Št 57.
Izbaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po polt prpjpmana ali v Gorioi na dom pofiiljana:
vse loto      ........ir> K
¦/,...........jo »
Posamično Številko stanejo 10 vin.
..SOČA" iiiift nasleunjo izredne prilo.w: Ob novem letu ..Kaiipot po Goriškem in GradiSčanskem'' in , »ILallpot po IJublJanl in kranjskih mestih", dalje*dfei v" krat v letu Joxni red železnic,  parnifcov in poštni* tm".
Naročnino  sprejema upravniStvo v Gosposki  ultCj   « ?tev. 7 1. nadštr.  v  »Goriški   Tiskarni*   A,, Gabršček Na naroČila brei doposlane naročnine se^ne oziramo
Oglasi in poslanice se računi jo po/m??-M»«h če.,^ tiskano  1-krat  16 v, 2-krat 14 v, 3-krat"*^' v vsaka vrata. Vičkrat po dogodbi. Vedje črke "pa^jtrostoru. — — Reklamo in spisi r uredniškem dulMdV*Vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsa^jfffireovornost
--------------------.------>L#-------
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan K
V Gorici, v torek dne 12. maja 1908.
Tečaj XXXVIII.
»Vse za narod, Bvobodo in napredek U   Dr. K. Lavrič.
Uredništvo
so nahaja v Gospostt uUoi 8t. 7 v Gorioi v I. nad,ti i Z urednikom je mogo5> govoriti vsak dan od 8. do 12, dopoludne ter od 8. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Uprav-niStvo se nahaja v Gosposki ulioi St. 7 vi, nadstr. na levo v tiskarni.
Haročnino iu oglase Je plaEatl loco Borlca
Dopisi.naj so pošiljajo le uredništvo.
NaroSnina, reklamacije in druge refii, katere ne »padajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo lo opravntltvu.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soee« vsak petek in stane vso loto 3 K 20 h ali gld, 1-60.
»Socac in »Primorec« se prodajata v Gorioi v naiih knjigarnah in teh-le tobakarnah : Sohwarz v Šolsk ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališou Jos. Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski uUoi, I. Bajt v po-kopališcni ulici, I. Matiussi. v ulici Formiea, I. Hovanski v Korenski ulici št. 22: v Tratu v tobakarni LavrendiS na trgu della Časoma.
avcič v Gorici.
- Talafcm it. 83.
»Gor. Tiakarnac A. GabrSček (odgov. J. Fabcic) tiska in zA.
Odgouor „sodrugiT -dr. H. lumi
na njegovo pojasnila'' v Jltii« Praparju' 9. t. m.
še prodno sem jaz le omočil pero proti najnovejšemu organizatorju socijalne demokracije na Goriškem, že me je napadal v BI)e; iavskem Listu". Po članku v »Slovenskem Narodu" 4, t. m. sem pa pričakoval in dočakal ploho novih inzultov. To pot je izbral „U d e č i P r a p o r% kjer je odložil svoj težki tovor.
Članek v „Slov. Narodu" podpisujem v vseh glavnih točkah, ker je žal le preres-uična slika te žalo.-ine politične prikazni na Slovenskem. Zato pa se je sodrug dr. H. Turna skrbno izognil jedru BNarodovega" članka ter z zavijanjem, neresničuimi in drznimi trditvami podal docela napačno sliko o raznoterih dogodkih našega politiškega delovanja.
Rdečim sodrugom je kajpada ljubo, ako dr. T u m a zdaj marljiva pljuje v skledo, ki ga je dobro zredila in utrdila na Goriškem. Naravno pa je, da mora slediti takim najnovejšim Tomovim eksperimentom odločen odpor vseli prizadetih krogov. Kar se tiče na-rodno-napredue stranke iu mene, odgovarjam tikoj jaz sam. — Moja naloga bo lahka, za priče pa kličem vso javnost, ki je zasledovala nase politično življenje, in vse prvake naše stranke.
1. Dr. T uma in razkol 1. 189 9.
Dr. T. pravi: „ . . . vsled osebnega napada od strani g. Andreja Gabrščeka je dr. Anton Gregorčič kupil posebno tiskarno in je tako prišlo do razkola." —- Dr. T. je smatral nSočoa za edino oporo v boju proti nastopajočemu klerikaliznm in dal mi je na razpolago vse moči, kajti: Slo se je za mojo materijalno in politično eksi-s t e n c o.
Resnica pa je, da je prišlo do razkola: .iz stvarnih  razlogov, ker se je  dr.   Gre- j gorčic uklonil klerikalni politiki pod nadško- ! iom Missijo in sem jaz  odpovedal dalnje sodelovanje,         iz  osebnih  razlogov pa, I
ker je postal dr. T u m a nemogoč v družbi deželnih poslancev. Že decembra l. 18L3. sta me obdelovala dr. Gregorčič in grof Coronhi nad poldrugo uro v poslanski zbornici na Dunaju, da moramo dr. T. — odstraniti, ker je neznosen in brezobrazen človek, ki edini sam vse ve in zna in dela. Jaz sem odklonil nalogo, ki sta mi jo hotela poveriti, da dr. T. zopet odpravim iz deželnega zbora, iz „Slogeu, iz „Gori,ške ljudske posojilnice", kamor je pri Se Idr. Tnma edino na — moje priporočilo.
Vsled tega so postale bolj hladne razmere tudi med menoj in Gregorčičem, ki so postale v 1. 181)9. že tako napete, da sem v marcu pismeno dal na razpolago dr. Gregorčiču MSočo", „ Primorca" in „ Adriatische Post". To je Gregorčiča malo presenetilo, prišel je k meni in me skušal pomiriti. — V aprilu 1899. je bil znameniti občni zbor „Goriške ljudske posojilnice", ko je hotel dr. Gregorčič i z b a c n i t i — dr. T u m o. Tu pa mi je vskipela kri, ker videl sem tam združene predstavitelje klerikalne organizacije : Gregorčič, Pavlica, Iierbuč, — iu propadli so, dr. Turna pa je ostal še nadalje predsednik. Na to je »Soča* govorila čedalje bolj jasno — in kocka razkola je padla tisti dan, ko sva se r a z S1 a z a vedno z dr. Gregorčičem po d v o u r n e m razgovoru; mož ni sprejel mojih pogojev, da se mora otresti klerikalnih priveskov okoli „Prim. Lista", narobe: šel je za njimi č e z d r n i n s t r n. Kar je sledilo do današnjih dnij, je bilo vse le naravna posledica. - Dr. Gregorčič je kupil Obizzijevo tiskarno in začel v juliju izdajati „G ori c o". Izšla je že prva Številka novega lista, — in prišel je na moje stanovanje grof A. C, ki mi je še enkrat ponujal spravo, češ: v njegovi moči je, da ~ovo tiskarno in list združi z mojimi podjetji, toda ediui pogoj je bil: d r. Turno odstraniti iz našega političnega delovanja, ker je neznosen človek, s katerim nikdo več ne more sedeti pri isti mizi. — Treba je bilo le mojega privoljenja, malo dobrega želodca za premenjen politični kurz v deželi, — in zadal bi dr. T. „milostni sunek*, ki bi ga, bil čez noč odne-
Tu je šlo torej v osebnem oziru edino le za materijelao in politično eksistenco h. Tame — in za to sem postavil v nem*nest svoj o eksistenco in Žrtvoval s e m poli-tiško karijero, ki se mi je kazala takoj za volitve 1. 1902. Brez dvoma bi bil prišel jaz v deželni zbor iu odbor namesto gosp. Klančiča.
Na vse to se mi postavlja zdaj dr. T. v javnosti še za dobrotnika, češ, kako se je žrtvoval ter mi dal na razpolago vse svoje moči, ker je šlo za mojo eksistenco ! Ironija!
