURJU PRI CELJU IN V LAŠKEM ZBIRA HRANILNE VLOGE TER JIH NAJUGODNEii, PßRESTüJfi Zavod za rehabiUtacijo invaUdov v Celju razpisuje de- lovni mesti: 1. POLIRCA v galvanizacijski delavnici in 2. KURJAČA za centralno kurjavo na zavodu Pogoji: pod 1 izpit za kvalificiranega poUrca in pod 2 izprašan kurjač. Rok prijave 15. oktober 1962. — Prošnje je nasloviti na: Zavod za rehabiUtacijo invaUdov v Celju. Komisija za delovna razmerja pri Komunalno obrtnem centru »OLJKA« Šmartno ob Paki razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 6 KVALIFICIRANIH MIZARJEV 3 KVALIFICIRANIH TAPETNIKOV 3 KVALIFICIRANIH SOB OSLIKARJEV IN PLESKARJEV Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Nastop službe takoj aU po dogovoru. Ponudbe sprejema ko- misija za delovna razmerja. ELEKTRARNA SOSTANJ, ŠOŠTANJ proda po sklepu delavskega sveta razna rabljena osnovna sredstva skupine 60 in 93. Interesenti naj se oglasijo v upravi podjetja najkasneje 10 dni po objavi. OBJAVE IN OGLASI KINO KINO UNION do 29. 9. 1962 »Sreča v torbi« jugoslo- vanski VV film 30. 9. do 1. 10. 1962 sRdeča jadra« rnski barvni film 2. 10. do 5. 10. 1962 »Potovanje v središče zemlje« Csc amer, barvni film KINO METROPOL do 30. 9. 1962 »Ples v dežju« jugoslovan- ski film 1. 10. do i. 10. 1962 »Po mnogih letih« francoski Csc film LETNI KINO do 30. 9. 1962 »Ne pozabi me« amer. barvni film MATINEJA — METROPOL 50. 9. 1962 »Dnma in potepuh« amer. barvni Csc film KINO »SVOBODA« Šempeter v Sav. dolini 29. 9. in 30. 9. 1962 »Noč velikega napada« ital. franc, barvni Csc film 3. 10. in 4. 10. 1952 »Naivna dekleta« francoski Csc film GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE V CELJU Četrtek 4. oktobra 1962 ob 19.30 uri: Calderón: SODNIK ZALAMEJSKL Pre- mierski abonma in izven. Sobota, 6. oktobra 1952 ob 19.30 uri: Calderón: SODNIK ZALAMEJSKL So- botni abonma in izven. Nedelja, 7. oktobra 1962 ob 10 uri: Cal- derón: SODNIK ZALAMEJSKI L nedeljski dopoldanski abonma in iz- Nedelj«, 7. oktobra 1962 ob 15.30 uri Cal- deron: SODNIK ZALAMEJSKI. Nedelj- ski popoldanski abonma in izven. RAZNO GARAŽO za Skalno kletjo oddam. Pu- cihar, Na rebru 5, Celje. PROSIM poštenega najditelja ročne ure ENICAR izgubljene 15. sep. 1962 na cesti Celje — Planina — Rogatec — Trlično, da sporoči svoj naslov na: Leban Stane, Trlično — p. Rogatec. OBVESTLO Obveščamo vse žene, da Dis- panzer za žene Zdravstvenega doma Celje ordinira ob naslednjih dnevih: od ponedeljka do sobote od 7. do 12. ure vsak ponedeljek, torek in če- trtek od 14. do 17. ure. 1) KOLEKTIVI! Poseben popust midimo delovnim ko- lektivom in organizacijam za izletniške vožnie z naš'mi modernimi turističnimi avtobusi. Razveselite svoje člane s pri- jetnim avtobusnim izletom! Prirodne in turistične zanimivosti vabijo celo leto na obisk! Vožnja s KOMPAS-ovimi avto- bus! TAM-DEUTZ C^O do 45 sedežev) je prijetna varna in udobna 2) KOLEKTIVI! Po želji Vam pripravimo enodnevni izlet na Vrš'č oziroma Plitvička jezera. Koristite poseben popust pri KOMPAS- ovih avtobusih! 