ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commerical Priniing ol All Kinds
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Čitatelji v: CHICAGL NEW YORKU, DETROITU,
sploh po in izven Amerike
Vol. хххуш.—leto xxxviii.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), JULY 25, 1955
ŠTEVILKA (NUMBER) 138
ТЦШ
M	
0	
GREGORIJ BERGOCH
2	je umrl danes ob
• i!ri zjutraj Gregorij Bergoch, stanujoč, na 15500 Glencoe Rd., starosti 80 let. Zadela ga je , k&P- Pokojni je bil doma lavine pri Postojni in je bil ^eriki dolgo vrsto let. Po-nosti bomo poročali jutri.
^UIS njAŠ
petek popoldne je preminil Road bolnišnici Louis ^]as (piesh), stanujoč na 1231
bil A	j® 70 let in je
Pavlov, fara Hien, Brežicah na Spod-ie « U	V Ameriki se
lal n -	43 let in je de-
^	Co.
Na«5 - v	je član društva
Sloven^ ^v' ^ S.N.P.J., društva 5 ^1	^ S.D.Z. in podr. št.
soprogo Mary, đub	iz vasi Po-
hčeri m" P" Ložu, dve Mrs л/r ^°se Brancely in Kuhar, vnuka, sestro Pa i Lusič v Pittsburghu,
M&ovabH Zjut"^°S^Gb se vrši v torek ga poi	Zakrajškove-
sv. ™Gga zavoda v cerkev to v	9.30 ui;-ii; ixA-
»k
Но1п1еГ?^"^^ domu na 15610 ni A„, je preminil pozna-Rojen	St., star 68 let.
tranigi? ^ Senožeče na No-^гаппал^'^' zapušča brata tonilo Andreja, sestri An-W. vano ter več sorodni-42 let : _^^^iki se je nahajal Vida	bil član društva sv.
prei St e ^ KSKJ, društva Na-št. 8 gV)7	društva Kras
in ђд1 ■ ypokojen je bil leto Oliverj® delal pri
Тцк •
soprogo Helen, pri pp ®niec, doma iz Smrje ■^fttona ^1	Bistrica, sina
•^oseph -^r	Katie, brata
AMERIŠKE ČETE GREDO IZ AVSTRIJE Y ITALIJO
WASHINGTON, 24. julija—Državno tajništvo je javilo, da se je s Severno atlantsko zvezo in po presoji splošnega političnega položaja v Sredozemlju dosegel sporazum, da se ameriške čete, ki se nahajajo v Avstriji, premestijo v Italijo. Ta korak se bo izvršil kakor hitro bo preskrbljeno potrebno za stanovanja teh ameriških čet v Italiji.
V ženevi je predsednik sov-"*"
jetske vlade maršal Nikolaj Bulganin zahteval, da se zased-
bene čete, ki se sedaj še nahajajo v Avstriji, to so ameriške, angleške, francoske in ruske, povrnejo kratkomalo domov.
Po pogodbi z Avstrijo morajo zasedbene čete oditi iz Avstrije v 90 dneh po pravomočni pogodbi o neodvisni Avstriji. Francoski parlament je kot zadnji prejšnji teden odobril to pogodbo; končno je bil za to pogodbo tudi francoski "Narodni svet," ki v Franciji predstavlja zgornjo zbornico. Premikanje čet iz Avstrije naj se izvrši torej to jesen, vsaj pa v začetku zime.
Ko je še obstojalo Svobodno tržaško ozemlje, so imeli Ame-rikanci tudi na tem ozemlju svoje čete pet tisoč mož; enako Angleži. Poročilo državnega tajništva sicer ne navaja kam bodo šle ameriške čete. Mesto Trst je priključeno k Italiji. Ameri-kanci bi bili tam doma, ker so tam bivali vsa leta po vojni. Ni verjetno, da bi se te ameriške čete znova namestile na bivšem tržaškem ozemlju.
Sklep vlade v Washingtonu bo rBzeibal italijansko politične) debato, povzročil pa hudo opo^ žici jo italijanskih socialistov in komunistov, verjetno tudi neo-fašistov in monarhistov. Italija je sicer članica Severno atlantske zveze, sedanji predsednik vlade senator Segni zagovarja italijansko-ameriško prijateljstvo, ima pa v italijanskem parlamentu za svoj program le malo večino. Odvisen je od zadržanja italijanske republikanske stranke, ki je bila do sedaj v vladni koaliciji, pod vlado Seg-nia pa je v dobrohotni opoziciji, je pa kakor jeziček na tehtnici.
losepj, • ■' ^'"^no Katie, brata ki se baš sedaj ^ obisku v domovini, in Vrši v ^°^°dnikov. Pogreb se k	^&ЗОип
žele in • zavoda Joseph cerkev	152 St., v
9.15 Ufi • Vnebovzete ob Calvary	pokopališče
^olnišnLj^	v St. Alexis
Vetni^. v	poznani od-
Pold	domu, Leo-
^^kraisu Pogreb oskrbuje P^B^i'ebni zavod. Po-oomo poročali jutri.
Po	domu je preminil
^^^šek sf	bo^Gzni Joseph
128'^ ti'	let, stanujoč
^asi	8t. Doma je bil
^jer	fara Stična,,
Кду.	mater Ivano in se-
^&јс. Y	Stermole in Ivano
let. R:,	se je nahajal
у^" 142	društva Mir
8 gj32	društva Kras
soprogo Mary, doivio ' preje Hermsdor-1ђЈ . Kočevja, sinova Jo-^fate Fra	dva vnuka,
(Dalje ^	ter
na 2. strani)
Himen
V soboto, 16. julija sta se poročila Rudy Sershen ml. iz Richmond Hill, L. I., in hčerka družine Leo Strukel iz Hempstead, L. I. Poročna slavnost, katere so se udeležili gostje tudi iz Ca-nade, se je vršila prihodnji dan na vrtu nevestinih staršev. Bilo
srečno
Klub Ljubljana
Jutri, v torek zvečer ob 7.30 uri se vrši seja kluba Ljubljana v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. Vabi se članstvo na polnoštevilno udeležbo.
Cordell Hull-mrtev
WASHINGTON, 24. julija — Bivši ameriški državni tajnik Cordell Hull je umrl v starosti 83 let. Smrt ga je doletela v mornariški bolnici v Bethesda, Md. Pokojni je bolehal več let.
Tudi Cordell Hull je postavil neke vrste ameriški rekord. Rojen je bil v državi Tennessee, se je javno udejstvoval kot sodnik in governer, a glavno kot politik. Njegova karijera kot poli-t '-ioHroV' 3 začela leta 1907. Cordell Hull pa si je postavil rekord kot ameriški državni tajnik, bil je namreč na tem mestu skoraj 12 let. Za državhega tajnika ga je postavil Franklin Roosevelt in to leta 1933. Proti koncu leta 1944 je Hull odstopil in to radi slabega zdravja.
Pokojni Cordell Hull pa ni bil strokovnjak samo na polju zunanje politike. Spoznal se je na pravnem polju, na polju mednarodne trgovine in tarif, vendar pa bo njegovo ime združeno z organizacijo Združenih narodov. Oba sedaj pokojna Franklin Roosevelt in Cordell Hull sta bila vneta pristaša ideje Združenih narodov. V obeh glavah se je skoraj istočasno rodila ta misel. Hullova zasluga pa je bila ta, da je praktično izdelal načrt kako poklicati to organizacijo v življenje. Roosevelt je Hullu dal naslov "očeta Združenih narodov."
LEPOTICA SVETA
V Long Beachu, Cal., je bila izvoljena za lepotico sveta Šve-dinja Hillevi Rombin, stara 21 let, sicer poslušateljica na univerzi v znamenitem švedskem mestu Upsala. Hillevi Rombin študira tuje jezike in jih obvlada pet. Ima zaročenca 26 letnega poročnika Nilsa Benkerta, ki je pilot v švedskem letalstvu.
AVTOMOBIL NA SONČNI POGON
Družba General Motors Corp. bo priredila v času avgust—september veliko razstavo svojih izdelkov. Razstava bo prirejena v središču avtomobilske industrije v Detroitu. Družba bo razstavila in to prvič, model avtomobila, ki bo lahko muzika bodočnosti, ni pa še sedanjosti, da bo tak avtomobil gnala sončna energija.
z GENERALI PRED SODIŠČE!
General Byron Gates je od zadnjega maja v pokoju. Bil je 36 let v vojaški službi in to v letalstvu. General Gates je sedaj obtožen, da je napačno in proti vsem pravilom dajal naročila za nabave, da je delal napačne zapiske in da se je obnašal tako, da ni bilo dostojno položaju, ki ga je zavzemal.
Kot tajnik za ameriško vojno letalstvo posluje Harold Tal-bott. Tudi Talbott je sedaj v preiskavi, ker je pri državnih naročilih gledal na svoje privatne interese. Talbotu se je dokazalo, kar je tudi sam priznal, da je imel pri teh dobavah $50,000 na leto kot družabnik družbe, kjer je bil popre je zaposlen.
STARŠI SO PO VEČINI LE DOBRI!
človeštvo išče samo sebe, tudi mladina. Sodbe mladine, kaj misli o starših, niso padle kakor z neba. Tri leta so bila potrebna, da so povprašali kakih sto tisoč otrok pod 14 letom po vseh kontinentih kaj mislijo o starših. Zanimivo je kaj je ta "velika preiskava" dognala. Po našem mnenju nekaj povsem naravnega kar nas lahko navdaja z upanjem. Morda je desetletni Peterček na stavljeno vprašanje naravno odgovoril, da so njegovi starši dobri in bi ne prenesel, če bi moral imeti druge starše.
Sicer so spori v družinah. Vsak narod ima pač svoj posebni značaj, družine pa posebno socialno stališče. Francozi so veliki individualist, pa tudi francosM otroci pojave v družini kritično presojajo. Anglež je trgovec. Anglež zahteva za sebe tudi svobodo v denarju, pa je zopet nekaj naravnega, če je tam veliko sporov koliko si hoče glavar družine mož in oče pridržati dohodkov za sebe, za lastne osebne potrebe. Ce radi tega nastanejo spori med mo-žein in ženo, je teh sporov največ v Angliji.
Sicer pa so otroci označili svoje starše za perfekt-ne, odlične, zelo dobre. Ogromna večina za pravilne in le prav majhen odstotek po vprašanih otrok se je moral izjaviti, da vMi v svojih starših ljudi, Id se za otroka ne zanimajo, ali Id so celo krivični, surovi, brezsrčni in celo—sadistični.