2. Dr. Turna  in narodno-uapredna stranka.
Dr. T. pripoveduje, da je sprejel kandidaturo za splošne volitve v državni zbor 1. 1902. le pod pogojem, da se ustanovi stranka in postane „Sočau njeno glasilo; jaz da sem se le s težko silo podvrgel njegovi zahtevi in edino le radi tega, ker sem vedel, da sicer propade stranka pri volitvah (— kaka logika i —).
Resnica pa je ta, da dr. T. je hotel ustanoviti napredno — politično društvo. To bi imelo seveda le malo članov, na čelu mu odbor s predsednikom dr. Turno. „Sočau naj bi prišla tako po ovinku v roke dr. T.; jaz bi smel plačevati le deficit, kajti dr. T. ni dal in ne bi dal za list nikdar groša. Toda absolutni gospodar v takem odboru bi bil dr. T., ki sploh ni trpel nikdar drugačnega mnenja, nego je bilo njegovo. In „Soča" naj bi bila v rokah moža, ki je bil socijalni demokrat, pa bi stal na čelu napredni stranki; proglasili smo program, ki je bil zanj le hum-bug in izrodek hinavščine; vodil naj bi glavno glasilo mož, ki menja politično prepričanje z vsako luno in danes proglaša za Črno, kar mu je bilo včeraj belo, ter ozmerja vsakogar brez milosti, ako noče verjeti v tako menjavo od včeraj na danes.
Ta želja se mu ni izpolnila. Organizacija na«odno-napredne stranke se je postavila na široko demokratično podlago, ki je tudi rodila  vse poznejše vspehe in letošnjo krasno
Dr. T. pravi, da se je takoj takrat priznal za — socijalnega demokrata. Kdaj, kje, komu ? Meni ni nič znano o tej izjavi dr. T. — Prosim, naj se oglasi, kdor kaj ve* o tem. Ako bi bil dr. T. to storil, bi ga bil jaz poslal takoj k socijalnim demokratom!
Dr. T. je zdaj prvič priznal v „R. P.«, da sem jaz izdelal program n.-n. stranke. Doslej je neštetokrat sebi lastil to avtorstvo, ker mu je tako kazalo in je vedel, da mu ne bom oporekal. Tudi to ni res, da sta prišli šele po njegovem vplivu v program točki: 1. da se stranka ne vtika v vero, — in 2. da se pusti delavcem lastno organizacijo. — V mojem osnutku sta bili obe točki precizneje označeni nego sta bili končno odobreni.
3. Dr. Turna in volitev v državni zbor 1. 1902.
Dr. T. pripoveduje: „Za splošno volitev se je izdal sklep (?!), da jas (dr. T.) prevzamem kandidaturo v splošni kuriji, g. Oskar Gabršček pa v kmečki kuriji in da mi odstopi on svoje mesto za slučaj, da v splošni kuriji no bom izvoljen. Vsled intrig od strani g. An-, dreja Gabrščeka je g. Oskar Gabršček pojedel svojo besedo ter vzdržal kandidaturo v kmetski kuriji."
Tu se nam je pokazal dr. Turna v prav žalostni luči: kolikor besed, toliko pljusk resnici v obrazi Kličem pred vso javnostjo za priče vse može, ki so sodelovali, in izjavljam:
Ni ros, da s e j e i z d a 1 sklep, da g. Oskar Gabršček odstopi svoje mesto dr. Turni, ako ta ne bo izvoljen v splošni kuriji. Takega sklepa ni bilo! Gosp. Oskar G. bi tudi ne bil nikdar sprejel .kandidature pod takim pogojem! Zato protestujem brez skrbi v imenu g. O. G. proti predrznemu obrekovanju, da je on pojedel svojo besedo! Izjavljam tu javno, da plačam skladu socijalne demokracije 1000 K, ako dr. T. dokaže svojo trditev. Na noge, sodrug dr. T., priborite si teh 1000 KM
Dr. T. je ponovil tudi v „R. P." svojo fiksno  idejo,  da je g. O. G. pojedel  svojo
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
= „Treh mušketirjev". =
Francoski spisal: =   ALEXANDRE  DUMAS.   =
(Dalje.)
Vam dara ta vrečo s petsto pištolami v zlatu; storite vse potrebno, in povejte mi, kje vas morem dobiti nocoj ob deseti uri.
—  To bi moralo biti na kakem vzvišenem prostoru, odkoder bi se videlo dano znamenje po vseh delih Pariza.
—  Ali hočete, da vas priporočim vikarju cerkve Saint-Jacques-la-Boucherie ? Popelje vas v eno izmed sob, ki so v stolpu, pravi kurat.
—  Izborno, odvrne berač.
—  Torej nocoj ob desetih, pravi koadjutor ; in če bom zadovoljen z vami, dobite na razpolago novo vrečo s petsto pištolami.
Beračeve oči so se pohlepno zalesketale, toda premagal se je v trenutku.
—  Zvečer bo vse pripravljeno, gospod.
In odnesel je svojo klop v cerkev, postavil poleg nje na tla svojo posodo in Škropilnico, šel po blagoslovljene vode v kamen, kakor bi ne imel v svojo zaupanja, ter odšel iz cerkve.
XVIII. Stolp Saint-Iacqnes-la-Boncnerie. Ob tri četrt na šest je opravil Gondy vse svoje poti ter se vrnil v nadškofijsko palačo.
Ob šestih je naznanil sluga Saint-Merriškega kurata.
Koadjutor se je ozrl naglo za njim ter videl, da prihaja ž njim še neki drugi človak.
—  Naj vstopi, pravi koadjutor. Kurat vstopi, in Planchet ž njim.
—  Mon3eigneur, pravi kurat, tu je oseba, o kateri sem imel čast govoriti z vami.
Planchet se prikloni kakor človek, ki je obiskoval dobre hiše.
—  In vi ste pripravljeni služiti ljudstvu ? vpraša Gondy.
-- Mislim, da, odvrne Planchet: fronder sem z dušo in telesom; obsojen sem, tak, kakršnega me vidite, na vešala.
—  Iz kakih vzrokov?
—  Rešil sem iz rok Mazarinovih seržantov plemenitega gospoda, ki so ga peljali nazaj v Bastillo, kjer je bival že pet let.
—  Kako se imenuje?
—  O, Monseigneur, poznate ga dobro: grof Ro-ehefort je.
—  Ah, res! pravi koadjutor, slišal sem že praviti o tem: pravili so mi, da ste spravili na noge celo okrožje ?
—  Skoro, odvrne Planchet, aadovoljen sam s seboj.
—  In kaj ste po svojem stanu ?...
—  SlašČičer; v ulici Lombards.
—  Razložite mi, kako je mogoče, da gojite pri svojem tako mirnem stanu tako bojevita nagnjenja?
— .Kako je mogoče, Monseigneur, da me vi, služabnik cerkve, sprejmete sedaj kot vitez, z mečem ob strani in z ostrogami na čevljih ?
—  Ni bil slab odgovor, pri moji veri! pravi Gondy smeje'; toda jaz sem bil, kakor veste, vkljub svoji črni suknji, vedno bojevit.
—  Jaz pa, Monseigneur, sem bil,'prodno sem postal slaščičar, tri leta seržant pri piemontskem polku, in predno sem bil seržant, sem bil osemnajst mesecev lakaj gospoda d' Artagnana.
—  Poročnika pri mušketirjih ? vpraša Gondy.
—  Da, Monseigneur.
—   Toda pravijo, da je ta navdušen Mazari-novec ?
—  Hm... pravi Planchet. —- Kaj hočete reči?
