Št. 54.
V Gorici, t soboto dne 7. junija 1913.
Tedaj KLllf
:ixhaJa«dTakrat na teden, in sicer ? torek in soboto ob 4. uri popolde.   Ako pade na  ta dneva praznik, izide dan poprej. Stane na~feto "ttl6**^ V, leta    .   .   .   „  5'— %    »      •   .    .   », 250 Posamične številke stanejo   *;:; . . $ vin. '
H« uročila brei doposlane naročnine se le oziramo.
Telefon št. 83.
Vae za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič.
Uredništvo
seTnahaja v Gosposki ulici 5t. 7 v Gorici v I. nadstr. na desao.
Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo  v Goriški Tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Dr. Turna in klerikalci.
Dr. Turna je nepoboljšljiv. Klerikalcem napravlja rad komplimente ob posebnih prilikah. Tako pred volitvami ali v deželni ali državni zbor. Tam pod kostanji na Telovadnem trpi v Gorici na proslavi majniškega delavskega praznika rohni sicer proti poguhonosnemu klerikalizmu v deželi, proti kapitalistični cerkvi, odstav-tja v škrlat oblečene prelate ki (belega papeža, ali kadar so tu volitve in kaj poroča z vrha dol svojim »sodrugem* (!) pa' namerava to priobčiti v rdeči »Zarji«, takrat se spomni nekdanjih lepih časov, ko je bil načelnik narodno-napredne stranke na Goriškem; obide ga jeza in lop .po na-prednjakih, klerikalcem pa .kompliment. Če hoče biti dr. Turna resen mož, se vendar ne spodobi zanj, da govoriči o Trgov-sko-ohrtni zadrugi, o Mizarski na tak hudoben način kakor govoričilo klerikalci; neodpustno je, da liki njim potegne čez zobe še Goriško ljudsko posojilnico, ki postaje redno in ni nikakega povoda, zaletavati se v ta denarni zavod. Ali Turna je v tem pogledu zavil čisto na klerikalno stran. On pač ne more drugače, kakor-hitro se pojavi pred njegovimi duševnimi očmi Andrej GabrŠček. Zategadel pa ob takih prilikah dr. Turna izborno služi klerikalcem in njihovim nečistim namenom. Pornauejo si roke pa pravijo: Dr. Tuma vse to pravi sicer iz neomejenega sovraštva do bivšega načelnika narodno-na-predne stranke A. G., ali porabimo vse, kar piše, služiti nam utegne ddbro. Dr. Tuma ima še nekaj imena v slovenskem ljudstvu na Goriškem, on le ustanovil Tr-govsko-obrtno zadrugo, torej njegove besede na-tehtnico v presojo T. o. z.! »Gorica« je z veseljem ponatisnila Tumov »politični položaj na Goriškem*.
Dr. Tuma pravi, da je vodja naroduo-napredne stranke zakrivil polom gospodarskih zavodov m Je to Škodovalo ftudi narodno-napredni organizaciji. Res jej ae škodovala »brezvestna gonja radi poloma. Nimamo namena morda braniti tu A. O., ali vprašamo dr. Turno, -če ima še kaj vesti: ali res sodi tako apodiktično tudi sam pri seibi, kadar gre vase, da je vodja narodno-napredne stranke zakrivil polom gospodarskih zadrug? Samo on, nikdo drugi, nikake druge okoliščine ne pridejo
GORICA.
-i
(Dalje.)