*
Kam pa s tem nedoletni-kom? V Pasadeni, California sedi v zaporu 14 letnik, ki je po zadnjem končanem šolskem letu izvršil 20 večjih in nad 200 manjših tatvin in vlomov. Ko je sedel zaprt radi zadnje tatvine— domačega kazenskega zakona, je na vprašanje zakaj je zakon ukradel, dal značilen odgovor: "Ukradel sem ga radi tega, ker hočem iz njega izvedeli kakšne pravice daje zakon vlomilcu."
Tudi britanska mornarica ima senzacijo, ki se bo morala razčistiti pred sodiščem. Britanski admiral Alexander Madden je odredil razpravo pred izrednim vojaškim sodiščem, na tej razpravi pa se bo moral zagovarjati mornar James McSporran, ker je dejansko napadel aktivnega podadmirala Johna Williama Ea-tona ob priliki vojaške inšpekcije. Vsa stvar ni najnovejšega datuma. Vse stvari tudi niso hoteli obesiti na veliki zvon. Šlo bo za motive zakaj je navadni mornar admirala dejansko napadel. Angleške oblasti nič ne javljajo ali bo razprava tajna ali ne.	, _
Iz bolnišnice
Mr. Anton Zigman se je vrnil iz Euclid-Glenville bolnišnice na svoj dom na 1114 E. 63 St., kjer se še vedno	go3
zdravniško oskrbo. Lepo se zahvaljuje vsem za obiske, kartice, darila in pozdrave. Prijatelji ga lahko obiščejo sedaj na domu.
Darovalci krvi
Kakor je bilo poročano, se v Doctors bolnišnici nahaja Jack Brgoč iz 10318 Reno Ave. Srečno je prestal težko operacijo in potreboval je več transfuzij krvi. Prosi se prijatelje in znance, ki bi bili pri volji darovati kri, da bi poklicali bolnišnico SW 5-5000, Extension 13 med 9. zjutraj in 8. zvečer ali v soboto dopoldne med 8. in 11. uro.
Zlata poroka
Včeraj sta Mr. in Mrs. Vincent in Jennie Klaus iz 16114 Arcade Ave. slavila 50-letnico svojega srečnega zakonskega življenja. K čestitkam sorodnikov in prijateljev se pridružujemo tudi mi in slavljencema želimo še mnogo let sreče, zdravja in zadovoljstva v skupnem življenju. _ .....
ШД "ŠTIRIH VELIKIH" V ŽENEVI KONČANA; EISENHOWER SE JE VRNIL V WASHINGTON
logu, da naj bo vojaško stanje odkrito in znano tudi drugi državi.
Za koga dela čas?
Kancler zapadnonemške vlade Konrad Adenauer pravi, da se mu ne mudi in da čaka na razvoj dogodkov, ki bodo itak prinesli združeno Nemčijo.
Moskva pravi,' da dela čas za njo. Prvi cilj Moskve je in ostane ta, da pripravi zapadni blok do tega, da pravno pripozna režim v Vzhodni Nemčiji, kakor ga je priznal v Zapadni Nemčiji. Na konferenci v Ženevi so Sovjeti poskušali doseči to priznanje, tako na seji "štirih velikih," kakor na seji njihovih zunanjih ministrov, pa so propadli.
Splošni vtis v Ženevi je ta, da se v resnici nobenemu ne mudi z združeno Nemčijo, ker so ovire do tega koraka za enkrat še prevelike.
POROČAL BO KONGRESMKOM PA TUDI AMERIKANCEM
WASHINGTON, 24. julija—Predsednik Eisenhower se je s svojo delegacijo povrnil iz Ženeve. Sestanek "štirih velikih" je bil zaključen s skupnim poročilom kaj so sklenili "štirje veliki." Eisenhow^er se je odločil, da o vseh razgovorih v Ženevi obvesti politične voditelje kongresa, v pondeljek zvečer pa bo govoril preko vseh radijskih in televizijskih postaj ameriškemu ljudstvu.
Moramo verjeti in biti prepri-"^
čani, da bo šlo končno vse dobro.
tako javljajo iz Ženeve po raz-stanku štirih glavnih predstavnikov in njihovih delegacij. Kaj pa je bilo sklenjenega v Ženevi?
Konkretno le to, da se bodo i%a-dalje posvetovali. To pa o bodoči Nemčiji, o evropski varnosti in o razorožitvi. Glede zadnjega vprašanja poživljajo "štirje veliki" tudi Združene narode naj s svojim posebnim pododborom pomagajo. To je vse. Toda na-daljni razgovori se bodo le vršili in to je brez dvoma uspeh. "Štirje veliki" so se razšli v prijateljskem razpoloženju.
Azije ni bilo zraven
Predsednik sovjetske vlade maršal Nikolaj Bulganin je hotel načeti azijska vprašanja, to je Formoze in komu naj For-moza pripade, Kitajske in njenega vstopa v Združene narode.
Ta predlog je bil od treh zapad-nih predstavnikov- odbit, Bulganin sam je obžaloval, da se je to zgodilo.
Sklepi "štirih velikih"
Predsedniki vlad skupno s predsednikom ameriške republike Eisenhowerjem, so naložili svojim štirim zunanjim ministrom, naj se na bodočem sestanku bavijo z vprašanjem Nemčije, toda skupno z vprašanjem evropske varnosti.
Združeni narodi naj skličejo sejo svojega podobora na 29.
avgust, na tej seji pa naj obravnavajo vse predloge, ki so padli tekom sestanka v Ženevi, tudi predlog ameriškega predsednika Eisenhowerja, da naj države položijo odprte karte na mizo, da ne bo več vojaških skrivnosti in nobene tajnosti o tem kakšna je oborožena sila kake države.
Tudi naj zunanji ministri s svojimi strokovnjaki izvedenci,
pa tudi s sodelovanjem Združenih narodov proučijo vprašanje kako priti do svobode v trgovini,
v potovanju iz ene države v drugo, v izmenjavi poročil potom tiska, radia in televizije.
Kot je razvidno iz tega skupnega poročila, konkretnega sklepa razen priporočil ni bilo. Konferenca sama se je označila kot prva po zadnji svetovni vojni)
pa tudi kot prva kot taka, ki naj prepreči tretjo svetovno vojno.
Tudi potem ko se je konferenca zaključila, ruska delegacija ni dala točnega odgovora kaj
Zadnje vesti
Vremenski urad najavija nadaljevanje vročine, le da ne bo tolikšna kot pretekli teden po ohladitvi, ki smo je uživali včeraj. Najvišje 84 stopinj, najnižje 67.
Rojak žrtev roparjev
Prošli petek so roparji napadli poznanega Cirila Kunstla, sta-nujočega na 6616 St. Clair Ave. in mu vzeli $1285, ko je stopil iz banke Cleveland Trust Co. na vogalu East 116 St. in Buckeye Rd. Kunstel je šel na banko, kjer je dvignil gotovino za svojo poročeno hčer Mrs. Dorothy Korman, ki vodi gostilno na 2809 E. 79 St. Policiji je povedal, da ko je ravno nameraval stopiti v svoj avtomobil, ki ga je pustil v bližini banke, je čutil cev revolverja v hrbtu. Ropar je Kunstla potisnil v ozadje avtomobila, kjer so mu bile z gumijevim trakom zvezane roke in z enakim trakom zalepljene njegove oči. Potem je stopil v avto še en moški, ki je odvozil v Woodland Hills Park, kjer sta roparja Kunstlu vzela denar, potem pa zbežala. Kunstel se je po kratkem času osvobodil obvez in šel klicat policijo.
Zopet doma
Mr. Louis Resetič, 15012 Hale Ave., se je vrnil po 13 dneh iz bolnišnice na svoj dom, kjer ga prijatelji lahko obiščejo. Zahvaljuje se vsem za obiske, kartice in darila. Želimo mu, da bi čim preje popolnoma okreval!
Na operaciji
V Lutheran bolnišnici se nahaja Mr. Frank Hočevar iz 1644 Lorain Ave., ki je v petek srečno
prestal operacijo. Želimo mu misli o Eisenhowerjevem pred- skorajšnjega okrevanja.
"V svetu se porajajo dokazila neke nove prijaznosti," so bile prve besede predsednika Eisenhowerja, ko je včeraj izstopil iz letala, ki ga je prineslo iz Ženeve, kjer se je v soboto zaključila zgodovinska konferenca "štirih velikih." Potem je predsednik nadaljeval: "Nihče seveda ne ve natančno, kakšne bodo posledice te konference, ampak prihodnji meseci bodo veliko poveda-U."
Danes zjutraj so se v Beli his: zbrali voditelji obeh strank v kongresu, katerim je Eisenhower podal poročilo o sestanku v Ženevi. Ob poldesetih nocoj pa bo Eisenhower televizijsko in radijsko poročal ameriškemu narodu. Govoril bo 15 minut in njegove besede bodo prenašale vse televizijske in radijske postaje širom Amerike.
Demokratski senator Walter F. George, ki je kot predsednik senatnega odbora za vnanje zadeve igraj zelo važno vlogo v tem, da je prišlo do konference v Ženevi, je že na delu, da tej konferenci sledi druga, za omi-Ijenje svetovne napetosti. Javno je namreč predlagal, da se še pred koncem tega leta vrši konferenca med Ameriko in komunistično Kitajsko in na ta način prepreči možnost, da bi prišlo "do nevarne krize zastran Formoze."
Senator George je dejal, da je v posest?, nekih informacij z ozi-rom na položaj na Daljnem vzhodu "iz indijskih in kitajskih virov," in je k temu pristavil, da bi bilo najbolj primemo, če bi se razgovori vršili edinole med državnim tajnikom Amerike in pa tajnikom komunistične Kitajske.
Ob sedmih snoči se je zgubil v Metropolitan , parku na vzhodni strani Clevelanda v Chagrin Reservation, 7 let stari sinček družine Geralda Koernerja iz Bedforda. Družina je šla v do-tični javni park na piknik, ko se je otrok neopaženo oddaljil od družine in ga potem ni bilo mo-goče nikjer najti. Starši se boje, da je deček padel v bližnje jezero, ampak truplo še ni bilo najdeno.