—  Nič, Monseigneur. D' Artagnan je v službi; d' Artagnan vrši svoj posel s tem, da brani Mazarina, ki ga plača, kakor vršimo mi drugi, meščani, svoj posel s tem, da napadamo Mazarina, ki nam krade.
—  Vi ste razumen dečko, prijatelj; smem li računati na vas ?
—  Mislil sem, odvrne Planchet, da vam je gospod kurat jamčil zame.
—  Da, res; toda rad bi dobil to zagotovilo tudi iz vaših ust.
—  Računati smete name, Monseigneur, če gre za to, da se vzburka pariško mesto.
besedo VBled - intrig  od strani gosp. Andreja Gabrščeka.
To pravljico, katero si je izmislil dr. T. sam, je pripovedoval že neštetokrat, bila mu je tudi razprSena v prazen nič, ali dr. T. je in stane nepoboljfiiv greSnik.
Nasprotno je resnica, za kar kličem za pričo g. O. G. samega in tista dva gospoda, ki sta bila navzoča, ko se je končno rešilo to vprašanje. Ko je propadel dr. T. v splošni kuriji, ker je dobil dr. Gregorčič 22 furlanskih glasov, se je bila izrazila zvečer pri Jelenu želja, naj bi odstopil g. O. G. kandidaturo dr. Turni. Jaz sem se uda! tej želji in sprejel celo nalogo, da posredujem pri prijatelju O. G. To sem tudi storil, pisal mu obširno pismo in priporočal, naj bi on odstopil pa nastavil vse svoje moči za iz v o lite v dr, Turne. — Ker sem videl, kako hrepeni dr. T. po državnem poslanstvu, sem ostal pri posredovanju y označenem smislu ,€616 potem, ko sem izračunil na podlagi do-šlih poročil iz cele dežele o izgubah že pridobljenih volilnih mož, da — dr. Turna gotovo propade.                •
Gosp. O. G. ni takoj odgovoril na moje pismo. Dva dni pozneje smo imeli o tem vprašanju razgovor v Tumovi pisarni; štiri možje smo bili tam — in sredi prav mučne razprave je došla od gosp. O. G. laaonična brzojavka: »Naj ostane, kakor razglašeno, sicer ne garantiram za vspehl"
In ostalo je 1 O. G. je bil izvoljen le s — 3 glasovi večine ; dva glasova so nam klerikalci odjedli, jeden je ostal doma, ker so ga klerikalci za to ujeli, jeden volilni mož je ležal v bolnišnici v Čedadu, jeden pa je imel isti dan pogreb svoje žene v Trstu: G. Oskar Gabišček je bil izvoljen le s 3 glasovi, ki so bili edino zanj — ne pa za dr. Tttmo. Pokazalo se je, da bi bil dr. T, propadel z manjšino 7—10 glasov. Gospod Oskar Gabršček je rešil stranki mandat, dočim bi ga bil dr. Turna zapravil.
V očigled temu dejstvu sem si jaz celo očital prevelike obzirnosti napram tistemu groznemu apetitu dr. T. po državnozborskem poslanstvu, ker sem zatj posredoval pri g. O. O. — in hvaležen sem bil veliki previdnosti prijatelja Oskarja.
Zdaj pa pride dr. T, in brezobrazno dolžimene intrig, — g. O. G. daje pojedel svojo besedo, ki je nikdar ni dal, — izvrševalnemu odboru pa podtika sklep, ki ga nikdar ni bilo!! — Kako naj se označi tako ravnanje, da dobi pravo ime, to naj razsodijo čitatelji!!
(Konec pride).
fl. Gabršček.
začasno privoščimo. Ker je toliko ljubezniv, da naznani neresnične surovosti liberalcev, naj naznani tudi znane klerikalne Birovosti v Šebreljah in Masori, za nameček naj nam pa nekaj pove o onem klerikalnem možu, kateri je zaprl svojo ženo v svinjak, dalje o oni krščanski hiši blizu BGorenjcatt in o nekem „Prekrajnku8 na Reki. Mi za zdaj še molčimo o tem, ker upamo objave od strani odkritosrčnih cerkljanskih generalov, posebno pa od onega človečeta pri zadnji klerikalni ne pa liberalni sirovosti, ki je tako možko držal poleno v roki. Ker piše „Pri-smojenec", da so liberalni fantje imeli polena, misluuj vsi, da se je Človeče zopet spreobrnilo v liberalca, pa drago »človeče8 le ostani na svojem mestu, te prav nič ne potrebujemo; svetujemo Ti pa, da imaš drugič krajše roke, ker to se dandanašnje strogo kaznuje. Dopisnik naj tudi popravi v „Prim. listu* dopis o lib. surovosti in naj ga lepo zadene na svoj hrbet, ker edino njemu pritiče. Če pa dopisnik ne more prevzeti, naj pa opiše celo zadevo s krščansko resnicoljubnostjo od konca do kraja in uverjen naj bo, da mu odgovor ne izostane.
Iz kanalskega okraja.
\l Kali.— (Naš kurat Grbec — obsojen.) Pred okrajno sodnijo v Kanalu je bil obsojen naš kurat Grbec na 30 K globe, od-nosno 3 dni zapora, ker je pisal o finančnih stražnikih razžaljiva pisma tretjim osebam, ko je bival še na svojem prejšnjem mestu v Za-potoku.
DOPISI.
Iz cerkljanskega okraja.
C6rtB9, 8. maja 1908. — »Prismojenec" z dne 30./4. 08. je zopet zagnal v javnost grdo laž o liberalni sirovosti. No, dopisnik hoče s tem oprati svojo grešno dušo, ali to pot se mu ni posrečilo. Veselje mu pa vseeno
Zveza narodnih društev.
Kolesarsko društfo »Strica ^ i Gorici in tržaško kolesarsko društvo „Balkanu iz Trsta priredita dne 8. junija ' 1.1. na binkoštni pon-deljek prvo narodno dirko združeno z ljudsko veselico na goriškem dirkališču (Ve-lodromo). — Vspored narodne dirke: I. Tekmovalna pešhoja: 6 krogov = 2000 m. Otvorjena za vse pešce slovanske narodnosti. Vloga K 1. Darila sledeča: I. Zlata svetinja; n. Velika srebrna svetinja; IU. Mala srebrna svetinja. —- II. Dirka juniorov: 3. kroge = 1000 m. Otvorjena za vse člane, katerega si bodi slovanskega kolesarskega društva, kateri niso dobili še nobenega darila. Vloga K 1. Darila sledeča: I. Velika srebrna svetinja; H. Mala srebrna svetinja; III. Bakrena svetinja. — III. Društvena dirka: 3 kroge = 1000 m. Otvorjena za vse člane tržaškega kolesarskega društva „Balkana. Vloga K 1. Darila sledeča: I. Zlata svetinja; II. Velika srebrna svetinja; III. Mala srebrna svetinja. — IV. Društvena dirka; 3 kroge = 1000 m. Otvorjena za vse člane kolesarskega društva „Gorica". Vloga K 1. Darila sledeča,; I. Zlata svetinja; II. Velika srebrna svetinja; III. Mala srebrna svetinja. — V. Dirka hitrosti: 1 krog = 333 m.   Otvorjena za vse dirkače
slovanske narodnosti. Vloga K 1. Darilo sle- i deče: I. Zlata svetinja, dar g. Rudolfa Dru-fovka, predsednika kolesarskega društva „Go- j rica«. — Vt Narodna dirka: 3 kroge-1000 m. Otvorjena za vse člane slovanskih kolesarskih društev. Vloga K 1. Darila sledeča: I. Zlata svetiuja; II. Velika srebrna svetinja; III. Mala srebrna svetinja. — VII. Glavna dirka: 10 krogov = 3333 m. Otvorjena za vse dirkače slovanske narodnosti. Vloga K 2. Darila sledeča: I. Zlata svetinja; II. Velika srebrna svetinja; III. Mala srebrna svetinja. Po končani dirki nastop vseh zmagovalcev na kolesih na dirkališču.