Tu živi dr. Auton De ran o t a, ki je v družbi dveh somišljenikov osnoval •Naše Zapiske* ter j-h izdajal več let, do X. letnika, »ter jih pred 4 leli po enoletnem premor« na novo oživil. Uredništvo •.Vede* ima 4 člane v Gorici. Starosta med njimi je profesor Ferdinand S e i d1, avtor smnogih znanstvenih priro-doslovnih člankov v »Carmioli« in avtor krasnega dela »Savinjske ali Kamniške Alpe«, ki ije pred nekaj leti tešlo v »Slov. Matici«; njegovo delovanje še ni končano; kot profesor je strog, toda -priljubljen pri dijaštvu; obeta se nam mov iprirodostoven spis te (njegovega veščega peresa. Drugi član uredništva, odličen član profesorskega zbora, je dr. K a r e J G z v a 1 d, ured-. n'k za psHtolotfto, filozofijo in pedagogiko. Napisal Je doslej Logiko, izredno zatvi-
v poštev? Cdo je vedel svoj čas, kako je pravzaprav z Mizarsko Zadrugo? Ali bi bil morda vedel dr. Tuma, če bi bil pri T. o. z.? Istotako bi bilo, če bi bil tudi sam dr. Tuma sedel na vodilnem mestu. Ali dr. Tuma nič ne ve o zločinski gonji klerikalnih listov in klerikalcev, kjerkoli so našli'priliko, to je o gonji proti T. o. z. za »časa denarne krize? Ali ne ve, kako so lutfskali i" dražili, da so denarni zavodi končno odpovedali kredite T. o. z. in jo spravili v neprilike? Vse to dobro ve gospod dr. Tuma in ve tudi za Ahilovo peto klerikalnega zadružništva na Goriškem, ali to mu ne more služiti v namene, ki se zrcalijo iz njegovega političnega položaja na Goriškem, zato molči o vsem tem in dela komplimente klerikalcem, ker hoče ubiti naprednjake.
Zaletel se je dr. Tuma tudi v Slovensko politično društvo. On ne more sklepati ne na program ne na smer nove stranke, pred seboj ima le izjave ofieijeJ-nega glasila »Soče« in pravila. On ne more nič sklepati, pravi; mi pa pravimo, da se iz pravil in izjav v »Soči« že da prav dobro sklepati na program in smer nove stranke. Ali dr. Tuma tega noče, ker hoče povedati n e r e s n i c o, da so ustanovitelji novega političnega društva nekdanji člani izvrševaltiega odbora narodno-napredne stranke in vodstva propalih gospodarskih zavodov (kolikih?): jk) krivi trditvi dr. Turne so bili vsi ti svoj čas ožji politični prijatelji nekdaj tako oholega (dr. Turna je namreč ponižen gospod!) voditelja narodno-napredne stranke. Po Tu-movem gre le za prelcvUev' stare narodno-napredne stranke. Kdor tako govori pa pozna razmere in namene, govori tako neresnico le v .posebne svrhe. Tako je z dr. Turno. Tako, kakor je povedal, <je bral v »Gorici« in sedaj ,isto prinaša na krožniku klerikalcem. Hitro so stresli Tumov izrodek v predale »Gorice« in pohvalili moža. — Naprednemu elementu na Goriškem napoveduje dr. Tuma pri letošnjih volitvah popoln poraz; milostno kaže le na kurijo trgov, tam izna prodreti napreden kandidat: drugodi zmagajo povsodi klerikalci, tudi na Krasu in v veleposest-vn. Tako prordkuje dr. Tuma, ki pozna politični položaj na Goriškem in ve, da je prerokovanje nevarna reč.
Dr. Tuma ve marsikaj, ve pa tudi kaj takega, česar noče povedati. Pozna dobro
miv spis »Srednješolska vzgoja«, prej »Volja in dejanje«; njegova prvenca sta »Karamfil s pesnikovega groba« (Šenoa) in »Maši kulturni delavci v teči Prešernovih poezij.« Sedaj piše »menda »Psihologijo« m pripravka mnogo druzega, kar je še deloma v njegovi miznici, deloma v raKnib predalih njegove Ms.
Po letih je tretji dr. Bo gum H Vošnfak, privatni docent tza državno pravo na zagrebškem vseučilišču, urednik za državno znanost in družboslovje, važen član rafcnih družeb, ki se bavijo <z lavnim življenjem Slovencev v Gorici, predsednik in ustanovitelj »Socialne Matice«. Njegova mladinska dela so -»Na rafcsvitu« in »Zapiski mladega potrtka«, njegov &nanstveni dhef d*oewe pa »Ustava in uprava (Mirskih dežel« (Zbornik Mat. Slov. XII.) poleg mnogih člankov, razprav, referatov (Veda, MjeseSnfk pravniokoga draživa, Zapiski, Zvon Itd.).