3) KOLEKTIVI! Zaradi izrednega zanimanja za Koro- ško in Benetke, organiziramo cenene eno in dvodnevne izlete v te nepozabne kraje. 4) Izlet v BUDIMPEŠTO - pripravlja- mo 5-dnevno avtobusno potovanje, pri- jave sprejemamo do zaključnega števila 5) LASTNIKI OSEBNIH AVTOMOBILOV Za Vas organiziramo dvodnevni izlet po ITALIJANSKIH DOLOMITIH—COR- TINA DAMPEZZO-LACO DI GARDA- SIRMIONE-BENETKE-TRST, prijave sprejemamo do zaključnega števila. Se priporoča KOMPAS Celje, Tom- šičev trg 1 — telefon 23-50 1. NOVEMBRA 1962 v GRAZ! Za člane ZB NOV in njihove svojce prirejamo avtobusni izlet v Graz k spomeniku žrtvam fa- šizma. Cena po osebi din 2.300 — vključeni stroški za potni list. Prijave sprejemamo do 5. oktob- ra. 1962 — Kompas teL KU PI .M KUPIM malorabljeno sobno pohištvo. Naslov v upravi lista. KUPIM vseljivo enodružiinsko hišo z vrtom v bližifli Celja. Naslov v upravi lista. STANOVANJSKA SKUPNOST Rogaška Slatina kupi čevljarski čistilni stroj. Ponudibe je poslati na gornji naslor. PRODA W PRODAM manjše posestvo v Oležčah pri Laškem. Ulapa Karolina, Olešče. PRODAM malo posestvo z novo hišo. Cena po dogovoru. Dobrotinšek, Smart- no v Rožni dolini, Slatina 20. PRODAM sončno enosobno stanovanje 1. nadstropje, z zamenjavo enakega ali večjega. Lipej Antonija, Vrunčeva 35, Celje. PRODA.M karamboliran osebni avto FIAT 600 D. Dcisinger Stane, Celje — Trubarjeva 55 a. PRODAM stabil.ni motor DEUTZ 8-10 KS. Ostrožnik Anton, Šmarje pri Jelšah - Vrh ir. PRODAM motorno knlo BMW 250 ccm. Ogled pri Gunzek — Debro 45, Laško. STANOVANJA ISCEM opremljeno sobo v Celju. Na- slov v upravi lista. SOBO v novi hiši — center, oddam solidnima samcema aH dijakoma. Na- slov v upravi lista. ZAMENJAM enosobno sončno stano- vanje z vrtom, za dvosobno. Naslov v upravi Usta. SPREJMEM dijakinjo na stanovanje. Klavir na razpolago. Naslov v upravi lista. SOSTANOVAVKO vzamem na stanova- nje. Vprašati: Celje — Jenkova 5. TRGOVSKA pomočnica išče prazno sobo v okolici Celja. V prostem času po- maga pri delu. Horvat Tončka, Buč- kovci 38, p. Bučkovoi. SLUŽBI ISCEM gospodinjsko pomočnico z znan- jem kuhe — lahko upokojenka — Za pomoč v gospodinjstvu in varstvo otroka. Horvat, Vrbno 1Г/а, Šentjur pri Celju. GOSPODINJSKO pomočnico k štiričlan- ski družini iščem. Naslov v upravi lista. ISCEM mlajšo gospodinjsko pomočnico, neodvisno, ki bi samostojno vodila gospodinjstvo pri nepokretnem inva- lidu. Prednost imajo bolniške sestre do 50 let starosti. Pogoji: brez otrok, poštena in dobrega srca. Vse ostalo po dogovoru. Naslov v upravi lista. SLG razpisuje tudi UPOKOJENSKI ABONMA. Upokojenci bodo imeli 50 •/• popust na običajne reprizne cene. Pri- ; ■ snre =-----1 pisarna Društva upoko- jeneer ▼ Celj«. LASTNIKI OSEBNIH AVTOMOBILOTI Za vas organiziramo štiridnevni izle* po ITALIJANSKIH DOLOMITIH-COR4 TINA