UBILA MOŽA IN-eVOBODNA
V Bucyrusu, O., je 47 letna Helen DeWolf ustrelila svojega moža 59 letnega Harrya. V družini je bilo šest otrok. Sodna oblast je Heleno oprostila vsake krivde in kazni, ker da je ravnala v pravilni samoobrambi. V družini je šlo za to, ali bo mrtva ona, ali pa da se znebijo Harrya. Ker je Helen ravnala v samoobrambi, naj gre na svobodo. To se je tudi zgodilo.
Zaslišane priče so potrdile, da
je bil pokojni Harry v resnici nasilni človek. Domača hčerka 22 letna Betty je odšla od doma, samo, da se umakne očetu Har-ryi>, katerega ni mogla več prenašati. Enako je moral pred očetom bežati v podstrešje 18 letni domači sin David, da se reši pred njim. David je svojega očeta nazval "starega moža," ki ga je pogosto pretepaval. Zaslišane priče sosedje so potrdile isto.
Angleška kraljica Elizabeta je osebno posegle v osebne navade mladega člana kraljevske družine, 19-letnega vojvode Kenta, ki je bil v razdobju enega leta v treh avtomobilskih nesrečah. Od zadnje take nezgode je pravkar okreval. Kraljica je ukazala, da mladi vojvoda, ki obiskuje vojaško akademijo, poslej ne bo smel nikamor z avtomobilom brez spremstva svojega armad-nega učitelja.
Iz Londona se javlja še ena vest z ozirom na kraljevsko družino. Nelđ časopis je tam objavil vest, da bo prihodnji mesec naznanjena zaroka princezinje Margarete s stotnikom Petrom Tovvnsendom, ki je navaden (Dalje na 2. strani)
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by
THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) __________________________________________________
For Six Months—(Za šest mesecev) _______________________________
For Three Months—(Za tri mesece) ____________________________
..$10.00 - 6.00 _ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto)______________________
For Six Months.___(Za šest mesecev)______
For Three Months—(Za tri mesece)
-$12.00 7.00 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.

104
PO RAZSTANKU V ŽENEVI
Morda je bila najbolj dramatična gesta vseh politikov zbranih v Ženevi, predlog ameriškega predsednika, da se izdajo vojaške tajnosti, tovarne, ki izdelujejo bojna sredstva, skratka, ves vojaški potencial ene države, konkretno Združenih držav, na razpolago drugi državi, v danem slučaju Sovjetski zvezi, če se izvrši na drugi strani tudi enako. Celo fotografiranje vojaških naprav bi bilo dovoljeno!
Mi poznamo izraz špijon—ovaduh, za tistega, ki izdaja drugemu gotove državne skrivnosti in to vseh vrst, drugi državi. So lahko vojaški špijoni, ki vohajo za vojaškimi skrivnostmi, kakšne vrste orožja posedujemo, koliko imamo municije in podobno. So politični špijoni, ki skušajo izslediti politične tajnosti, kakšne politične zveze išče ena ali druga država, kaj politično namerava. So tudi trgovski, industrijski špijoni, katerim gre za razne iznajdbe in podobno. Znano pa nam je, da so bili špijoni, če smo jih prijeli, v vsakem slučaju kaznovani, kakor tudi, da za špijo-nažo velja naš občutek, da gre za umazani posel, ki pa je pač potreben,
Eisenhower je najavil, da da na razpolago vse ameriške vojaške tajnosti. Kako vzeti to naznanilo na znanje? Propaganda in v kakšne namene? Ali naj velja, da če je kdo skupaj z volkovi, mora tudi z volkovi tuliti? Mi smo navajeni na razne drzne komunistične predloge. Ali je Eisenhower Sovjete presenetil in prehitel z enim najbolj drznih diplomatskih predlogov, da razkrije pred svetom ameriško vojaško moč? Ali že priprava na volilno leto 1956?
Predsednik Eisenhower kot bivši general ni bil samo vojaški poveljnik, marveč se je moral spustiti tudi na polja diplomacije. Zavezniki v zadnji svetovni vojni si niso bili v vsem edini. Ne samo na splošno. Pričakovati je bilo itak, da bo komunizem imel svojo politiko in svoje cilje, anti-komunisti čeprav zavezniki pa zopet svoje. Pa tudi med zadnjimi ni bilo popolne sloge. Kakšne velikanske razlike med Francozi in Angleži, pa zopet med Angleži in Francozi in Amerikanci. Kje naj se napravi vdor v Evropo, ki je bila zasedena pod Hitlerjem? Ali na Balkanu ali v Franciji? Kako voditi vojaške operacije v Severni Afriki? Pri tem ne smemo pozabiti, da najbolj toliko kot orožje, odločuje v vojni politika, tudi diplomacija, če ne še več. Dobili smo vse bitke, vojno pa izgubili, tako bi lahko rekli glede Nemcev. Izgubili smo marsikatero bitko, končno vojno pa dobili, bi rekli glede Anglosaksoncev. Politika in diplomacija pa imata pred seboj silno obširno polje, v prvi vrsti gospodarsko.
Res je kar je le logično, da ima vojaški poveljnik vezane roke. Direktiv mu ne daje samo njegov centralni generalni štab, marveč politična oblastva, predsedstvo vlade, posebno pa še zunanje ministrstvo. Tudi Eisenhower v Afriki in v Evropi ni bil samostojen. Navodila mu je dajal Washington, so pa bila gotova vprašanja, tako vojaška, kakor politično-diplomatska, katerih rešitev je bila odvisna ali direktno od njega, ali pa so bila njegova priporočila nadvse važna. Z drugimi besedami hočemo reči, da Eisenhower v diplomaciji ne more biti novinec.
Ko je Eisenhower nastopil službo predsednika ameriške republike, je imel stalno na jeziku hkrati s svojim državnim tajnikom John Foster Dullesom, besedo iniciativa. Začeti je treba in to kot prvi, da izbi ješ drugemu karte iz rok, tudi to je ena skrivnost in sredstvo za uspehe.
Eisenhower je to iniciativo posebej povdarjal, ko je šlo za ameriške odnošaje do Sovjetske zveze in do mednarodnega komunizma. Gotovo je, da je s svojim drznim predlogom presenetil Ruse, kakor jih je presenetil takrat, ko je pred Združenimi narodi predlagal, da naj se spravijo surovine, ki so potrebne za produkcijo atomske energije, v skupni magazin, da rabimo domačo besedo.
Eisenhower je pred volitvami 1952 tudi obljubil, da če bo izvoljen, bo končal vojno na Koreji. Vojna na Koreji še ni končana, ker imamo tam le premirje. Predlog sam, j oziroma obljuba sta bila zelo drzna in sta privlekla na vo- ■ lišče milijone volilcev in volilk za Eisenhowerja. Zadnji! predlog, ki ga je dal Eisenhower v Ženevi glede ameriške,! razume se, da tudi sovjetske moči, če se predlog sprejme,! je morda še bolj drznega značaja. Je veliko vprašanje kaj ' je pravo ozdaje, ker kakor smo že povdarili, Eisenhower j je udomačen tudi v diplomaciji,	L. C.
UREDNIKOVA POSTA
Piknik Mladinskega pevskega zbora
CLEVELAND, Ohio—Čas hiti naprej in tako tudi sezona piknikov. Zdaj je prilika, da se podate v naravo v senco košatih dreves, kjer se lepo hladite in obenem pokramljate s svojimi prijatelji, s katerimi se mogoče niste videli že dalj časa. Vsak si želi videti nekdanjega prijatelja ali soseda.
V nedeljo, 31. julija priredi Mladinski pevski zbor svoj piknik na farmi S.N.P.J. na Char-don in Heath Rd. Vsakemu je menda znano, kje se nahaja ta prostor, saj ste tudi gotovo obiskali ga. Vsako leto se prostore zboljšuje, da je v resnici zelo prijazno tam.
Ne bom opisoval namena tega piknika, veste pa, da kot vsa društva tudi Mladinski zbor po trebuje sredstva za nadaljni obstoj in pevske vaje. Zato je odbor odločil prirediti piknik in upa, da bo z vašo pomočjo tudi velik uspeh. Pridite že zgodaj dopoldne. Kuharice bodo imele pripravljene vsakovrstne dobrote, da postrežejo kar najbolj mogoče.
Še nekaj bi rad omenil—ko kupujete svoje potrebščine zase ali za dom, obiščite naše domače trgovce. Pri njih boste dobili dobro postrežbo, zmerne cene in prvovrstno blago. Oni podpirajo naša kulturna društva, in zakaj ne bi mi podpirali njih?!
Vljudno vas vabim v imenu zbora, da gotovo pridete na ta piknik. Na svidenje!
Jerry Pike.
V	BAKRU ŠE NI SPORAZUMA
Napovedano je bilo, da bodo stavke v bakrenih rudnikih gotovo končane pretekli teden. Napoved se ni uresničila. V nekate^ rih rudnikih kot na primer v Anaconda, je prišlo do sporazuma in do nove mezdne pogodbe in je družba že začela razpošiljati svojim odjemalcem baker. Ta baker je znan po svoji odlični kakovosti. So pa še družbe, kjer traja stavka še nadalje in ni nobenih znakov, da bi bil mezdni spor kmalu poravnan. Posledice stavk v bakrenih rudnikih čuti tudi clevelandska industrija bakra.
ĆE TAJIŠ DAVKE
Pregled davčnih prijav za lansko davčno leto je končan. Izkazalo se je, da je šlo pri prijavi davkov za pomote. Teh pomot je bilo dvoje vrst. Eni so plačali preveč, drugi premalo, vsak pa se je skliceval na pomote. Tisti, ki so plačali preveč, so dobili povrnjenih $18,542,000, to iz naslova osebnih pomot, tisti pa, ki so se enako sklicevali na pomote, pa niso bile upravičene, so morali doplačati $77,207,000.
ROOSEVELT IN SPOMENIK
WASHINGTON, 24. julija —
V	kongresu gre za zakonski predlog, ki ga je predložil demokratski senator Lehman, da se pokojnemu predsedniku Franklinu Rooseveltu v kongresnem posloj)ju postavi doprsni kip. Senator Kuchel iz Californie pripada politično vzeto republikanski stranki, je pa za to, da pokojni Roosevelt dobi v kongresu neke vrste spomenik. Zakaj pa ne? Franklin Delano Roosevelt je bil edini Amerikanec, ki je bil štirikrat ameriški predsednik.