NajmlajSi ije odv. fcamd. Vladimir Knafllč, urednik za politično ekonomij fn, politiko (avtor spisov   »Sodali-
(politično!) in slabo stran klerikalnega zadružništva, pozna nevarnosti; ali o tem noče govoriti, dasi spada zraven, če je že čutil potrebo tako vehementno nastopiti proti T. o. z. On ve pa tudi za skrajno nemarno deželno gospodarstvo, katero imajo v rokah slovenski klerikalci in laški liberalci. On je rohnel svoj čas v deželnem zboru proti temu katastrofalnemu gospodarstvu, je obsojal v ostrih besedah, sedaj molči in nima grajalne besede za gospodarstvo v deželi, katero so spravili na rob finančnega propada slovenski klerikalci in laski liberalci. Tukaj je Rhodus, tukaj pleši, dr. Tuma! T« povej svojo besedo o k le r i k a 1 n c m gospod a r s t v u, o polomih (deželna umobolnica!), ki prinašajo kmetu po celi slovenski Goriški neizmerno gonje, in kakšno še le bo! Altro che T. o. z.! — Res da se je dr. Tuma v svojem govoru dotaknil tudi dež. zborov in njihovega gospodarstva, ali tako na splošno. Potrebne kritike goriškega dež. zbora se je previdno izognil.
Tisti čas, ko je udaril dr. Tuma po T. o. z., pa se pod njega lastno streho nekaj lomi. Ustanovil je sociailnodemoikratično posojilnico in hranilnico, kjer vlada tak nered, da išče sedaj človeka, ki bi spravil ta nered v red. To naj uredi dr. Tuma raj-še nego da pomaga klerikalcem pri njihovem zločinskem početju prati blagru goriških SJovencev. klerikalcem, ki imajo tako malo srca celo za svoje ljudi, da so želeli T. o. z. likvidacijo, samo da bi se mogli s takim slučajem politično okoristiti. Naj trpi in pogine, kdor ni uklenjen v S. 1... S., po tem načelu se ravnajo kleri-ikaJci. In takim ljudem pomaga dr. Tuma. Ne verjamemo, da bi bili zadovoljni z njegovim govorom vsi soc. demokratje.
Dolgovi Goriško-Cradištaiiske
Koliko dolgov ima?
Poglejmo, kako rastejo. Leta 1899. je bil zaključen deželni proračun s prebit-k o,m 69.100 K. Leta 1902. smo šteli deželnega primanjkljaja 20.900 K.
V letu 1910. je bilo dohodkov 1.920.800 K, izdatkov pa 2.071.S00 K. Primanjkljaja 151.000 K. ~- Leta 1911. je bilo dohodkov 1.636.400 K. izdatkov 2.187.500
zom«, »Vseučilišče v Trst«, »Jugoslovansko vprašanje« ter člankov v Vedi in Zapiskih).
Na tem mestu moramo posebno opozoriti na dva naša znanstvenika: Soiski svetnik profesor dr. Fran Kos, sotrudnik »Vede«, je izdal doslej »Doneske k .zgodovani Škofje Loke« in 3 knjige velikega, velevažnega, na 10 »knjig preračunanega dela »Gradivo Ik zgodovini Slovencev«. Kakor slišimo, se pripravlja njegov sin, da -postane vreden naslednik očetov, v kar mnogo sireee! Drugi znanstvenik je p r o f. F r a n K oš t i a'l, znan jezikoslovec in. folklorist, slovenski urednik Krausove Antropophvteje. znan itndi i vrsto •jezikoslovnih notic v slovenskih listih. Nadalje živita v Gorici dva pedagoga, ki radi osebnih razmer ne delujeta več s peresom, katerima ije pa ohranjen časten 'spomin v književnosti: Ravnatelja B e ž e k in dr. B e e j a k.   •
Tzimed dinugiih slovenskih literatov Gorice 1c treba omeniti štandrežkega rojaka PastoiSIkin-iBoidaila, profesorja,  ki
K. P r i m a n j k 1 j a j a 551.000 K.   -Lani, . leta 1912. je biHo proračunijenih dohodkov. 1.795.700 K, izdatkov 2.588.800 K,   p rini a n j k 1 j a j 793.100 K. Kako raste primanjkljaj od letajo leta!
Za lansko leto,'1912., 'je bil naložil deželni zbor deželnemu odboru, d a n a-jame posojilo 7 93.000 K v pokritij e primanjkljaja tega leta -in posojiilo 1 75.000 K v pokritje p f i m a n j k 1 j a j a 1 e t a 1 9 1 L Torej skupno 968.00(^ K.