D'AMPEZZO-LAGO DI GARDA— BENETKE ter dvodnevni izlet po ITA- LIJI — CORTINA DAMPEZZO-BENET. KE. Prijave za oba izleta sprejemaš« do zaključnega števila udeležencev. DELOVNI KOLEKTIVI! Za vas smo pripravili enodnevni izlet na KOROŠKO: VELIKOVEC-CELOVEC GOSPA SVETA-VRBSKO JEZERO— OSOJSKO JEZERO- BELJAK-BOROV- LJE—PLIBERK. Cena 3.500 din s potnim listom in prevozom. Dvodnevni izlet z avtobusom т TRST IN BENETKE vsak mesec. Prijave «*• zaključnega števila udeležencev. OD 1. SEPTEMBRA DALJE ODOBRA- VAMO DELOVNIM KOLEKTIVOM ZA IZLETNIŠKE VOŽNJE SE IZREDEN PO- SEZONSKI POPUST. ZAHTEVAJTE NA- SE PONUDBE PREDEN SE ODLOČITI ZÀ IZLET! Za cenjena naročila se priporoča tu- ristična poslovaldiica Avtobusnega pro- meta Celje IZLETNIK, Titov trg 3, teL 28-41. Uredništvo in uprava Celjske- ga tednika. Celja, Trg V. kom- gresa 5, poštni predal 152 Tele- fon uredništva 24-23, uprave rn oglasnega oddelka 25-23. Tekoči račun pri Narodni ban- ki Celje: 603-11-1-656. Izhaja ob petkih — letna naročnina 800, polletna 400, četrtletna 200 din — inozemstvo 2400 — posamezna številka 20 dinarjev. Rokopisov ne vračamo — sprejem oglasov, razpisov in objav do vsake are- de do 12 ure. PRI NAS IN PO SVETU Zvestoba do groba Vsako soboto taki prizori... Še spominski posnetek in na gostijo! V sako soboto se na dvorišču občinske palače ustavljajo okin- čani avtomobili. Na cesti pred glavnim vhodom, firbcem na očeh, se nizajo skupinice svečane opravljenih ljudi in izginjajo v notranjost občinske stavbe. V po- ročni dvorani sklepajo zakonske zveze ... Svečanim nagovorom odbornika prisluhnejo novoporočenci in pri- če. Včasih te besede komaj pre- glasijo burno utripanje srca, vča- sih porajajo dvome, včasih.. . Kdo ve, kaj vse se dogaja v teh trenutkih, čeprav verjamemo, da je največ občutja sreče, veselega upanja, globoke vdanosti in iz- polnitve najbolj globokih želja. Zvestoba do groba! Tu v tej kovačnici osnovnih ce- lic družbe se vsajajo mejniki v življenjski tok dvojic. Doslej so bili ljubimci, prijatelji s prosto- voljnimi obveznostmi, odslej so družina, odgovorni za bodoči rod, odgovorni tudi pred družbo . .. Pojdimo nekoliko na področje statistike. Za leto 1945 in 1946 ni zanesljivih podatkov, ker je ma- tični urad y Celju opravljal po- roke za ves tedanji okraj. Od le- ta 1947 pa do konca leta 1961 je bilo v Celju sklenjenih 5.528 za- konskih zvez. Povprečje prvih let se suče okoli 350 porok na leto, zato lahko za leto 1945 in 1946 dodamo okroglo število 500, to se pravi 6000 zakonskih zvez. Ce hočemo biti dosledni, vse te zakonske zveze niso sklenili ob- čani celjske občine. Celje je brž- čas mikaven kraj za poroke. Tako je vsako leto precej novoporočen- cev »zvezanih« iz drugih občin in okrajev. Leta 1960 je bilo takih primerov čez 100, lani' okoli 40. Število porok se je iz leta v leto povečevalo. Tako je bilo 1947. le- ta 354 porok, lani pa 487. Kakšna pa je žetev »zakonske- ga jarma« letos? Do