MIIIAĆ IN TONAČ
Tone Mihač vpraša Miho То-nača:
'Kaj dela Tvoj sin v Ljubljani?"
"Moj sin študira," odvrne Tonač.
"No," pravi Mihač, "dandanes študira že vsak osel."
"Že mogoče," reče Tonač, "toda moj sin je edini v celi
NOVI GROBOVI
(Nadaljevanje & 1. strani) več sorodnikov. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 8.45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. ob 9.30 uri ter naLo na pokopališče Calvary.
*
MARY ŽAGAR
Po dolgotrajajoči bolezni je preminila v petek zvečer Mary Žagar, rojena Spruk, stara 61 let. Stanovala je na 9318 Meech Ave. Doma je bila iz vasi Hrib pri Kamniku na Gorenjskem, odkoder je prišla, v Ameriko leta 1930. Bila je članica društva Danica št. 34 S.D.Z., društva Na Jutrovem št. 477 S.N.P.J., društva sv. Jožefa št. 169 K.S.K.J., podr. št. 47 S.Ž.Z. in sv. Rešnjega telesa. Dokler ji je zdravje dopuščalo je bila aktivna na društvenem polju. Soprog Frank je umrl pred štir-mi leti.
Tukaj zapušča edino hčer Mrs. Mary Sika in štiri vnuke, v starem kraju pa brate Tomaž, Martin in France ter sestri Antonijo in Franco. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 8.30 uri iz Louis Ferfolia pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary.
*
JOHN KUDUCK
V petek zvečer je umrl John Rudlick, rodom Hrvat, ki je bival v Buffalo, N. Y. Bolehal je dalj časa, pred enim mesecem pa je prišel v Cleveland k hčeri Mrs. Mary Cengac na 6906 Gertrude Ave. Poleg hčere, zapušča dva vnuka. Pogreb se je vr-
šil danes zjutraj ob 9. uri iz Louis Ferfolia pogrebnega zavoda na pokopališče Calvary.
#
BARBARA TIEFENBACH
Po dolgi bolezni je umrla na svojemu domu Barbara Tiefen-bach, rojena Stab, stara 47 let, stanujoča na 13612 Diese Ave.
Tukaj zapušča soproga Frank, hčere Mrs. Jo-Ann Mihalic, Barbara in Frances, vnuka, brate Frank, Joseph in Jack, sestre Mrs. Lena Kuchling, Mrs. Catherine Sivy in Mrs. Anna Cicak ter več sorodnikov. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 8.45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev sv. Jeromija ob 9.30 uri
in nato na pokopališče Calvary. *
CHARLES TREND
V	bolnišnici v Galiopolis, O., je umrl Charles Trend, star 31 let. Tukaj zapušča brata Henry in Raymond, sestre Mrs. Anita Tommer, Mrs. Gertrude Fields in Mrs. Veronica Henry ter več sorodnikov. Pogreb se vrši da nes popoldne ob 2. uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi na pokopališče Mt. Hope v Solon, O.
*
Zadušnica
V	soboto, 23. julija ob 8.15 uri zjutraj se je brala zadušnica v cerkvi Marije Vnebovzete ob 10
letnici smrti William A-Mi,hie. ♦
V zadnje slovo
članstvo kluba Ljubljana je prošeno, da se zberejo v torek zvečer med 6. in 7. uro v Žele-tovnem pogrebnem zavodu, E 152 St., da izkažejo zadnjo čast umrlemu članu Joe Kaušek.
PRED 25 LETI
PRIREDIL.
COMMON COUNCIL IZDAL NOV PRIROČNIK ZA DOSELJENCE
Common Council for American Unity je izdal 15. junija informativni priročnik za novo-naseljenee v Združenih državah z naslovom Life in America. Priročnik podaja na 96 straneh oris ameriške zgodovine, prikazuje ustroj vlade ter opisuje deželo, njeno gospodarstvo in nekatere značilne ameriške navade. Priročnik daje tudi na tisoče koristnih nasvetov v pogledu vprašanj, pred katerimi stoji novonaseljenec: kako najti delo, stanovanje in kako se na splošno ustaliti v ameriškem občestvu. Ameriški časopisi, mezdni zakon, zajtrkovalnice, kako nati zanesljivega hišnega zdravnika, navade pri pozdravljanju, razlike med bančnim hranilnim in čekovnim računom so le glavni primeri koristnih nasvetov, ki jih nudi priročnik. V knjižici je tudi zemljevid Združenih držav, seznam knjig, katere je vredno vzeti v roko in kazalo.
Polkovnik Sigurd J. Arnesen, predsednik upravnega odbora Common Councila in izdajatelj norveškega tednika Nordisk Ti-d«nde je v objavi, s katero je napovedal izdajo priročnika, napisal: "Life in America bomo razdelili doma in v tujini. V zadnjih petih letih so pripustili v Združene države nad en milijon (1,099,035) doseljencev, v prihodnjih petih letih pa jih lahko pričakujemo se večje število. Novonaseljenec, kateremu so na razpolago osnovni podatki, ki so v priročniku, se bo verjetno bolje počutil. Izogibal se bo napakam, se lažje prilagodil in se hitreje poslužil ugodnih priložnosti, ki jih nudi Amerika. Knjižica bo dobro služila tudi tujim dijakom in obiskovalcem.
"Pri izbiri stvarnih podatkov, ki so nakopičeni v priročniku, se Common Council ni opiral samo na 35 let izkušenj, ki jih ima z novodošleci in katerim je pomagal spoznavati ameriško življenje, temveč tudi na nasvete in napotke številnih drugih organizacij. Cena priročnika, ki znaša 50 centov, je tako nizka zaradi tega, da si ga bo lahko nabavilo čim več ljudi."
Common Council for American Unity, 20 West 40th Street, New York, N. Y., je organizacija, ki se zadnjih 35 let brez dobička ukvarja z doseljenci.
(Common Council).
ZADNJE VESTI
(Nadaljevanje s 1. strani)
"plebejec," to se pravi, da v nje govih žilah ni niti kapljice "modre krvi." Margareta je sestra kraljice Elizabete.
V mestecu Jefferson v državi lowi se je polovica sovjetske kmetijske delegacije, ki sestoja skupno iz 12 mož, včeraj udeležila verskega opravila v mali cerkvi presbiterijanske sekte. Šesterica je šla v cerkev, a ni pri "kolekti" izročila nobe nega darila za cerkev. Obnašala pa se je "zelo mimo in spoštlji vo," poročajo navzoči župljani.
NI POZABIL DEPRESIJE
V Minneapolisu so imeli opravka s 63 letnim Amenom Balkinom, pa so pri njemu našli $5,754 v gotovini. Balkin je podal pojasnilo, zakaj da je držal tako visoko vsoto pri sebi, čeprav v manjših zneskih. V času depresije- je prišel ob $400, pa od takrat bankam in denarnim zavodom ni več zaupal. Sedaj se le premislil in je prihranek naložil v banko. Ker je šlo za majhne novčanice, jih je štelo osem uradnikov cele dve uri.
VOLKOVI NA POLJSKEM
Dunajsko poročilo o razmerah na Poljskem javlja:
Na Poljskem se klati veliko število volkov. Poljska vlada je bila prisiljena, da plača nagrade za vsakega ubitega volka v dolarski valuti od $48 do $240. Volkovi se klatijo tudi okrog mest. Kako razlagati velik na-rast volkov? Poročilo si daje to razlago, da so se volkovi pomnožili, ker poljski kmetje ne smejo več imeti orožja, pa niso streljali na volkove.
OD 1. DO 10.
Liberalni elementi sirom dežele so pričeli z novo borbo, da se izvojuje osvoboditev Thomas Mooneya in Warren Bil-lingsa, ki že 13 let sedita v ječi radi zločina, ki ga po mnenju mnogih nista izvršila. V dosmrtno ječo sta bila obsojena radi bombne eksplozije, ki se je primerila pred 14 leti v San Francisco, Calif.
Gibanje za njih svobodo se je podvojilo ko je govemer C. C. Young odklonil pomiloščenje. On je že tretji governer, ki je imel pomilostitev v rokah.
V Angliji je umrl svetovno znameniti pisatelj detektivskih romanov Sir Arthur Conan Doyle. Skozi 40 let je zabaval milijone čitateljev s svojimi romani, med katerimi je najbolj poznan o Sherlock Holmesu. Zadnja leta se je posvetil špiri-tizmu in je zagotavljal, da se bo njegov duh vrnil po smrti in govoril s prijatelji. Star je bil ob smrti 71 let.
Senzacijo je vzbudilo dejstvo, ko je odbornik mesta Atlanta, Ga., v odsotnosti župana izpustil iz občinske ječe vseh 268 jetnikov, ki so se nahajali v ječi radi kršenja raznih ordinanc. Župan Ragsdale je na seji zahteval, da mestna zbornica izreče ukor odborniku J. Allen Conehu za ta čin, a je propadel.. Župan je v preiskavi radi graftarstva in čaka obravnave.
John D. Rockefeller, prvi izmed dinastije oljnih magantov, je obhajal 91. rojstni dan dne 7. julija. Dan je prebil z igranjem golfa v družbi prijateljev.
Pevski zbor Zarja se pripravlja na vprizoritev opere "Gorenjski slavček." Aktivni pevci zbora so: Frances Andolek, Anna Butkovič, Pauline Birk, Jennie Eržen, Olga Eržen, Mary Glavan, Louise Hočevar, Josephine Hostnik, Mary Ivanusch, Mary Krizmančič, Mary Kramer, Mary Močnik, Anna Ore-nick, Mollie Plut, Mary Pucelj, Antoinette Simčič, Julia Tomšič, Mildred Tomšič, Pauline Truger, Tončka Žagar, Albina Schmuck, Anna Cirinski, Louis Belle, Joseph Birk, Eddy Bradač, Frank Bradač, Louis Dular, Vatro Grill, Victor Jakopič, Joseph Jakšič, Stanley Kokotec, Louis Koren, Tony Kralj, Frank
M. STEBLAl
. iijiiJ!___
JULIJA 1930
Mahne, John Nosan, August Piatt, Frank Plut, Joseph Po glaj, Anton Pucel, Mirko Рш tar, John Samsa, John Simcic, Anton Smith, Frank StampfeJ Louis Truger, Joseph Mocn in Joseph Mrhar.	.
Predsednik zbora je Plut, pevovodja pa John № nusch.