Prijave in pismena vprašanja naj se pošiljajo predsednika kolesarskega društva »Gorica« g. Rudolfu Drufovka ali predsedniku tržaškega kolesarskega društva „Balkan" g. C. Sirku v Trstu. — Zaključek prijav v torek dne 2. junija 1908. ob 10. uri zvečer. — Na pozneje došle prijave in na prijave brez vlog se ne ozira. — Od dne 10. maja t. 1. otvorjeno je prijavljencem dirkališče za Iraining.
Združena odbora.
Zadnja latallci f Št. Patru je kaj imenitno uspala. Lep vspored je privabil na veselični prostor nad 400 ljudij, domačinov in okoličanov. Težke skladbe so se eksatno proizvajale iu prav čuditi se je bilo, da si upa nastopiti okoličansko društvo s težkim zborom „Samou in ga tudi tako dovršeno peti. Tudi žaloigro »Sin" se je izborno igralo; podrobnejšo razpravo in kritiko priobčimo mogoče prihodnjič. Pri tem smo opazili, da se je v vseh onih krajih, kjer obstojajo že delj časa društva, emancipiral ljudski okus od enode-janskih šaloiger ia burk ter se povspel do večdejanskih iger. BIvrivoprisežnikua v Renčah je sledil „Sinu v Št. Petru, kateremu sledijo še »Čevljar", tridejanska šaloigra v Št. An-drežu in »Cigan v Gor. Vrtojbi. Iz tega m vidi velik upliv društev na izobrazbo občinstva. Društvu „Prešerena pa ne rečemo drugega kakor: Hvala za izreden užitek 1 in „Naprej po tej potil"
Domače vesti.
Ošabna I88t — Naš rojak iz Gorice, ing. g. Iv. Prešel je napravil 9. t. m. v Pragi drugi državni izpit s prav dobrim uspehom. Čestitamo.
Slikar g. Milan Klemenčič iz Ajdovščine je razstavil v Gabrščekovi knjigarni v Trgovskem Domu troje slik, Jedna, ki je najbolj ugajala, to je »ob   Soči", je prodana.
nSotoga" dr. H. Tuml je priobčil g. poslanec A. Gabršček danes prvi del svojega odgovora na neslanosti v „Rdečem Praporju". Dr. T. je izzval g. Gabrščeka, ki je moral nastopiti to pot v obrambo resnice, stranke in sebe. Opozarjamo čitntelje na zaslužen odgovor g. G. Dr. Turna je onečastil vso svojo preteklost, požgal za seboj vse mostove ter se pridružil socijalnim demokratom. V dobi, ko je začela nastopati med delavstvom Narodna Delavska Organizacija, je ustal nov delavski prerok — dr. Turna, ki razdira pošteno narodno delo. Takega škodljivca je treba za-
poditi iz naših vrst. Pričakujemo, da ga okoličani še prav pošteno naženejo, ko jim pride pripovedovat svoje zmedene neslanosti.
Telovadno draitve nSakolH i Borlol sklicuje na četrtek 11. t. m. v hotel „Pri zlatem jelenu" izvanredni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Volitev delegatov za zvezni občni zbor. 2. Dopolnitev odbora. 3. Določitev izletov. 4. Slučajnosti. — Pričetek ob 8. uri zvečer, Ako bi ob tej uri občni zbor ne bil sklepčen, vrši se 7» ure kasneje drugi ob vsaki udeležbi. — Odbor.
XX. Blatni skupina »Zavszt nsfr. Jufoslo-vanskih učiteljski! društev" se bo vršila letos dne G., 7. in 8. septembra v Gorici z izletom v Videm-Čedad-Ljuhušnje-Vrsno.
»Narodni (Nauka organizacija." — V nedeljo je bil lep shod v Rihembergu. Navzočih je bilo nad 200 ljudij. Govoril je dr. Mandie iz Trsta, Bizjak iu še drugi. Sklenilo se je ustanoviti v Rihembergu podružnico „N. D. O.8 — Pri občnem zboru „Delavskega podpornega društva v Ajdovščini8 se je sklenilo sklicati velik javni shod „N. D, 0.m za prihodnjo nedeljo.
Vačami koncerti na vrtu hotela Zlati Jelen pričnejo jutri v sredo in se bodo nadaljevali za zdaj vsako sredo ob lepem vremenu. Pričetek ob 8'/», vstopnina 40 vin. Svirala bo vojaška godba.
Pričakujemo od našega meščanstva obile udeležbe. Pokažimo, da smo tu, da lahko vsporedno korakamo v napredku z meščani druge narodnosti.
Vabilo na občo! zbor daialna zveze zi pnut
tllJCfll ! Gorici, bi se bo vršil četrtek, 2 1. majnika 1908. ob 3. popoldan v bralni sobi hotela „Sitdbahiia. Dnevni red: I. Pozdrav načelnika. II. Letno poročilo. III. Načrt bodočega delovanja. IV. Nasveti in slučajnosti. K mnogoštevilni udeležbi vabi
od bo r.
Razpis službe rarnatalja slovenskega ajafalliča.
— Vsled sklepa obč. sveta z dne 5. t. m. razpisuje se služba ravnatelja slovenskega gledališča v Ljubljani z letno plačo 7200 K, ki se bode izplačevala ravnatelju v mesečnih naprejšnjih obrokih pri mestni blagajnici. Ravnatelja imenuje po nasvetu odbora Dramatičnega društva izmed treh prosilcev (i?, tema) občinski svet ljubljanski. Havnatelj mor* biti Slovenec. Prednost imajo pisatelji, ki praktično poznajo gledališče in tehuično stran predstav. Služba je provizorna proti trimesečni odpovedi. ProSnje je vlagati prt odboru Dramatičnega društva v Ljubljani najkasneje do 23. t. m. —- Odbor Dramatičnega društva v Ljubljani.
Hotel Zlati JellD ima telefonsko številko 133. To naznanjamo gostom, da se začnejo posluževati te ugodnosti.
Restavracija hotela Zlati Jelen se priporoča
samcem in takim roj&kom, ki so nakazani na gostilno, da poskusijo tu hrano v abonement. Cene so postavljene prav nizko. — Veliko je takih rojakov, ki na ta način lahko tvorijo večjo stalno družbo. Hočemo to naše podjetje povzdigniti v vsakem pogledu in ohraniti ga v domačih rokali.
—  Da, ravno za to gre. Kaj mislite, koliko ljudij bi lahko nabrali po noči?
—  Dvesto pušk in petsto helebard.
—  Ko bi le bil v vsakem delu mesta človek, ki bi toliko naredil, in jutri imamo dovolj močno vojsko.
—  Da, gotovo.
—  Ali bi se hoteli pokoriti poveljstvu grofa Ro-cheforta?               »
—  V pekel bi šel za njim! In s tem je dovolj rečeno, ker mislim, da je on zmožen za to, da bi šel v pekel.
—  Bravo!
—  Po kakem znamenju bo moči jutri ločiti prijatelje od sovražnikov ?
-t Vsak fronder si dene lahko lop slama za klobuk.
—  Prav. Dajte to razglasiti.
—  Potrebujete K denarja?
—  Denar ni nikdar in nikjer slab, Monseigneur. Če ga ni, se izhaja tudi brez njega; če je, potem se vrči stvar toliko hitreje in. toliko bolje.
Gondy stopi k nekemu zabojčku ter vzame iz njega vrečico.
—  Tu imate petsto pištol, pravi; in če pojde vse dobro izpod rok, računate lahko jutri na jednako svoto.