Deželnega dolga je bilo 1888. leta 834.438 K, leta 1902. je narastel za 1.000.000 K, leta 1907. za 1.120.000 K, leta 1911. je imela dežela skupnega dolga 3.724.438. Leta 1912. pa nad 10 milijonov in pol. Odstotki znašajo na leto nad pol milijona kron. Podesetoril se je deželni dolg od leta 1902. do leta 1912. In še se bo višal.
V proračunih nastopnih let mora biti obsežen poleg navadnega narastka okoli 160.000 K nad dohodke stalni letni prispevek okoli 130.000 K za regulacijo Soče in za pokritje interesov za nove dolgove znesek okoli 75.000 K na leto. Upoštevajoč" potem navadni primanjkljaj za pokritje tekočih potreb nasproti tekočim dohodkom, z okoli 300.000 K: upoštevajoč podpore, dovoljene v zadjih zasedanjih, pa še ne Izplačane, kar bo stalo v letu 1913. o-koli 300.000 K; upoštevajoč nadalje n o-. ve podpore v znesku najmanj 130.000 K, se more priti do zaključka, da bo znašal primanjkljaj leta 1913. nad en milijon kron.
In kaj imamo pokazati pravzaprav tako lepega ,in koristnega, kar bi opravičilo tako visoke izdatke in take dolgove v naši siromašni deželi? Tam doli ob Scmpeterski cesti stoji tista velika deželna umobolnica, ki pomeni ruin za goriško
deželo___
*
Možje, ki so vladali v deželni hiši, so minirali deželne finance. Zato treba jih odstraniti. Treba premeni« sistem. Tako kakor doslej ne more in ne sme iti naprej!
Volilci, premišljujte to, da boste videli, kaj je prineslo deželi sloveče gospodarstvo Pajcr-Grcgorčičeve zvoze.
pa ne živi v Gorici, znanega pisatelja novele »Peter Kupljemk« v lanskem »Ljubljanskem Zvonu«, pesnika in prevajalca mnogih romanov. Eden femed najboljjh slovenskih prevajalcev je senzitavni dr. A1 ojzij Gradnik, briški rojak, pesnik »Motivov iz Brd«, lepih, liričnih sonetov (Zapiski, Zvon, Slovan), prevajalec Sem Benelilijeviih dram Cena delJe Beffe in L'amore dea tre rč, Povesti Maksrma Gorkega in francoskih avtorfiev. ŽaJ, da ve Čina njegove lirike ni zbrana, večina njegovih prevodov ni izdana. Pozornost vzbuja mladi znanstvenik, „ naš do-berdobski rojak dr. Emil Brezigar, sotrudnik »Vede« (kjer je poleg referatov napisal lani lepo razpravo »Konjunktura, kriza in depresija«),, pifeaitelj nemškega spisa »Vorboten elner Wiritsohaftskrise Deutschlainids«. Omeniti treba .tudi F r a-na Albirechta, avtorja lepih sonetov (Lj. Zvon), ki pa živi v Goniči le začasno. Izmed upodabljajočih umeitnifcov imamo v (Biljah pri) Gorici znanega Frana Tratnika.                   '(Konec prih.)
M n|>t ir. lita Mg*.
y »Vedi«- .fcitamo:
iPredJsnaki gospodarske fcrize Nemčije. (Vorfooten einer Wirtsdiaftskrise -DeutecJilandis.)