V staro domovino so odpoto" vali na obisk sledeči: FranW Rotar, Anton Mrak, R* Mrak, Julia Kalan, PauUne « * kovinsky, Ferdinand Žihert, cob Srebot, John Umek, Mdler, Ivana Fidler, Jos®P , Grozdanovič, Joe КопсШјал, lip Tobak, John Brčan, Ма^ Stanley Bolta, Stan Boh® ■ John Miš, John Pucel, . Jennie Hribar, Mary in Tolar, Frank in Frances s nich, Mary Bensa in Louise raž .
Državljani Amerike so li: Leopold Jenko, John man, Mary Jozipovich,
lich, Mary Gregorin, Frank gorich, Joseph Bruckner, seph Pausche, Mitar ^ Matt Penko, Mary Kobal, r Stopar, Frank Valente in Česnik.
v Lemontu, HI., je "tonil ^ kopanju Martin Berlec, s a let. Pokojni je prišel pred e ^ iz Jugoslavije in je stopil ,
Jugoslavije in je čiškanski red. Doma je pri -Kamniku.
bil iz
V predmestju Chicage,
Wil-
low Springs, III., je ni paviljon, last Jolyi Verd ja, bivšega glavnega џ S.N.P.J Ogenj je bil podtaKU in škode je za $75,000.
Umrli so:	_ .vunV
' Frances Mestik, 18667 Ave., rojena v Ameriki-je bila 21 let.	_ gl
Albert Konrad, 1264 • St., doma iz Maribora na jerskem. Star je bil 43 let.
Alois Lah, 4738 W. 1 star 32 let;	„oje,
Mary Bukovec, rojena 15804 Grovewood Ave., Dolenje vasi pri Ribnici 63 let.
' Vi ■ št. ^
Tajnica društva V boj S.N.P.J., Mrs. Frances se je preselila na 18901 kee Ave.

PRED 10 LETI
Na nedeljo, 8. julija se je vršil prvi Slovenski dan, ki je bil sijajna proslava osvobojenja naših ljudi onkraj oceana.
Slovenski Cleveland že dolgo ni bil priča taki mogočni manifestaciji, kot je bila ta ko je nad 5,000 ljudi viharno aklamiralo prve glasnike iz osvobojene Slovenije.
Ta dva odposlanca sta bila dr. Slavko Zore, svetnik jugoslovanskega poslaništva v Washington u in g. Stane -Kraševec, član delegacije Združenih narodov. Govorila sta tudi pisatelj Louis Adamič, predsednik SANSa, in Etbin Kristan.
Mogočen vtis je napravil nastop moških pevcev od Glasbene Matice, Zarje, Loške doline, Planine, Jadrana in Slovana, ki so skupno zapeli pod vodstvom Frank Vauterja "Jadransko morje" in "Slovenec, Srb, Hrvat."
Govorniški spored je otvoril agilni javni delavec Krist Sto-kel, nakar je izročil vodstvo programa Vatru Grillu.
OD 1. DO 10. JULIJA 1945
državnega departmenta. bil 66 let.
Za mesto zakladniškeg^ nika pa je imenoval Vinsona, ki bo nasledil ф Morgenthaua. Vinson je s
Predsednik Truman je imenoval James F. Byrnesa tajnikom


let.
•j
Harry Hopkins je odstoP ^ jg predsedniški svetovalec.
eden najintimnejših sveto^
pokojnega predsednika velta.

------ „ jg
bo civiHst dobil'spalni jij. bo potoval dalj kot 450 ^
(Dalje na 4. stranD
)0^'
Predsednik Truman j®
toval na konferenco vcl^Mg](iiO jice. Sešel 'se bo z premier jem Josipom Sta j. ,
in britskim ministrskim	j
sednikćm Churchillom ^ j damu blizu Berlina. Med ^ spremstva bo tudi Bohlen, ki je veščak za zadeve in govori perfektno jezik.
Vlada je drastično ® potovanje v spalnih civiliste. Ker se vračajo ^ iz Evrope, bodo imeli vSO P : nost v tem. Od 15. julija % ge i
J
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
ANDREJ RAPE:
NA CILJU
Dane je dovršil ljudsko šolo И1 tri realčne razrede z dobrim uspehom. Saj je imel veselje do učenja. Ali ni bilo to veselje tako Veliko, kakor je bila srčna želja iijegova postati kdaj železniški strojevodja. Ta poklic mu je bil Vse. Vse to bi bil rad. Z vso dušo И se posvetil temu poslu. Tu bi il srečen, zadovoljen. Pa je izrazil to srčno željo teti in jo izrazil materi.
v -^^^leznici bi rad kdaj pri-^ 'v	"Na stroju bi stal.
oc bi bila. Temna noč brez ^ezd. In v to temino bi gledalo voje velikih, ognjenih oči mo-stroja. Zasopihal bi šumno a stroj, kakor bi se zasmejal ПС1, ki s svojim temnim plaščem Ue more zaustaviti njegovega prodiranja v svet, v veliki svet. ecjega veselja si ne morem isliti, kakor biti strojevodja. Večjega ne!"
In mati? Naj li nasprotuje Jegovi tako vroči želji? Dovo-^ je. Teta njegova, ki je v estu pri njej stanoval, je me-1 a> da je to prav, češ da bi bil Udi pokojni brat, fantov oče, Л ™ še živel, za to, in ni na-
je rekla.
Le varuh, oče Boštek, je delal •»alo sitnosti.
J , bi izostal iz šole, ko mu adbt gre,,, ^godrnjal "Kaj si
e tako izpridil?" je nekoč trdo P"jel Daneta. '"Kaj ti je šinilo glavo? izbij si take misli, RadV	si jih iz glave,
si K'i	priden, pameten
ni1 \	%ato sva te name-
^ voja mati in jaz, tvoj va-,
da h ^ '^I'ugega. Ali misliš, gp v strojevodja res tako tako zadovoljen? liš J premlad si še. Ne pomis-kolika odgovor-Fant, pameten bodi!"
Tako
ali ni
in enako ga je obdeloval,
mosel^ mopl doživega. Ni ga Zato	o nasprotnem.
materin^iT	zmenila z
Vroč" • ^^®tovo. Vdala sta se gtf,	želji in dovolila iz-
12 Šole.
Bošfek % ' ?Gjevoljno dejal na-i • ' "oce ležati mehko, J SI postelje trdo!"
Danp	je zgodilo, da je
kot	iz šole in vstopil
Vajenec pri ključavničarju. Vgig bil sedaj rokodelski i^ec. g kako vnemo se je
glas se mu je tresel. Krepko sta si stisnila desnici. In Dane ni odgovoril, ampak čutil je tem več.
"Blagoslavljat sva te prišla jaz, mati, in Boštek, dobri tvoj varuh," je rekla gin jena mati Danetu, ko so prišli k teti na stanovanje. "Pisal si, da si na cilju ,da jutri pelješ prvič s svojim vlakom. Blagoslavljat sem te prišla za to." In ob ločitvi je poklenil Dane in blagoslavljala ga je mati, blagoslavljal stari Boštek. Prekrižala ga je kot takrat, ko je šel k teti Neži v Ljubljano. Vroča želja je kipela vsem v nebo: "Ne daj, dobri Bog, da bi se mu kdaj kje pripetila kaka nesreča; na dopusti, da bi kdaj sam bil vzrok kake nesreče!"
Dane in teta Neža sta ostala sama . . .
Zasopihala je lokomotiva, zaškripala so kolesa, za^rlizgala je in Dane je peljal prvič kot strojevodja. Duša mu je prekipevala v zadovoljnosti, saj je bil na cilju, ki je za njim toliko hrepenel. Možato je stal na stroju in pazil kot vojak na straži in še bolj.
"Da ne pridem prehitro in ne prekasno!" je šepetal sam sebi.
In je pazil vestno na brzino vlaka.
Ponosen, vesel je privozil na prvo postajo. Bežala so mimo njega sela in polja, gozdi, potoki, reke in studenci. Dane je bil srečen. Blagoslov materin ga je spremljal, zakaj niti najmanjše neprilike še ni bilo doslej.
Proti zadnji postaji je vozil. Vlak je bil prišel iz predora. Dane je' opazil nedaleč pred strojem moža, ki je šel mirno po tiru in se ni zmenil. In zagrabila
l(j •	ргеј. Tisti živi Dane,
Paznik,?} pomagal teti in bil s logarju na Gradu, je let Ц	dasi je štel že 14
Se i svojimi tovariši vajenci nosf	razumel. Živah-
Ијцј. ^^gova je bila všeč vsako-
j® vedno
je T	o njem, če ga
Bož/u ^ yP^aaat teta, mati ali - ^ ' i^jegov varuh.
Leta
je k ^ i^inevala in bližal se
življenja.
dar- C . to življenje, ali ven-^ Dane silno veselil kon-j® privajal vedno ^eljenemu smotru. 2 1 ^^netovem življenju se je "marsikaj izpremenilo. sicer i" vsa ona svojstva Hey '^Gpokvarjene, a poskočne 'Gladine so stopala v 4e. Danp Чо a—____i ..
Tik
je dozorel v moža.
Rega
svojega tako vroče zaželje-
sniotra je stal.
ruha Pričakuje mater in va-ravaf "^steka. Z vlakom namc-dvo^ ^ priti, zato hiti na kolo-
ju sprejme. "Sem	ga je objela mati
siišala," je dejala. "Vse
'irnolu-	• ^°bro prebil!" In je
"N	^ tihi sreči,
po g^'	no!" je zagodrnjal
lepo	"avadi Boštek. "Prav
Harti'	tebe je to, da
Sem g	f veselje. Zado^voljen
Ho	Ali si ti tudi z ma-
Kai	tolikokrat godrnjal ?
foko •' vpraševanje?. Tu imaš srečo'V'^	svojo na dobro
starp 1 ^ stisni je preveč, so
^ kosti,
Gini
stare so že
je bil oče Boštek in
Dva pogrebna savoda
Zrn
zanesljivo Izkušeno simpatično pogrebnisko postrežbo
po
CENAH. KI ЛН
VI
DOLOČITE pokličU«
/VGKDINAtrsONS №NERAL Directors
»tAl***
an Um At« sr.
je strojevodjo Daneta silna, grozna misel v srcu. "Mož je gotovo gluh. Človeško življenje!" je zatrepetal. "Človeško življenje je v nevarnosti!" Znojne kaplje so mu stopile na čelo, prebledel je ko zid. Vse je trepetalo v njem. Brlizgal je, ustavljal je vlak, ali tako naglo ni bilo moči ustaviti.