—  Položim vam točen račun o tej svoti, Monseigneur, pravi Planchet ter stisne vrečico pod ramo
—  Prav, priporočam vam kardinala.
—  Bodite brez skrbi, y dobrih rokah je. Planchet odide, kurat ostane Se hipec.
—  Ste li zadovoljni, Monseigneur? vraša koa-djutorja.
—  Da, ta človek se mi zdi spreten in odločen.
—  Da, stori še več, nego je obljubil.
—  No, potem pa Še bolje! In kurat odide za Planchetom, ki ga je čakal na
stopnicah.
Deset minut pozneje je prišel Saint-Sulpiški kurat.
Ko se odpro vrata Gondy-jevega kabineta, plane grof Rochefort Gondvju nasproti.
—  Vi ste torej, dragi grof, pravi Gondy ter mu ponudi roko.
— Torej ste vendar slednjič odločeni, Monseigneur? pravi Rochefort.
—  Odločen sem bil vedno, odvrne Gondy.
—  Ne govoriva več o tem ; vi mi to pravite, in jaz vam verjamem; napraviti hočemo Mazarinu bal ?
—  Da, upam.
—  In kdaj še začne ples ?
—  Povabila se delajo za nocoj, odvrne koadju-tor, toda vijoline začnejo igrati šele jutri zjutraj.
-—• Računati smete name in na petdeset vojakov, ki mi jih je obljubil vitez Humieres, za slučaj, ko bi jih rabil.
—  Petdeset vojakov ?
—  Da; novince nabira in mi jih posodi; ko konča ta praznik, mu jih nadomestiti^ če mu jih bo manjkalo.
—  Prav, dragi Rochefort; toda to še ni vse.
—• Kaj pa še? vpraša Rochefort ter se nasmehne.
—  Kaj ste pa ukrenili z Beaufortom "i
—  V VendOmoisu je, kjer čaka, da mu pišem, naj se vrne v Pariz.
—  Pišite mu, čas je,
—  Torej ste si gotovi svoje stvari ?
—  Da, toda podvizati se raora ; zakaj komaj se dvigne pariško ljudstvo, ko bomo imeli deset princev, ne enega, ki se mu bodo hoteli postaviti na čelo: če se Beaufort zakasni, ne bo mesto več prazno.
—  Ali mu smem naročiti to v vašem imenu?
—  Da, gotovo.
—• AH mu smem reči, da mora računati na vas t
—  Da, recite mu.
—  In mu prepustite vso moč?
—  Kar se tiče vojske, da; kar se tiče politike....
—  Saj veste, da to ni njegova močna stran,
—. . .Mi dovoli, da si zagotovim po svoji volji kardinalski klobuk.
—  Tega torej hočete doseči?
—   Ker sem že prisiljen, nositi klobuk take oblike, ki mi ne ugaja, odvrne Gondy, si želim vsaj to, da bi bil ta klobuk rdeč,
—  O barvah in ukusu so mnenja različna, pravi Rochefort smeje*; jamčim vam pa za to, da bo Beaufort zadovoljen.
—  In mu boste pisali že nocoj ? -— Pošljem mu sla, to bo bolje.
(Dalje pride.)
Jubilejni sprevod m Dunaju lit Slovenci. —
Pobožni dunajski krščanski socijalei, ki gospodarijo sedaj na cesarskem Dunaju ter imajo tudi vlado v strahu, so preračunali, da bi mogel slavnostni sprevod raznih kronovin in narodov na Dunaju v proslavo cesarjeve OO-letuice dati državnemu stolnemu mestu obilo dobička. Cesar ni hote! takega sprevoda, vlada se ga je branila, ali pritisk krščanskih soeijalcevje bil tftk^da, st«je^udala.. Priredi se slavnostni sprevod, ki prinese Dunaju mnogo dobička. KrSčanski dunajski soci-jaki hočejo to. Sedaj pa naj se druge dežele» iu razni narodi kar raztope v lojalnosti in patriotizmu ter naj derejo na Dunaj v kar največjem Številu, da jih tam katoliški" socfr" jalci pošteno oskubejo. Umazana špekulacija je porodila misel o slavnostnem sprevoda. Žepe si hočejo napolniti JDunajčanje s sprevo-vodom, kakor si jih hočejo napolniti z zavarovanjem cesarja, o katerem smo že poročali Štefažo v tem jubilejnem sprevodu naj bi delali tudi Slovenci! V Ljubljani je že dosegel deželni glavar Šuklje, da se je osnoval odbor, ki ima nalogo aranžirati veliko udeležbo »Kranjcev*. V tej udeležbi bo tudi romarska skupina. Sedaj si pa mislite take le kranjske romarje, kakoršne videvamo v Gorici, ko gredo na Sveto goro, kako kričijo po mestu. Vse gleda za njimi in se jim smeje. To bo menda glavna skupina BKraujcev". Kranjcev pravimo, kajti deželni glavar kranjski je govoril glediž udeležbe le o „Kranjcih8 in ne o Slovencih. Ako bo udeležba taka, no, potem bo to velika sramota za ves slovenski narod! — Na-Dunaju se pokažejo izmed Slovanov v sprevoda tako le Poljaki in Slovenci! Čehov ne bo, Malo-rusov ne bo, Hrvatov tudi ne. Torej Poljaki in Slovenci! Kako pa tičejo ti skupaj? Privilegirani Poljaki, ki imajo vse, kar hočejo, ki imajo svojo ,Polonio* - in pa najbolj zatirani slovanski narod, Slovenci. — KrSčanski soc. s svetnikom Lor gerjetn na čelu so pokazali vse svoje toliko sovrafitvo do Slovanov s tem, da preprečili slovanske gledališke predstave} nameravane na Dunaj« v proslavo 60 letnice, čeS, da je Dunaj nemški, da tamkaj ne sme biti slovanskih gledaliških predstav. To je prostaska surovost, to je divji fanatizem, ki kale t« ljudi v toliko grli luči, ker po tem vabijo pa na Dunaj na velik sprevod, da bi si polnili žepe.
Škandal, velikanski škandal bo to, če m Slovenci udeležijo tega sprevoda. Tu ne gre za spoštovanje cesarja in za proslavo njegovega jubileja, ampak tu gre Se za osebne špekulacije umazanih krščanskih Dunajčanov. Slovenci naj bi bili tudi med tistimi kozliči, ki bi lit na Dunaj, da ipekulativai Dunaj-čanje toliko več zaslužijo s slavnostnim sprevodom. Ne!
Apelujemo na goriške Slovence, da če se jih bo vabilo od katerekoli strani na Dunaj, naj n e g r e d o. Mi nimamo v slavnostnem sprevodu, ki so ga aranžirali hinavski dunajski Luegerjevci, ničesar iskati. Ti ljudje se trkajo na svoja katoliška prša, govorijo o resnici in pravici, pri tem pa so prav taki naši narodni sovražniki, kakor Vse-nemci. Ničvredna Luegerjeva zalega nas ne bo izžemala. Iz narodnega sovraštva do Slovanov so preprečili slovanske gledalilke predstave i tudi slovenska se je imela vršiti), sedaj pa naj bi jim Sli mi poljubovat nemško roko in bogato zalagat nemiki žep. Ne bol, nemlki Mihelj!
Naša dolžnost je, da se postavimo na stran Čehov, Malorusov in Hrvatov ter postopamo solidarno ž njimi, datirani ostanimo dom*, in na dan jubilejnega sprevoda se spominjajmo, kako hočejo Nemci zatreti z vso silo pod z&Mitom vlade, slovenski jezik na Koroškem, da bi potem planili po drugih slov. deželah, kako se zapostavlja kulturne Čehe, prvi narod v Avstriji, kako azijaUko se postopa s Hrvati, kako se meče slovaške rodoljube v ječe. In tako dalje in tako dalje . . .