•Pod tem .naslovom je izdal v  veliki toenlinsM založbi. Puttfkammer   &   Mflhl-¦bredht naš -rojak dr. Emil Brefcigar, 'ki je bralcem »Vede« že 'dobro man, drobno pa pomembno knjigo, v kateri motri sedanji gospodarski položaj s stališča   teorije o krizah. Ta spis je važen monografičen do-,nesek k teoriji kriz. Pisatelj s<i 'hoče ustvariti jasno sliko,   ido katere stopnje se je razvilo nemško gospodarstvo   začetkom leta 1913 in sklepa iz teh podatkov daije v bodočnost. Vsebina je   sledeča:   Podaja nam občne znake konjunlkture, krize   in j depresije v ©lavnih potezah, nadalje nam j slika razvoj nekaterih gospodarskih čini-teljev Nemčdje,   kakor so   produkcija in konSzum železa, njegove cene, obTestova-nje denarja, napetost   nemške   državne banke, menjic in žiroprometa, in sicer od 1. 1896. do 1912. Kakor sklepam iz celega spisa, si le pisatelj namerioma izlbral   to dobo, ker se odigravata v njej dve kon-junkturni fa'zi, prva od 1896. do 1902, druga od itedaj naprej, prva je dosegla svoj višek 1899/1900, druga pa 1907. Do sem so vse <to razni nemški pisatelji neštevalo-krat opazovali in opisovali, na§ Brezigar je le posnel vse te podatke in-jih Kdružil v pregledno isBko.   Dal nam je pa povrhu tega še nekaj važnega in docela originalnega. Šel je namreč še korak dalje od sedanjih teoretikov ter se vprašal: Kako bi se neki razvijalo nemško gospodarstvo v vseh onih faktorjih, ki se dandanes znatno izpreminjajo vspofedno s konjunkturo m depresijo, če fbi ne bilo niti konjunkture niti depresije, marveč če ;bi se razvijalo nemško gospodarstvo enakomerno brez kon-junkturnega valovanja?   Kakor je videti iz dveh diagramov, ki ista spisu privita, si je predočil pisatelj tako-le:   Vsaka obeh konjunktur >e "grič. dolina med njima depresija. Z vrhovi ihriha je "tzt>olni'l dolho ter tako dobil povprečno •ravnino, ploskev, v prerez« povprečno črto,  ki jo imenuje standard-razvoj     (StandardentwicMung) ter je dognal, da se povfzoenjajo vsi zgoraj imenovani -gospodarska činitelji, ki so ta-korekoč barometrS konjunkture   (»Oraid-messer des wirtsohafttiohen Zvklus«)   'še le približno 'dve leti pred krizo čez onS fin-igiraiii standard-^razvoi, sicer -da ga pa skoraj nikdar <ne dosežejo. — da torej nastane kriza, kadar se oovzpnejo merodajni gospodarski činitelji če/ ta standard-razvoj. Ne smemo zamotčati velikeea odiiko-vania. k! je doletelo pisatelja: Med množini znanstvenik! in strokovnjaki   se   ie zelo pohvalno izrazil o tem 'spisu po imenu tudi med Slovenci (znani ruski učeniak Mihail Tugan-©aranovski. docent poetične ekonomije na peteriburškem vseučilišču, ki je izrecno konstatiral, da o'e Brezi-garieva tako enostavna metoda v feraču-Tianni- stattdard-razvofa docela originalna ideja, ki pomeni velik napredek v raziskovanju kriz. Tugan-Baranovski je tudi •objavi! zelo obširno recenziio o dr. Brezi-garjevem spisu v ruskem Časopisu WRJeL«. V. K.
Uspeh dr. Brezjgatfa na Dunaju.
Dr. M. Brezigar. član narodno-^ospo-darskega seminaria profesorja FiKpovi&a na Dunaju, Je imel pred znanstvenimi krogi predavanje: Primerjava konhinkturnega vatovania v nemškem in avstrijskem gospodarstvu tekom zadnjih 16 let. Predavanje je vzbudilo velikansko pozornost Profesor Fiiipovič" je pozval predavatelja, naj svoje predavanje javno priobči.
Razredna loterUa.
Predpriprave za oivedenje avstrijske razredne loterije (prvo srečkanje bo v novembru -letos) ;bodo kmalu končane.
Načrt igre za prvo razredno loterijo je napravljen, poslovnik za razpečevali-šča srečk <c. kr. razredne loterije je kon čan; sedag se oddajo razpečevališka mesta.
Tekom vsakega leta se izvršite dve loteriji, i n s i c e r j e dn a z ačn e z novembrom in konča z aprilom, drugazačne zmajem in konča z oktobrom.
Prva avstrijska razredna 'loterija obsega 100.000 srečk, na katere odpade v petih srečkanjih (razredih) 50.000 dobitkov, ki se iizpla'čaijo v gotovini, prosti odbitkov in priisitoaibin.
V  vsakem prvih štirih raizredov (ta-kozvani predrazredi) se srečka po 2500 dobitkov.v petem (v glavnem) se srečka 40.000 ostalih dobitkov. Skupno pride v srečkanje 75fo vseh igralnih vlog,, torej 14,250.000 K. Od te svote"odpade n a p r vi r a z r e d 3 4 7.0 0 0 K, n a d r u-gi 48S.000 K, na tretji 679.200 K, na četrti 860.60 0K; poteim na peti .razred 11,875.200 K.