In je zaropotalo nekaj in za-hreščalo, zazvenelo in vlak je šel po svoji poti brezbrižno dalje.
Komaj živ je privozil na postajo.
Blagoslov materim je spremljal Daneta na prvi vožnji. V poslednjem trenutku, ko Dane moža že ni več videl, je ta zapazil vlak in odskočil. Stroj je že zgrabil njegovo košaro in mu jo iztrgal. Zaropotalo je, zahre-ščalo, zazvenelo. Stroj je raztrgal košaro in razbile so se steklenice, ki jih je nosil v njej. Mož sam pa je ostal nepoškodovan.
Kako globoko se je oddahnil Dane, ko mu je to naznanil sprevodnik.
Kot junak, ki je prvi zasadil zastavo na zavzeti trdnjavi, se je zdel Dane sam sebi, saj je bil na cilju. Spoznal pa je jasno na tej prvi vožnji odgovornost svoje službe. I
NAJVEČJI JEZ V AFRIKI
Neka francoska gradbena tvrdka je v desetih letih zgradila v dolini Bin el Quidane na področju Marakeša v Maroku velikanski jez. To je največji jez v Afriki. Uporabljali ga bodo khrati za pridobivanje električne energije in za umetno namakanje nerodovitne zemlje. Pol milijona Maročanov bo dobilo stanovanja in zaposlitev.
Delikatesna trgovina
Z C 2 LICENCO SE PRODA. Nahaja se na prometnem kraju. Pokličite HE 1-2461
PISKER CEKINOV
Človeka lahko prav čedno potegneš za nos, zlasti če je radoveden. Kako je Hostnikov Boštjan izpod Gorjancev potegnil sosede, ste slišali, a? Kes ne? No bom pa povedal, čeprav je od takrat steklo že veliko Krke mimo Šentjerneja.
Boštjan je od svojega strica podedoval zaplato zemlje; 'gmajna" so ji rekli. Že ime pove, da je ta zemlja leta in leta ležala pusta in neobdelana. Ni čudno, da je dedič ni bil posebno vesel. Bila je precej daleč od vasi, pa je niso izkoriščali niti za pašnik.
Boštjan, dober kmetič in priden gospodar, je sklenil, da bo tisto puščobo obdelal. Saj je vendar greh, da leži tako brez haska in ne koristi ne Petru na Pavlu. Ampak kje dobiti dninarjev, da bodo ta zapuščen in zaraščen svet prekopali? Boštjan ni dobil nikogar, pa naj je ponujal še tako lepo dnino. Nazadnje se je pošteno razjezil:
"Le čakajte mrhači leni! Če nočete za denar, jo boste prekopali za božji Ion. Mejduš, da res!"
Tako se je Boštjan pridušil in—uspel.
Nekega jutra je stopil v krčmo, kjer so vaški lenuhi že metali karte, in se usedel k prazni mizi. Pomaknil je klobuk na uho, si gizdalinsko zasukal mu-stače in prižgal cigaro. Bil je strašansko dobre volje.
'Liter vina, ampak tistega od zida!" je žaklical.
Krčmarica, stara Boltarjeva Pepa, je poznala Boštjana kot
Pri nas radevofje
PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA POŠILJKE V JUGOSLAVIJO
MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo RcL—KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
ROJAKI POZOR!
V stari domovini je v nekaterih stvareh še vedno precejšnje pomanjkanje. Sorodniki in prijatelji vam bodo zlasti hvaležni za—SLADKOR - MOKO - MAST - KAVO!
Veselje jim boste napravili, če jim pošljete RADIO APARAT, BICIKEL, PRALNI STROJ in podobne stvari, ki nam olajšujejo življenje.
Denar je potreben tako v Ameriki kot v Jugoslaviji. 600 DINARJEV za $1.00! Za nas ј£ en dolar majhna stvar, tam pa 600 dinarjev ne zasluži vsak delavec v enem dnevu!
Rodna domovina nam je draga! Kdo je ne bi rad obiskal? Jesen je tam prav prijetna in lepa. Na razpolago so še vedno mesta tako na ladjah kot letalih za konec avgusta, september in oktober. Sprejemamo prijave tudi že za spomlad in drugo poletje!
AUGUST HOLLANDER
6419 St. Clair Avenue	Cleveland 3, Ohio
HEnderson 1-4148
QUALITY AT ?A PRICE^EASY .TERMS
STAKKH FURNITURE CO.
lAMES a STAKICH, Prop.
IVanhoe 1-8288	16305 Waterloo Read
. ..,^ \ /' - ' -. STORE HOURS: Monday,' Thursday, Friday-^9 A.M. to 9 P.M. Tuesday-Saturday 9 A.M. to 6 P.M. —r Wednesday 9 A.M. to 12 Noon
— PRIMEREN POPUST ZA STAR APARAT —
treznega in razsodnega človeka. Debelo je pogledala tako čudno razigranega gosta in, ko mu je prinesla vina, je vprašala:
"Hudimana, stric Bošjtan, kaj pa to pomeni? Nekam hudo veseli smo danes, a? Da niste ter-no zadeli?"
"Pa sem res vesel," je rekel Boštjan. "Tako vesel pa tako srečen, da bi najraje ves svet kušnil.... Dajte no, Pepa, še temle kvartačem liter vina, na moj račun!"
Kvartopirci so dvignili glave in pogledali Boštajana kot tele nova vrata. Kar pomnijo na vasi, Boštjan še nikoli ni ponudil komu niti kozarca vode, zdaj pa jih naliva z vinom. Vraga, kaj to pomeni! ...
Boštjan je izpil zadnjo kapljo svojega litra, vrgel kozarec ob zid in zaklical:
"Pepa, še en liter zame, liter pa k oni mizi!"
Radovedno krčmarico je strašansko zasrbel jezik. Ni več strpela. Sedla je k Boštjanu in mu začela izpraševati vest.
"Ja poštajna vendar, ljubi Boštjan, kaj pa vas je danes pičilo?"
"I vesel sem, lejte, strašahsko vesel."
"Pa menda niste v loteriji zadeli ali od kakega bogatega strica iz Amerike pojerbali?"
"Eh, kaj to! še več je, vse več.... Ampak, Pepa, nikar me ne sprašujte, ne bom povedal, res ne bom!!"
Krčmarico je razganjala radovednost, toda Boštjan ne bev ne mev; samo molči in pije. Včasih požvižga, kakor od silne sreče, in to je vse. Niti besedice mu ne potegneš z jezika.
Pa so začeli prisedati k njemu še kvartopirci; po vrsti, kadar je bil kateri prost. Najprej, da se mu zahvalijo za nenavadno pogostitev, potem pa, da bi se nekako opravičili ker niso prišli, ko jih je prosil za na 'gmajno."
"Veš, Boštjan," je rekel ta in oni, "nikar nam ne zameri. Saj dela se nismo bali, res ne, ampak časa nismo imeli. Pa le počakaj, tisto gmajno ti bomo že izrigo-lali, boš videl, da jo bomo!"
Toda čudno: Boštjan sploh ni bil hud.
'I kaj bom zameril, fantje! Saj veste, kako pravijo stari ljudje: vsaka nesreča ima svojo srečo. Vi sploh ne veste, kako sem zdaj srečen in presrečen, da "gmajna še ni prekopana. Naa, res nisem hud na vas.... Pepa, še en liter za moje prijatelje!"
Vraga! Razumeli so toliko kot cigan pridigo. Čemu pravi Boštjan da je srečen, celo presenečen, ker "gmajna" še ni prekopana ?... On, ki je prej počel pravega zlodeja, ker niso šli ko pat, jih zdaj na vse lepem gosti s pijačo! Dedec ima nekaj za bregom, ampak kaj?
Boštjan je spraznil drugi liter in se poslovil. Stopil je še v kuhinjo, kjer je krčmarica ravno cvrla jajca.
"Soseda," je rekel," eno stvar bi vas rad prosil."
"Kaj pa, Boštjan?"
"Bi mi lahko posodili za jutri kramp?"
"Kramp?" se je začudila Pepa. "Tak gospodar, pa nimate pri hiši krampa!"
"Eha! ... Pet krampov imam, ampak potrebujem še šestega."
"Boste kaj kopali?"
"Ja, bomo. Jutri začnemo.... Uh, prekleti gobec," se je lopnil po ustih, "kmalu bi počvekal!"
"Kaj boste pa kopali, ljubi Boštjan? Tak povejte no."
"Jezestana, kako se človeku razmaje jezik, če je mafo nasekan. Kar trezen misli, to pijan zgobezda. Ti zlodejeva betica pijana. ... Pa mi je moja Mica tako lepo svetovala: "Boštjan, nikar ne hodi zdoma" je rekla, "bomo že kako prestali s petimi krampi! Se boš spozabil in kaj čveknil, jutri boš pa zijal." Ja, ja, tako mi je rekla Mica, pa je nisem ubogal. Grem, se nalivam z vinom, bedak, in sem vam nekaj počvekal____"
"Nič niste počvekali, ljubi Boštjan, prav nič. In prava reč, če bi. ^aj me vendar poznate in veste, da meni lahko zaupate kakor fajmoštru pri spovedi. Jaz sem kakor grob. Kar denete vanj, to v njem tudi ostane."
"Ja, to pa vsa čast! S te plati vas dobro poznam. Res niste taka, kakor so druge čveke. Saj zato sem pa, prišel k vam po kramp. Vem, vam bi lahko nekaj povedal, zaupal, kakor materi, vendar...."
'No, Boštjan, kaj je, kaj? Nekaj vas tišči, le povejte. Kakor materi----"
(Dalje prihodnjič)
1883
1955
TISKOVINE
IZDELANE V TISKARNI
Enakopravnosti
so LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU
-Cene so zmerne—naročilo hitro zgotovoljeno-Se priporočamo društvom,
trgovcem, obrtnikom in posameznikom
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrti in žalostnih src naznanjamo vse* sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je umrla po dolgi bolezni naša ljubljena mama in stara mama
^ntonia ^feofe
rojena ČEBOHIN
Zatisnila je svoje mile oči dne 7. julija 1955.