Lepaki u stroške uiiBiže v Gorici, ki se ima postaviti v spomin cesarjeve 60'ietnice, so snmo laSki. Za prispevanje se vabi samo laško. Torej se obrača odbor 1 e do Lahov za prispevke. Če pride kdo k Slovencu prosit prispevkov, naj ga zapodi! Slovenščino so izključili, izključimo mi prispevke. Edino pravi odgovor odboru in njega predsedniku stolnemu kanoniku Tomsigu. Zavod bo popolnoma laški — torej mi nimamo nič prispevati zanj. Trije slov. uradniki, k* so v tem odboru, naj izstopijo.
V goriški ženski bolnišnici so odrezali dva prsta  29  letni  Mariji  Brataševič, delavki v
tovarni v Ajdovščini, kjer jo je stroj pograbil za roko.
Izpred 80dnIJe. — Svoj čas smo poročali o tatvini kokosij, katero sta zakrivila laški podanik F. Prestento in Iv. Kogoj iz Pod-gore. Obsojena sta vsak na 2 meseca ječe a postom vsak mesec.
Samomor. — Sinoči ob 9% se je vstrelil v mestnem vrtu v Gorici 20 let, stari gimnn-|^W>&J§opnJojrkjz.Tma^jdje imel letos delati maturo. Njegova foužinamva v Trstu, Via Chiozza 33-IV. Pustil je pisma, iz,katerih se da sklepati, da se mu je mešalo. Truplo so prenesli v mrtvašnico v Gorici.
Štiri cigane so aretirali, trije se pišejo Le-
vakovič, eden pa Hudorovič. Zakaj so jih prijeli, ni treba praviti.
Nekega 62ietaega reveža, ki se piše Fr.
Arabrožič iz Železnikov, je dobila policija na cestnem tlaku ležečega. Bil je pijan. Mož je bil brez sredstev. Pošljejo ga v občino, v katero je pristojen.
Prilega. — Današnji »Soči* smo priložili nov vozni red, veljaven od 1. maja t. 1. Vsi oni, ki imajo razobešea naS vozni red, so na-prošeni, da prilepijo vrhu starega tega, M jim ga danes pošiljamo.
LlStllca. — V Pulj: Vaš dopis smo prejeli. Ali, kar je tam povedano, smo že naznanili v 8SoČi". Drago pa nam bo, če nam od časa do časa kaj poročate.
Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti.
Vinsko pokušnjo Id vinarski shod priredi Krsžko vinarsko druStvo v Tomaju dne 17., 18. in 3«. maja 1908.
Vspored: Vinarski shod. Dne 17. maja ob 10. uri dopol. I. Pozdrav predsednika. 2. Kake vrste trt uaj sadimo in cepimo po Krasu, poroča gosp. Anton Štrekelj, vodja dež. kmet. šole v Gorici. 3. O zboljšanju kletarstva na Krasu, poroča g, Josip Š t r e k e 1 j, dež. posl. v Komnu. 4. Kako pospeSiti prodajo terana, poroča gosp. Franc Gombač, vinarski komisar v Ljubljani. 5. Slučajnosti.
Vinska pokušnja in semenj, Dne 10. maja ob .'), uri pop. sestaue se posebna za to ustanovljena komisija za odlikovanje vin. Dne 17. maja v nedeljo ob 1. uri pop. se otvori vinska pokušnja z vinskim s e m n j o m, ki traja do 7. ure zvečer. Dne 18. in 11). maja nadaljuje se ista od t>. ure zjutraj do 7. ure zvečer.
Kdštrskl šila se ustanovi v Sovodnjah.
BZma SlOI. Zldruj." — Na kratko smo že omenili občni zbor „Zveze", ki se je vršil v Ljubljani:
Udeležba je bila prav velika, zakaj zastopanih je bilo 01 zadrug z 007 deleži. Občni zbor je otvoril načelnik g. Josip Lenarčič s prisrčnim nagovorom. V svojem nagovoru je izdal načelnik, da je bila misel, osnovati „Zvezo% dobra. Ta misel se je spo-čela iz nujne potrebe, združiti naše zadruge, ki so stale osamljene v svojem delovanju, in ki h raarib razlogov niso mogle pridružiti se obstoječim združitvam. Ves tok narodno gospodarskega življenja se pojavlja dandanes v združitvah. Moči poedioca so preskromne zlasti v našem narodu, da bi mogel dotičnik z uspehom biti boj za obstanek, oziroma napredovati na gospodarskem polju. Posamezna zadruga more le tedaj uspešno delovati, ako je dana prilika nasloni*! se na drugo sovrst-nico, kateri more pri nastalih preostankih svojih dohodkov odstopiti del in tako oživiti vrednosti, ki bi bile zanjo začasno mrtve. V zvezi pa najde zadruga tudi svojega zvestega prijatelja, ki ji gre vsikdar brez dobička-željuosti na roke, in kateremu se sme vsaka zadruga zaupati kakor svojemu očetu. — Zveza se je vzlic vsemu odpora krepko razvila in danes se ponašamo lahko, da se je prvemu načelstvu posrečilo v teku pol leta združiti 90 zadrug, med temi nekaj najstarejših in n»jkrepk»j8ih kranjskih zavodov v skupno zvezo, ki šteje že nad 23.000 članov. Vzlic temu, da se je delovanje odborovo v prvi vrsti moralo sukati okoli organizacije in se je z zravnavanjem denarnih sredstev začelo le polagoma delovati, imamo v tej kratki dobi že nad 4/800.000 K prometa.
Nato je poda! v imenu prvega načelstva temeljito poročilo gospod dr. Žerjav. Iz njegovega poročila posnamemo nekaj misli:
Omenil je predvsem, da mora polagati račun o tem, s kakim smotrom se je »Zveza slovenskih zadrug" ustanovila. Zadružna ideja, ki je za narod z malimi gospodarstvi, kakršen je naš narod,   zelo primerna,  se je naj-
prej razvila po naših mestih v obliki Šulce-Deličevih posojilnic, katerim so sledile kot prve produktivne zadruge mlekarne. Ni se pa harmonično razvijnlo naše kmečko zadružništvo. Obilo naših dobrih sposobnih moči je stalo na strani, ker ni bilo centrale, ki bi jih organizovala. Brez umetne sile ima »Zveza" povsod buditi in dati iniciativo, da pripelje v službo zadružništva nove moči. Deluje tudi uspešno za organizacijo obrtnikov. Govornik je nato utemeljil potrebo" "enotne denarne zravnave v*flZvezi". Naš narod je gospodarsko diferenciran, da so nam potrebni zavodi po Šuleejevem in po Itaifajznovem sestavu. Raifajzenovke so podlaga vsem naprednejšim oblikam kmetijskega gospodarstva, ki se mora razviti v smeri produktivnih zadrug in industrializacije. Naši okrajni zavodi po Šulcejevem ustroju so povsod nekake centrale, krog katerih delujejo kakor čebelice Raifajzenke, ki se posvečajo predvsem lokalnemu osebnemu kreditu. Med mestnim in kmečkim zadružništvom vrši potrebno nalogo posredovalca ,,Zvezea. — Glede blagovnega prometa je izjavil govornik, da se bo „Zveza" oprijemala kupčijskih poslov — seveda z vso previdnostjo — tam, kjer kmečki produkciji trg šele odpira, ker posredujoča trgovina ne zadošča, dalje pa takih poslov, kjer odločuje masa, kjer je težišče v množini discipliniranih kupcev oziroma prodajalcev. Tu ni Špekulacije in ni treba nadpovprečne inteligence. Izključiti pa je špekulacijsko kupčije in tudi vse tiste trgovske posle, kjer je delo posameznika-trgovca cenejše in bolje kot sploh more biti zadružno delo. Tako se zadružništvo in trgovina medsebojno priznavata in cenita. Učitelj g. Mermolja z Goriškega je naglašal v svojem govoru, da kmečko ljudstvo zahteva realnosti, ne le besed. Treba ga je združiti na gospodarskem polju. Naglašal je potrebo blagovnega prometa, na Goriškem posebno glede zgodnjih črešenj in vina, katere pridelke so dosedaj pokupili tuji špekulantje. Nad-učitelj g. Bertok iz Pobegov v Istri je govoril tudi za blagovni promet za izvažanje kmetijskih pridelkov. Dosedaj je istrski kmet dobil za svoje pridelke v Trstu komaj toliko, kar je bil vreden prevoz.