V  prvih štirih razredih znašajo najvišji dobitki 60.000, 70.000, 80.000, 100.000 K; v petem razredu znaša največji dobitek 300.000 K, potem sledijo dobitki 200.000, 100.000, 60.000, 50.000 K. Poleg tega je v petem razredu postavljena premija 700.000 K, ki se pridene oni sre,Čki k dobitku, na katero pade zadnje potegnjeni dobitek najmanj 2000 K. Slučaj odloča torej o tem, kateremu v petem rabredu dobljenemu višjemu dobitku med 2000 K in 300.000 K pripade ta premija kot doklada.
Kot najmanjSi dobitki so postavljeni v posameznih petih razredih: 80 K, 120 K, 160 K, 200 K. Vsaka srečka .ime. eno številk od 1—100.000. Srečke se .izdajajo le v uložnih listkih iza vsak ifemed petih razredov, imenovanih razredne srečke. Izdajajo se v celih srečkah, v četrtinkah in osminkah. Uložek znaša pri vsakem razredu 40 K za -celo srečko, 10 K za četr-tinko, 5 K za osminko. Prodaja srečk pod ali nad gorenjo ceno je prepovedana.
Ta cena velja pa pri razrednih srečkah drugega do petega razreda samo za ene, ki se .izkažejoiz razredno srečko prejšnjega razreda, da so se udeležili igre prejšnjih razredov. Kdor se hoče deležiti šele po srečkaniju l. razreda, ima doplačati vložke že srečkanvh razredov, ker so dobitne šance po gorenjem razdeljenju dobitkov večjidel osredotočene v petem razredu. Srečka, potegnjena v 1.—4. razredu, •se ne deleži več igre v viišjih   razredih.
Igralec, čegar srečka je ibifa potegnjena v 1,—4. razred«, se more deiažiti nadaljnega poteka loterije samo tako, da si pridobi srečko druge številke z doplačilom vložek že srečkanth razredov.
Razredne srečke dajejo iz jedne strani pravico deleženja srečkanja, vršečega se za dotičrii raiared, po drugi strani pa pravico, da se dolb! proti plačilu samo jedne razredne vložke srečka nastopnega razreda jednake številke. V svrho deleženja na poznejših razredih imajo igralci, katerih srečka ni bila potegnjena, od- raz-
reda do razreda pri istem ra^rodajaiH&&i vzeti obnovljalne srečke proti plačilni vloži, ke in pokazilu srečke zadnje srečkanega razreda najdalje na osmi dan pred začetkom prihodnjega srečkanja, IgraloiV ki zamude ta rok, zgubilo pravico do obnovljalne srečke. Pravica do obnovljalne srečke .zadnjega razreda je vezana na daljni pogoj, da so povsem poravnane na« črtne vložke pre|šnj«h razredov. Ne pravočasno obnovilijene srečke more razprodajama prodati novo vstopivšim igralcem. (Konec prih,)
ZHHUHLH.
Povodom prebritke izgube našega ljubljenega sina  in brata
Hntona Krušiča
nam je došlo toliko.izrazov iskrenega sočutja, da  se čutimo dolžne izreči tem potom svojo srčno zahvalo.
Posebno zahvalo izrekamo preč. duhovščini, posebno pa preč. očetu • Rafaelu za tolažilne posete, si. vodstvu trgovske šole v Gorici, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za obilo spremstvo na zadnji poti in vsem onim, ki so nam bodisi pismeno ali ustmeno izrazili svoje sožalje.
V GORICI, 5. junija 1913.
Žalujoči ostali.
ZAHVALA.
Povodom prebritke izgube naše nad vse ljubljene soproge, matere in sestre, gospe
TEREZIJE GOLJA
naduCIielJeve soproge
nam je došlo toliko dokazov iskrenega sočutja, da se čutimo dolžne izreči tem potom svojo najsrčnejšo, zahvalo.