zadnje sobo- te je bilo v Celju sklenjenih 358 porok. ; i Iz drugih občin in okrajev jih je bilo 70. Ker pa h koncu leta šte- vilo vedno hitro narašča, bomo imeli letos verjetno »rekordno le- tino«. Toda povrnimo se nekoliko k našemu geslu: Zvestoba do groba! Še tako dobro mišljen začetek se pozneje včasih skazi. Žal ni bilo mogoče na hitro zbrati po- datkov o številu ločitev po vojni. Toda teh ni bilo malo in so prav- zaprav v porastu. Letos k sreči še ni zabeležena nobena ločitev v Celju sklenjenega zakona ali v Celju rojenih zakoncev, lani pa so bile štiri. Vsi zakoni niso niti najbolje osnovani. Natolcevanje v klepetu mestnih »obiravk« je pogosto tu- di deloma utemeljeno. Pogosto slišimo: — Ali veš, da se ta in ta moži? — Ali res, se je morala? Da, tudi tega je precej, čeprav to v bistvu ni nič hudega. Priča- kovanje otroka po navadi samo pospeši nameravano zakonsko zvezo. Toda vedno ni tako. Vča- sih so starši tisti, ki mislijo, da je za dekle poroka edini izhod, pa naj bo zakon kakršen koli. Največkrat pa je takim primerom vzrok sebičnost in zaostalost star- šev — v izogib javne sramote. Letos spomladi so se poročila štiri mladoletna dekleta s fanti, ki so bili komaj čez mejo polno- letnosti. Skoraj pri vseh je obvi- selo nad zakoni težko vprašanje stanovanja, dohodkov, vojaščina in še marsikaj. Tudi zakoni se ob trdih preizkušnjah realnega živ- ljenja kaj radi razbijejo. Poseben problem so tudi študentski zako- ni. Lani jih je bilo 15, letos pa že 17. Vso srečo novoporočencem, »ve- teranom« najrazličnejših »stažev« pa poživitev spomina na geslo: Zvestoba do groba? KRATKI NENAVADEN RIBIŠKI PLEN Kuba je znana po svojih oba- lah, bogatih na ribah. Tako je ne- davno ribič Vasques na stoj tr- nek ujel nenavaden plen. Pod vo- do je »ulovil« podvodnega šport- nega ribiča v popolni opremi. Podvodni ribič ki ga je Vasques privlekel na površje, je na har- puni svoje puške imel lepo triki- logramsko ribo. Do prepira med ribičema, kdo je ribo ujel, ni pri- šlo. Lepo složno sta si jo spekla na žaru ... VSE V GLEDALIŠKEM STILU Ko je Vladimir Stojilković, igravec in pevec iz Beograda, po- ročil svojo gledališko kolegico Ol- go Stanisavljević, se je z nevesto vred moral začuditi, kajti poroči- la ju je režiserka Jovanovićeva, ki je odbornik občine Vračar. Da bi bilo vse v stilu, je Jovanovi- ćeva v vlogi matičarke pristavila: ^ — Upoštevajta, ta scena se ne ponavlja... Nihče se v Parizu ne smeje in ne zgraža nad ljubeznijo. Stari mož, ki ga je na trgu s starinami zanesel korak mimo teh izložbenih pup, je nekoliko prizadeto pogledal postave iz kaširanega papirja. Se je spomnil svojih mladih let? Ali je bil morda zamišljen in v prvem hipu mislil, da so žive (kar bi bilo tudi za Pariz od sile) in se je zato nasmehni svojemu sumu? Kakorkoli že, Pariz je Pariz. Umetniki vsega sveta so mu dali svoj pečat. V aktu vidi Farižan lepoto in je pri tem manj nemoralen od