Po drugih govorih je podal gosp. Ivan Itožman poslovno poročilo v splošnem, nadalje o denarni izravnavi, o blagovnih poslih in o reviziji. Povedal je, da je pri „Zvezitt sedaj že 90 zadrug, in sicer 63 posojilnic, 7 gospodarskih zadrug (vse v Istri), 12 mlekarskih zadrug, 2 vinarski, 2 konjerejski, 2 tiskarni, 1 vodovodna zadruga in 1 založba. Nekaj zadrug je Še v registraciji, nekaj pa je prijavljenih, tako da se sme reči, da ima zveza že okroglo 100 zadrug. Od teh jih je 63 na Kranjskem, 27 pa na Primorskem. Denarnega prometa je bilo 4,812.797 kron. Vkijub denarni krizi ni šla nikdar „Zvezaa nad 5'•¦',% obrestne mere, dočim se je drugod moralo plačevati do 7"/0- Nad polovico članic se je že začelo posluževati denarne izravnave.
V odbor so bili voljeni za Primorsko gg.: Andrej Gabršček, Henrik Domiuko in Josip Kuret. — V nadzorstvo pa gg.: Fran Mermolja in Rud. Pečarič za Primorsko.
Politični pregled.
ProraČMlM Odsek je sprejel resolucijo, ftaj se postavka v proračunu v znesku 360.000 K za pospeševanje umetnosti poviša prihodnje leto na 2 milijona K. Potem so začel-razpravljati o pristaniški in sanitetni službi, ribištvu itd.
SlOieie« politični dan. — Poročali smo zadnjič o posetu nemških knezov na Dunaju ter ob istočasni manifestaciji slovanske vzajemnosti v Pragi. Češki dnevnik „Den" piše o tem: „Dasi je češki narod v poslednjih letih mnogokrat slišal priznanja svoje narodni
zavednosti, svoje pridnosti i vrednosti, vendar ima ona manifestacija v tem pogledu izvan-redno važnost. Sedanje izjave ne le da so češki narod znota učvrstili in okropčale v pravičnosti češkega narodnega boja, ampak so mu tudi postavile zopet pred oči ono veliko historično nalogo češkega naroda v tej državi, namreč, da bi postala češka politika os političnega življenja na Avstrijskem in bila dobri izgled in opora politiki ostalih tlačenih narodov... Idaja zavednosti skupnih interesov t. zv. manjših narodnosti rase... 6, t. m. je bil historični dan. Na Dunaju so se klanjali nemški knezi našemu vladarju — v Pragi so •».amfestirali parlamentarni zastopniki nemških narodov na Avstrijskem z* idejo slovanske vzajemnosti in skupno z Italijan? in Romuni za enako pravo vseh narodov avstrijske dr-¦ žaTe:. ~ Memento za avstrijske Nemce, ki • nai Jlh svar,» naJ ne iScejo svoje naloge v tej i državi v stalni nadvladi nad ostalimi narodi, ' marveč v sporazumu in v vzajemnosti z njimi«.
t     Volilna reforma za kranjski deželni zbor. -
Ustavni odsek je sprejel načrt volilne reforme. Število poslancev se poviša od 37 na 49 in
I  virilist.  Od 13 novih mandatov jih pade
II  na splošno kurijo, 2 na mestno in sicer ju dobi Ljubljana. Po sedanji situaciji bi imeli klerikalci 26, naprednjaki 12, Nemci 11 poslancev. Za premembo deželnozborskega volilnega reda je treba navzočnosti 42 poslancev in tričetrtinske večine.
Razne vesti.
Cesarje? dar. — Cesar je daroval vsakemu polku, ki nosi njegovo ime, po 15.000 K. Pa svota se ima razdeliti do polovice med častnike, druga polovica pa med moštvo.
Generali se poklonijo cesarju. — Dne 30. t. m. se pokloni cesarju generaliteta. Temu sledi svečan dvorni obed za 40 oseb. Istega dne se poklonijo cesarju deputacije vseh polkov, katerih je imejitelj.
Gospa TosbIII, bivša saksonska prestolo-naslednica, je povila sina.
Slovaškega rodoljuba V. Hurbana so obsodili v 2 mesečno ječo in globo 1200 K radi »ščuvanja proti ogrski državi I"
Ljubljanski Škof tožen. — V imenu kurato-rija za ustanovitev dekliške šole v Novem-mestu je vložil novomeški prost dr. Elbert proti škofu Jegliču tožbo za izročitev 18.000 K dedščine, shranjene v škofiji, namenjene pa za dekliško šolo, po nekem umrlem duhovniku. Vršila se bo razprava, ker škof noče dati 18.000 K
, Odkritje spomenika 1 Port-Arturju. — Danes
odkrijejo v Port-Arturju spomenik, ki so ga dali napraviti Japonci v čast padlim ruskim vojakom. Japonci so na to slavnost povabili tudi ruske vojaške kroge.
(Lo)iž*$i)osi.
Slofonsko-nemška meja na Koroškem. — Nabral Ante Beg. Izdala „Narodna založba" v Ljubljani. Cena 1 K 40 vin., s pošto 10 vin. več. Vrlo zanimiva knjiga, ki nam predstavlja jezikovno mejo med Slovenci in Nemci na Koroškem. Razne podatke je pisatelj sam nabral. Pisana je knjiga prav poljudno. Knjigo priporočamo.
O ŠOlSki reformi. — Spisal dr. Dragotin Lončar, profesor na mestni realki v Idriji. Ponatis iz „Učit. Tovariša". Stane 40 vin. po pošti 10 vin- Založilo uredništvo „Učit. Tovariša*. Kdor se hoče poučiti o šolski reformi, Uaj Čita temeljito brnšurico.
Slovenske narodne pesmi. — Zbral in uredil Marko Bajuk. HI. zv. Založil L. Sch\vent-ner v Ljubljani. 30 lepih narodnih pesmij je zbranil v tej zbirki. Pevci, pevska društva sezite po njih 1 Cena je 1 K.
Parma: »O te ženske", koračnica za klavir iz operete „NeČak". Cena K P50 vin. „Mifia valček", koračnica za klavir.iz iste operete. Cena K 2*40 vin. Parmova dela priporoča najbolje ime skladatelja.
Iščem poslovodja
za svojo trgovino mešanega blaga v Kranju (Gorenjsko). — V poštev pridejo edino le osebe, katere imajo za ta posel popolno znanost in so bile v tej lastnosti eventualno že drugod nastavljene, potrebno je tudi znanje slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, izvednost v korespondenci in knjigovodstvu. V dotičnih ponudbah naj se navede: dosedanje delovanje, čas istega in pri komu, dan vstopa in plačilni zahtevek.
Peter Majdič, Celje.
Skrbite za bodočnost!
Najugodnejše zavaruje „Prva Češka splošna delniška dražba za zavarovanje na Življenje V Pragi"; edina slovanska družba te stroke.
Novodobni zavarovalni pogoji, zmerni tarifi za razna praktična življenska zavarovanja.