Pogreb se je vršil dne 11. julija iz pogrebnega zavoda Joseph 2ele in sinovi v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ter od tam po slovesni sv. maši-zadušnici na pokopališče Calvary, kjer smo jo položili v naročje materi zemlji k večnemu počitku kraj njenega moža, našega ljubega očeta, ki je umrl 1950 leta.
Blagopokojnica je bita rojena v vasi Rodik, Slovensko Primorje, dne 7. februarja 1883 leta. V Ameriko je prišla 1909 leta.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem za krasne vence cvetja, ki so ga položili h krsti naše ljube mame. Ta dokaz vaše ljubezni in spoštovanja do nje nam je bil v veliko tolažbo v dneh smrti.
Dalje srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir njene duše. Bog plačaj!
Našo zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu.
Hvala vsem, ki so jo prišli kropit in se poslovit od nje ko je ležala za mrtvaškemu odru, in vsem, ki so jo sprejmili na njeni zadnji zemeljski poti na mirodvor.
Zahvalo naj sprejme čst. g. Mathias Yager za opravljeno zadušnico, pogrebne obrede in spremstvo na pokopališče ter za molitve ob odprtem grobu. Hvala pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za vzorno voden pogreb.
Posebno zahvalo naj sprejmeti Mrs. Valenčič in Mrs. Tegel, ki sti šle okrog sosedov na E. 239 St. in pobirali za krasen venec, ki so ga poklonili umrli. Sprejmite vsi, ki ste darovali, našo globoko zahvalo.
Isto se želimo najlepše zahvaliti prijateljem-nosilcem krste. Hvala tudi predstavnicam društev Carniola Hive št. 493 T. M. za ganljiv govor. Progresivnim Slovenkam, krožek št. 3 za špalir, in podr. št. 25 Slov. ženske zveze za molitve.
Težka je bila ločitev, ljubljena mama, vsaj smo Te vsi ljubili in Te bomo bridko pogrešali. Grenkoba je v naših srcih ob spoznanju, da si odšla od nas za vedno.
Globoko pod zemljo,
tam v ozki hladni hiši.
Kjer šum sveta se več ne sliši, Ti trudno truplo sladko spi, rešena si vseh skrbi.
Žalujoči:
A duša Tvoja vrh zvezda, z duhovi rajskimi tam biva, v objetju večnega Boga, tam blaženstvo brezmejno uživa.
ANTHONY, sin ANTOINETTE in ROSE, hčeri JUSTINE, sinaha
PEGCY, ANTHONY JR., FREDERICK in GREGORY, vnuki
in sorodniki tu in v stari domovini
Euclid, Ohio, dne 25. julija 1955.
STRAN i
ENAKOPRAVNOST
ILKA VAŠTETOVA
UPOR
ZGODOVINSKI ROMAN
(nadaljevanje)
"Sicer pa imamo na Ogrskem še Langerja in njegove bramb-bovce. Langer je zanesljiv človek. Treba samo, da ga pravočasno obvestim zaradi dneva upora. Pa za to je še časa dovolj. Prej morajo biti moji Dolenjci dobro pripravljeni. Ali ste Rormanu naročili, da naj vzpostavi zvezo med ubežniki po gozdovih in med mladino v našem mestu?"
"Že pred štirinajstimi dnevi je v gostilni seznanil sina svojega prijatelja, usnjarja Papeža, s kovačem s Kačje ride, kjer se
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS Ш ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
HELP WANTED
COOKS — Christian man and wife preferred. Institutional experience necessary. Good salary, housing and other benefits. Call F. M. Arnold for appointment.
NEvada 8-0541 8:30 - 5 p.m.
REAL ESTATE
INCOME PROPERTY $43,000 or best offer. Approximate income $6,000 year. Low taxes. Location Cicero and Fullerton Ave. Building consists of 4 stores and ample parking space at rear. —
Call owner — AV 3-8302
OLDER HOME — Approximately 3 acres, 3 bedrooms, modern bath, cabinet kitchen, gas hot water heat, basement, majestic trees, li. nit, chiclc house. $16,500.
Ida M. Tank, 123 Front St.
WHeaton 8-3033—^ys WArrenviLe 3-7281—evenings
BROOKFIELD — Open for inspection - 1 to 4 p..11. — Corner face brick ranch type home of 5 rooms. Lovely cabinet kitchen. Insulated forced air heat. Full basement. Tiled bath. Wide lot, $18,450.
Located 3018 Sunnyside Ave.
OLympic 2-7533
HARVEY —
4 room house, attached garage. With appliances, storm windows.
Harvey 3831-R
DES PLAINES — Cmnberland area. 8 room house on large lot. 4 twin large bedrooms, play room 16x33, 2 tile bath rooms, attached garage, storm and screen windows. Must see to appreciate.
Call VAnderbilt 4-3758
DOMESTIC HELP
GENERAL. HOUSEWORK—Cook; must love children; stay; own room; city references; doctor's home.
Hilltop 5-4050
MAID — For young family. Must love children. All modern convenience, in compact, air conditioned. 1 story home. Stay, own room.
Call Highland Park 2-7451
GENERAL HOUSEWORK — Some cooking. Pleasant family. Own room, TV, experienced, references.
VErnon 5-2858 — Glencoe
HOUSEKEEPER — Good plain cooking. 3 adults. Stay. Near transportation. $35. No heavy laundry or heavy cleaning.
FOrest 9-8132
2 MAIDS for General Housework and light cooking. Must be neat and clean looking. Stay. Own room.
AMbassador 2-7981 or write Box 1803—139 N. Clark
MIDDLE-AGED WOMAN who wants good home. No cooking. 2 children. Own room. Current wages plus Social Security.
COmelia 7-4990
ubežniki shajajo. Papežev fant je zdaj baje že pridobil nekaj mestne mladine, mi je povedal Rorman. Fanta dobro poznam. Napoleona sovraži. Pravi, da je največji pustolovec, kar jih je kdaj živelo. 'Napoleon bi bil lahko ves svet prekucnil, če bi se držal gesla meščanske revolucije: Egalite, fratemite et liberie! Pa si je tepec posadil cesarsko krono na glavo. Zdaj pa misli, da se bo ves svet boril zato, da mu ne smukne z glave.' Tako mi je rekel."
"Hm . . je zagodmjal glavar. Mislil si je pa: Temu fantu mora biti geslo francoske revolucije kar močno pri srcu.
"In"—je nadaljevala starka, —"še to je fant pristavil: 'Če bodo pri nas Francozi začeli loviti novake—mene ne bodo dobili doma.' Vem, da je zanesljiv in pogumen. Stanujem poleg delavnice njegovega očeta."
"To je ugodno za našo povezavo. Recite Rormanu, da naj fantu naroči: Kdar koli se v gozdovih pripeti kaj važnega, naj to vam zaupa. Kaj pa pravijo tisti v gozdovih? Ali so--"
"O, navdušeni so za upor. Posebno, ker je obljubljeno, da se potem brez skrbi vrnejo na domove. Gozdov so menda že siti."
"Seveda. No, saj mnogo . . ."
Grof je umolknil in se zazrl starki v razorani obraz. Stavka ni končal; njegova misel je bila: Mnogo škode Napoleonu ne napravimo, če mu v naši deželici nekoliko ponagajamo. Pa vendar lahko izrabimo premirje za izdatno domačo manifestacijo, da bo cesar Franc na Dunaju laže sklenil časten mir s francoskim nasilnikom . . .
Chicago, m.
FARM LANDS FOR SALE
Attention Fam Buyers!
Productive 280 ACRE ILLINOIS STOCK AND GRAIN FARM 50 miles S.W. of Chicago, 13 miles from Joliet. Modern 9 room house, complete set of good buildings, deep drilled well. 200 acres tillable, level black soil. Well drained and highly productive, balance creek watered wooded pasture. A sound investment, $100,000. Inspection invited.
Matt J. Carey, 209 E. Main St.
Morris, Illinois Phone 384
BUSINESS OPPORTUNITY
Good chance to buy GRILL — Clean open kitchen. Heart of town. Bus, train, cab stop. Bu^. Moneymaker. — Maxwell Grill, 1515 Ellen wood, Des Plaines
VAnderbilt 4-9003
MACHINE SHOP - Fully equipped; in suburban area; 3,000 ft. floor space; plenty work on hand for expansion. Consider retaining && interest' to right partner. Illness demands my retirement. Will give terms.
Phone — Geneva 795 or 7149
HARDWARE AND PAINT STORE —Far South Side. Selling for inventory and fixtures.
CEdarcrest 3-8706
CALENDAR LOUNGE — Old Hungarian Village for sale. Selling due to illness.
9227 Cottage Grove RA 3-9568 ■ SA 1-7656
Good buy — TAVERN — Quick sale — Established 20 years. Good trade. Selling, leaving city. Best offer. See to appreciate.
STewart 3-9357 or GArden 4-2936
Good chance to buy RESTAURANT — Seats 40. Thriving business. Selling due to other interests. Mrs. Schrank.
1011 Burlington Downers Grove 3040
. .
"Zanesljivega in vplivnega moža bi rabil, da ga pošljem na cesarjevo stran in nam priskrbi pomoč, kadar se vzdignemo," je zopet povzel glavar. "Kaj, če bi poslal grofa Aleksandra Turjaškega ?"
"Ali ni bolan?" je začudeno vprašala starka.
Glavar ji ni odgovoril, le hudomušno se je posmehnil in po-mežiknil z desnim očesom. Go-sarka je razumela. Vendar je še ugovarjala:
"Noč in dan stoji straža pred njegovim stanovanjem in še spodaj pred hišo. Ko grof ozdravi, ga odvedejo z drugimi talci v Palmanuovo."
"Vem," se je zopet posmehnil glavar, "izginiti mora torej, preden 'ozdravi' in takoj, ko pripravim potrebne inštrukcije za Langerja. Posvetovati se moram že z Rormanom. On ima najboljše zveze z našim ljudstvom. Samo—kako bi Turjača-na obvestil?"
"Straža ne pusti k njemu nikogar, razen zdravnika. Vse, kar kdo prinese v hišo: meso, druga živila, perilo, obleko — vse straža najprej natanko preišče. Obvestili bi ga lahko le po doktorju Poberju—"
"Na Poberja se ne zanesem. Zabavlja zdaj na Francoze, zdaj na Avstrijce. Rajši bi poslal pismo po naši vrli Gosarki," je prišepnil glavar in vzdihnil; "Kaj bi bilo z nami brez vas, ki so vam po vašem poklicu vrata v vsako hišo odprta."