tistega, ki vidi v goloti grozovito pogreho (vsak izhaja iz svojega stališča). V tem so podobni starim Grkom, ki so v človeku videli lepoto telesa in duha. <\ VOJAKOVA NEVESTA Ameriški vojaki, ki služijo svoj vojaški rok v Evropi, oziroma v evropskih deželah, vldjučenih v NATO, izbirajo vsako leto svojo »Miss Stateside«. Kako gre ta reč z »lepotico iz domovine«? Vojaki pošljejo posebni žiiiji slike svojih nevest, prijateljic ter znank iz Združenih držav Amerike. Žirija določi najlepšo. Letos je bila pri tem tekmova- nju izbrana devetnajstletna ko- zmetičarka Sharon Partin iz Or- landa na Floridi. Je nevesta vo- jaka Tomma Crowleya, ki služi rok v italijanskem mestu Brindi- si. Fant je ob prihodu svoje »miss« dobil posebni dopust in zdaj potuje z njo po Evropi in jo razkazuje svojim ameriškim ko- legom v raznih vojaških centrih. Tako je prispel tudi v Mün- chen, kjer so mu simpatično Sha- ron v trenu očesa tako namaška- radili, da na mah ni bila več po- dobna šarmantni Američanki. Kako je izgledala z bavarskim klobukom in v objemu debeluha v usnjenkah, nazorno kaže priču- joča slika. Cemu je namenjena ta popula- rizacija ameriških deklet? So jo sprožile mlade Američanke v strahu za svoje fante v nevarni bližini Evropejk. Ali pa je to tak- tična poteza vojaških psihologov, da fantje v Evropi niso v strahu za svoje ameriške neveste. Kaj bi ne bilo bolje, če bi jih pustili kar doma pri vlogi ljubimcev, kot da strašijo po Evropi z orožjem v rokah... Grizli prečka cesto, v veliko veselje fotoamaterjev TROFEJA brez puške Američani so letos razvili široko propagandno akcijo za turizem na lastnem kontinentu. Znano je namreč, da se Američani, ki ima-; jo količkaj cvenka pod palcem,' zelo radi podajo čez lužo bodisi v Evropo, pa tudi v Azijo. Hkrati bi Američani radi privabili tuje turiste v deželo. V tej nameri so začeli kar pri glavi. Znani newyorski turistični kon- > cern se je lotil kar uslužbencev v palači OZN in jih povabil na vožnjo po malo znanih predelih Amerike. Jasno je, da ljudem iz vseh delov sveta niso pokazali as- faltnih džungel, velemest in ne- botičnikov. Popeljali so jih v od^ ročne kraje, kjer je pokrajina še taka kot je bila za dni velikega pionirskega osvajanja. Tako so med drugim potovali skozi Yellowstonski nacionalni park, kjer so si potniki lahko na- brali zanimivih »trofej« za svoje fotoalbume. Med drugim je bil gotovo najbolj redek »strel» s fo- toaparatom takrat, ko se je mimo avtobusa sprehodil pravi pravcati Ursus horribilis — ali strašni ameriški Grizli. Velika mrcina je kljub zaščiti precej redka, kajti sivi mesojedec je izgineval sku- paj s svojo glavno prehrano — ameriškim bizonom. MESEC DNI PO TURČIJI Nedavno se je iz Turčije vrnil naš znani celjski jadralni pilot Franc Januš, ki je bolj znan po nadimku »Ferenc«. Na letošnjih državnih tekmah se je pla- siral na šesto mesto in s tem tudi v dr- žavno reprezentanco. Preti pr'čakovanju j