V  ustanovnem letu 1900. je bilo podanih ponudb na zavarovani znesek K 122.000 v letu 1907. pa za K 10,413.800, kar najbolj dokazuje o razvoju zavoda in zaupanju  katcreg« uživa.
. Ponudbe sprejema in daje vsa tozadevna pojasnila
zastopnik za Goriško
JOS. ROVAN
komisijsko & agencijsko podjetje v Gorici, Stolni trg št 9.
V   izpopolnitev organizacije sprejme se v vseh večjih krajih Goriške delavne sotrudnikc kot krajevne zaslopniko pod ugodnimi pogoji. Dotične ponudbe naslonili je na zastopnika za Goriške.
Potnikom v Ameriko A#l s
priporoča
generalna apntura »Amerikanske in Hiite Star Linije"
najhitrejšo vožnjo preko 15asla-l\insa-€iierboHi^-New-York.
2 odhoda na teden. Prosta hrana že v Baselu. Z velikanskimi parniki teh   linij traja  prevoz od  l her-
»onr-New-York v resnici le 5 in pol do 6" dni.
Vsa potrebna in natančna pojasnila daje radevoijo in zastonj : »Generalna Agentura** lin Obersteg & €o llusel Aeschen-grahen 2% (Švica)
Sveži (frUen) Speli debel samo iz hrbta brez kože 80 kr. kg.
špeh, drugo vrsto brez kože 74 kr, kg,
Vsak dan sveže blago pošilja od S kg naprej. Razpošilja se po povzetja. Izdelujem, tudi zajamčeno pristne
kranjske klobase.
Karol Čeme, mesar v Ljubljani.
Bolnikom na pljučih,
kateri Še ne poznajo izvrstnega Grundman-novega čaja ia bombonov proti kašljn in i ^jučnim boleznim, priporočamo v njihovo korist to izvrstno zdravilo. Neštetim bolnikom, ki so trpeli na pljučni bolezni in so m izgubili upanje da ozdravijo, je pomagal ta čaj. Ze v kratkem času se obrne na bolje. — Čudovito upliva ta čaj pri zastarelem kašlja, zasližeuju. hripavosti pri kroničnem pluči nem katarja in bolečinam v grlu, nadnh-itd. Ker pa poskun več koristi nego same bes*»de, razpošilja ivrdka lekarnarju Grund-mann-a, iJerolin S. W\, Friedrstr. 207.
20.000 poskusov
tega izvrstnega čaja. Poslati je točen naslov ter znamko za '20 vin. Urezplačni po5i-ljatvi se priloži poučna ilnstrovanu knjižica. Nikdo naj ne zamudi te ugodne prilike! Hodite prepričani, da učinkujeta čaj res izvrstno; sicer bi ivrdka lekarnarja (iruuduviruMi gotovo Uh razpošiljala brezpliičnih jioskiiienj. Naročite takoj; ne bodi« Vam žal!       ,
Slov. bralno in podporno društvo v Gorici razpisuje službo
društvenega uradnika,
ki bi oprauljal denarnišk? posle in pobira! udnine. Zahteva ae nekaj kavcije. Prosilec mora stanovati v Gorici. Plača po dogovoru. Ponudbe pisane lastnoročno in opremljene z spričevali dosedanjega službovanja je pošiljati do 23. t. m. na predsednika g. dr. Petra MedveSčeka, v Gorici, Via Ascoli 27.
ODBOR.
Žene!
Ako trpite na širjenju krvi in na podobnih boleznih, tedaj pišite na P. Ziervas-a Kalk 244 pri Eolinn ob Beni.
Nekatera od sto in sto zahvalnih pisem:
,Gospa B. ir. W. piSc: Upa hvala! VaSe RrcdBtvo jo učinkovalo že 5. dan".
CJospa L. v M. piše : „I'rtporoCala bora vsafcomu Vafte izvrstno Hre<istvo ter ne bom sama uikoli brez njega*.
Arhitekt S. v M. pi.4e: »Za taborno postrežbo se zahvaljujem. Pri moji ženi je Vaze sredstvo že po 3-dncvni rabi l>n:z bolečin učinkovalo*.
Froti puSiljatvi 1 marke nemške veljave (tudi v znamkah) poMjem knjigo: RMotenje perjotie* »pisal dr. Med. I.evis. — Pojasnila brezplačno.
Za odgovor naj so priloži znamko.
Denar prihrani, kdor kupi izgotcvljeno pohištvo pri
Imate e Šivalni atroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original-Viktoria« in najboljšega izdelka.
Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala da ostane »Original« le najboljši.
OriginaHctoria stroji deW?
uporabi brezšumno.
polš-letni
Brifilnal-Viotoria stroji ¦j.^gf
za domačo rabo in obrtne namene.
Original-Viutoria stroji 8p0ranva„?[li
za umetno vezenje (rekamiranjo). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno.
flriginal-Vicfaria stroji $."LL
lek vseh dosedaj obstoječih tovaren.
Za vsak atroj jamčiva 10 let Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Origiual-Victoria stroje. Edina zaloga * Original-Vlctoria* trejev in drugih šivalnih strojev, dvokoles »Fncb«, orolja, mun/erje in vseh lovskih priprav pri tvrdki
2 znamko
aršner
zaznamovani šumeči limonadm bonboni
lnidiis-n-,  jupulav-.   Mitjev- iu prviuev   okus
so najboljši. Prva češka delniška družba za ori-jent. sladkorno blago prej A. Maršner
Kraljevi Vinogradi.
Dobi se v Gorici pri A. P. Glessig, A. Seppen-
hofer in G. Furlani.
Ant. Breščak-u
v Gorici,
v Gosposki ulici Št. 14
(v lastni hiši) kater! ima v zalogi najbogatejšo izbero pohištva vseh slogov za vsak stan, priprostega in naj«
iinejega izdelka.
Daje tudi na obroke.
Lastna delavnica za tapecirano pohištvo.
Gene brez konkurence,
Različno pohištvo iz železa,
podobe na šipe in platno, ogledala,
žima in platno.
CHRISTOFLE&CI
KERŠEVANI& CUK - GORICA
Stolni trg- 6t.*9 (Plazza Duomo) Lastna delavnica iu popravljuliiica BIVA CASDELLO §t. 4
namizno orodje in posodje vseh orst. Iriznano težko posrebrnjeno najlepšo forme.
Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kauo, čaj, namizni podsfauki, umetni izdelki.
Jedino nadomestilo pravega srebra.
Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone gospodinjstvo itd.
dvorni založniki Ctiristofie
C.iL Dunaj
I. Opernriag 5 (Heinrichshof).
lltistrovim cenik na zahtevanje. — V vseh mestih zastopano po prekupcih, — Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelki svojo tovarniško znamko in ime Chriatoile,
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenih Jamstvom.
(V lastni hiši, Gosposka ulica it. 7, I. not - .) — Tolefon »i. 79.
RaCna poitno hranilnice Štev. 837.315.
V skupni seji načelstva in nadzorstva z dne 5. decembra 1907. se je določilo:
Hranilna vloge se obrestujejo po 4V« % ¦ Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačujo posojilnica sama.
Hranilne vloge se sprejemalo od vaaitog-ar.
Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po (5%, na varščino ali zastave in na menjice po 61/, % ; za čas denarno draginje '/,"',, v&ia.
Glavni deleži se obrestujejo koncem leta UK>7. s t'»%.
Stanje 31. dec. 1907.: Zadružnikov 1807 z deleži v znesku 99.684 kron. — Hranilne   vlogo:   1,706.550-77.        Posojila:
1,699.186.77. — Reservni zaklad: 85.954*35. — Vrednost hiš: 112.328'—
Cenj. dame in gospodje - pozor!