Starka je zmajala z glavo.
"Tudi mene in moj sveženj perila bi straža preiskala. Osebno pa me grof Turjaški ne pozna in bi mojemu ustnemu sporočilu ne zaupal."
"Torej ga obvestim po okrožnem zdrvniku Poberju, da pridete k njemu. To mi ne dela skrbi. Le pridite čez tri dni k meni! Dam vam ustna navodila za grofa. Ali to me skrbi: Kako naj Turjačan uide iz hiše in iz mesta?"
Starka se je vzravnal in suho izjavila:
"To bo moja skrb, gospod glavar."
"Kaj—?" jo je Hohenwart presenečeno pogledal.
Gosarka je vstala, spravila svoj skromni zaslužek, ki ga ji je bil glavar naštel na mizo, pozdravila z naglim priklonom in odšla. Glavar je v zadregi gledal za njo. Potem je zamahnil z roko: "Čudaška babnica! Ampak —" je pristavil v mislih: "—zanesem se nanjo bolj kakor na vsakega moža."
Vstal je, stopil po sobi, se vrnil k mizi in še enkrat bral pismo bana Gyulaya.
"Dobro, torej preženemo Francoze iz dežele, kakor so jih že trikrat pregnali junaški Ti-rolci."
Zložil je pismo, prižgal lojeno svečo in že približal papir plamenu. A roka mu je zastala:
"Kaj pa, če se nam upor izjalovi? Kako dokažem Dunaju, da sem ravnal po inštrukcijah avstrijskega armadnega poveljnika grofa Gyulaya?"
Upihnil je svečo in spravil pismo v skriven predal v ozadju pisalne mize. Nato je šel v sosedno sobo, zamenjal domačo haljo za živomoder frak, pokril bel cilinder, vzel debelo palico v roke in odšel na jutranji izprehod.
Obrnil se je navzdol po Ljubljanski cesti. Le nekaj hiš od okrajnega glavarstva dalje je stala hiša, ki je bila še do nedavnega last Karla Bernardiča, oskrbnika turnske graščine; v njej je še vedno stanovala okrb-nikova mati z dvema hčerama in postarno služkinjo. Pred to hišo je stala straža. Stražila je "bolnega" grofa Turjaškega, ki je stanoval pri Bernardičevih. Glavar Hohenwart je stisnil ustne, ko je ugledal francoskega vojaka z dolgo puško in nasajenim bajonetom ... Le počakajte, pritepenci, saj vam kmalu posvetimo!
Le ozka ulica je ločila zastraženo hišo od velike pritlične hiše mesarja Rormana. Takoj ob vogalu je bilo prodajalno okno Rormanove mesnice. Nekaj služkinj in gospodinj je čakalo ob oknu, da jim mesar postreže.
"Dobro jutro, gospod grof!" je Rorman glasno pozdravil mimoidočega glavarja.
Hohenwart je, ne da bi se ozrl, hladno dvignil cilinder in nadaljeval pot proti trgu. Ljudje so se ozirali za njegovo čokato postavo.
"Posebno prijazen človek pa naš gospod glavar niso," je pikro pripomnila debelušna Gr-mova kuharica.
"I, nu. Midva sva se že nekajkrat ravsnila in še se bova, če misli, da bom sekal v svojo škodo," je odgovoril Rorman. Sam pri sebi pa je mislil: Prav je, če ljudje so prepričani, da me glavar stiska za vrat.
"Nu, nu, saj to vsi vemo, da mesar Rorman od izgube bogati!" se je iz gruče pod oknom z ujedljivim posmehom oglasila žena sodarja Jurija Ambrožka, ki je imel svojo delavnico tik razrušenih Ljubljanskih vrat.
Mesar je zavihtel sekiro, presekal vrsto bledorožnatih telečjih zarebnic in mimo vrnil:
"In da se marljivi sodar Am-brožek od mastnih dobičkov su-
PRED 10 LETI
(Nadaljevanje s 2. strani) Proslave praznika Neodvisnosti se je udeležilo 82,000 Cleve-landčanov. Vršila se je v mestnem stadionu.
Poročila sta se S/Sgt. Francis J. Kerin iz Adah, Pa., in Miss Mary Ann Yaksic, 911 E. 72 St.
Vile rojenice so se oglasile pri Mr. in Mrs. Charles Lusin, 150 E. 191 St., in pustile zalo hčerko. Oče je iz poznane Burcove družine na St. Clair Ave.
Umrli so:
Louis Lusin, 1153 E. 61 St., doma iz vasi Zapotok pri Sodra-žici, star 62 let.
Margaret Gelizič, 5342 Homer Ave., rojena na Hrvatskem, stara 57 let.
Frank Ozimek, 14901 Edge-wood Ave., doma iz fare Dobrnič pri Žužemberku, star 51 let.
Louise Cinkole, 14610 Sylvia Ave., rojena v Clevelandu, stara 30 let.
Joseph Zgajnar, 1599 E. 43 St., doma iz vasi Grdodola pri Sodražici, star 56 let.
ši."
(Dalje prihodnjič)
SLOVENSKI MLADENIČ.
ki pohaja višjo šolo, dobi delo po šoli in tekom poletja. Zglasiti se je pri
L & M TOBACCO CO. 784 East 185th Street
Zastopniki "Enakopravnosti"
o
Za st. clairsko okrožje:
JOHN REXKO
1016 EAST 76th STREET
UTah 1-6888 o
Za collinwoodsko in euclidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ
17902 NOTTINGHAM RD.
IVanhoe 1-3360 o
Za newbursko okrožje:
FRANK RENKO
11101 REVERE AVENUE Diamond 1-8029
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
19461 SO. LAKE SHORE BLVD.
Pokličite:
IVanhoe 1-9382
DRUŠTVENI KOLEDAR
JULIJA
24. julija, nedelja — Piknik krožka št. 1 Progresivnih Slovenk na farmi S.N.P.J.
31. julija, nedelja—Piknik Mladinskega zbora SDD na farmi S.N.P.J.
AVGUSTA
7. avgusta, nedelja—Piknik društva Euclid Pioneers št. 158 S.N.P.J. na Kaliopovi farmi na Eddy Road.
7. avgusta, nedelja—Piknik At-letične lige S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
14. avgusta, nedelja — Piknik društva Stragglers št. 614 SNPJ na farmi S.N.P.J.
21. avgusta, nedelja — Piknik Slovenske zadružne zveze na farmi S.N.P.J.
21. avgusta, nedelja — Piknik kluba Ljubljana na Rrainči-čevih prostorih, Eddy Rd., Wickliffe, O.
28. avgusta, nedelja — Piknik društva Ribnica št. 12 SDZ na Krainčičevih prostorih, Eddy Rd., Wickliffe, O.
28. avgusta, nedelja — Piknik društva št.,32 ZSZ na farmi S.N.P.J.
SEPTEMBRA
4. septembra, nedelja — Piknik Krožka št. 3 Prog. Slovenk na farmi S.N.P.J.
11. Sept., nedelja—Južina Žen-
skega odseka farme S.N.P.J., na Chardon Rd.
25.	septembra, nedelja — Vinska trgatev Farmskega odbora S.N.P.J.
OKTOBRA
23. oktobra, nedelja—Predstava dramskega zbora Anton Ve-rovšek v Slov. del. domu, Waterloo Rd.
29.	oktobra, sobota — Maske radna zabava društva Comrades št. 566 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J.
30.	oktobra, nedelja — Jesenski koncert Zarje v S.N.D., St. Clair Ave.
NOVEMBRA
6. nov., nedelja — Opero poda Glasbena Matica v S.N.D.
13. novembra, nedelja—(Martinova nedelja) Prireditev društva V boj št. 53 S.N.P.J. v S.D.D., Waterloo Rd.
13. novembra, nedelja—(Martinova nedelja) Zbor Triglav priredi koncert in prizor "Deseti brat pri predicah" v Slov. nar. domu, E. SOth St.
26.	novembra, sobota—Ples društva sv. Ane št. 4 S.D.Z. v S.N.D., St. Clair Ave.
27.	novembra, nedelja—Jesenski koncert zbora Slovan v A.J.C., Recher Ave.
APRILA — 1956
39. aprila, nedelja — 40-letnica pevskega zbora Zarja v S.N.D., St. Clair Ave.

riONAb »АГвТУ
MORE THAN A
BUTTON
A badge of service
^wear it proudly!
Join Your Red Cross
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnft ^ nahaja na St. Clalr AV ■ g East 62nd St.. je okrog
drugih zobozdravnikov * ^
naselbini iMrakticiralo m . tg selilo, dočim se dr. Zupi^ vedno nahaja na svojw" mestu.
Ako vam Je nemogoče dotiko z vašim zobozdw ^ kom, vam bo Dr.
vršil vsa morebitna poP na njih delu in ga nadoro^^^ z novim. Vam ni treba
določenega dofzovor^^^
Dr. J. V. ZUPN®
6131 ST. CLAIR AVEN^®
Tel. ENdicott 1-5013
Njegov naslov Јв ,
vogal East 62nd S*'®*e«reet. tamo na Ea«t 62nd S Urad je odprt od Р-З" do 8. zv.
Dr. J. V. ŽUPNIK



Y
^^^n^Jireuforlis tde^ set ^
are stiff e^loatr^
ou might say that the paper headed "THE UNANIMOUS DECLARATION of the thirteen united STATES OF AMERICA" and dated July 4, 1776, touched off a real fireworks display in the world.
But what actually did the business was the attitude of the men who wrote and signed the Declaration. They could have become the kings and nobles of a New World tyranny. Instead, they chose to become free men in a nation of free men.
In 1776, this kind of thinking was regarded as dangerous to the point of madness. In some quarters of the globe today, it is still regarded in the same way. Men who have never known free-
dom are eager to save us from ourselves. Luckily, we are considerably stronger now than in 1776. But the fireworks are still exploding and America must remain as powerful as possible.
That is why your country wants you to invest in Savings Bonds. These Bonds will make you a more independent American. They will make America a stronger nation.
So keep on investing in U. S. Series E Savings Bonds. Invest through the Payroll Savings Plan at work, or buy Bonds reg' ularly at your bank.
J'hđ V. S. Qovernment doa not pay for thii aduerti$infi. The Treasury D*p<ui' ment thank*, for their patriotic donation, the Advertising Council and
ENAKOPRAVNOST