Posebno zahvalo izrekamo preč. duhovščini iz Podturna, Prvačine, Dornberga in Gradišča, g. županu iz Dornberga, g. preds. kraj. šol. sveta* gg. podžupanom in starešinom, gg. orožnikom in. fin. stražnikom iz Prvačine, vsem gg. kolegom, ki so se vdeležili pogreba s šolsko mladino, vsem darovateljem prekrasnih vencev, gg. pevcem za" pretresljive žalostinke pod vodstvom g. organista Saksida, g. Ig. Križmanu, nadučitelju v Dornbergu za naklonjenost ob Času bolezni in pogreba, vsem dragim sorodnikom in sovaščanom za mnogobrojno spremstvo na zadnji poti in vsem onim, ki so nam izrazili svoje sožalje bodisi pismeno ali osebno. Bog plačaj vsem stotero. V ZALOŠČAH, dne 5. junija 1913.
Žalujoči ostali.
iiTiiiimrim
pristojbini »tone 60 rln. Ako le ogla« o&soSneJH «c računa ta vsako besedo 3 vin lajfrlpranejle Inseriranje ia trgovce In obrtnike.
Koliko je manjini trgovcev in obrtniVor r Goriš), katerih a« deželi (in celo v mesta) nihfie n« potna, ker nikjer v* tonrbajo. Skoda nI majhna.
^filllAVillliO z dvema sobama in kuhinjo, ako oiaiitllOHJC mogoče nekaj vrta zraven, oziroma se cela hišica x nekaj zemlje za trajno sprejme v najem v mestu ali v bližini mesta. Ponudbe z natanjčnimi pogoji naj se pošljejo na „F. J. 77" poštnoležečev glavna pošta Trst.     179—3
Slovenska Sirilia LraSLp°!;lVŠa^
Izdeluje obleke in kostume po najnovejši modi
Josipina Bregantič, ulica Caserma št. 5, III. nad.
_______________                                        417-1
min36! TdfJC, DFIVBC poroča™1! občlnsitvu za mnogobrojni obisk. Za točno postrežbo in snažnost se jamči.
Moll-ov Seidlitz-prašek
je «a na želoden trpeCe neptekosljivo sredstvo
katero ima prednost pred vsemi dragimi dra
stičnimi Čistil, kroglicami in greniioami.
Cena orig. škatlje K2-
Ponarejanje se sodnljsko sasleduje.
Mollo-vo Franc, žganje in sol
za ribanje Ilvota, — BoleMne oiaJlnjoSe In o^repCujoCe >ta-rosnano predstro proti trganja
proti trganja in prehlajenjn vsake vr«te. Origr. steklenica K 2—
. Na prodaj po vseh lekarnah
in mirodilnicah. Glavna lekarna
A. MOLI, c, in kr. dvorni laloinlk, DonaJ,
Tacblaoben 0.
Zaloga v f?oriol v lekarni; A. GUronooli,
Q. Griitofolotti.
Pisalnistroj Jliver"
popolnoma nov, nikdar rabljen, s krasno trgovsko, krepko pisavo, sposoben za tO  in   več  izbornih   kopij,  se   proda
pod običajno ceno.
Na ogled je v trgovini H. GabrlEell,
Trgovski Dom.
Priloga ..Soče" it. 54. i dne 7. junija 1913.
Balkan.      I
Kabinet GeŠov, je demiis-ijotiiral. To je 1 napravilo v Biilgariji precti^ijo zinešnja- I vo. Težkoče so, ali se kabinet rekooistrn-1 ira ali bo sestavljen čisto nov kabinet. M'i-1 nisterski svet bulgarski se je odloČil za to, I da pride na krmiilo nova vlada; vlado I prevzame najbiLe"~*k'ba® &&* taatfjgjgfc t* stvo. — Rusija želi, da bi se balkanske dr- J zave v svrho ooravnave sporov med nji- I mi obrnile takoj na rusko vlado proseč po- I sredovanja. — (Na Francoskem sodijo po« I •ložaj na Balkana optimistično: zunanji-! minister Plichon je podal pomirjevalno po- I jasnilo o sporih med balkanskimi država- I mi, -češ, da so prišle do iprepričanja, da 'je I najbiolje izogniti se oboroženemu konflik- I tu; velesile so pripravljene <samo v takem I slučaj« ugoditi zahtevam Balkanoev po I odSkodniiii; to je zlasti za Sifbijo in Bul- I garijo velike važnosti, — Veleposlaniška I reunija v Londonu je zborovala zopet 5: j t. m. Trajala je konferenca dve uri in pol; I govorili so o albanskem statutu, o Južnih I mejah Albanije in o Egejskih otokih; Gr- I čija dobi najbrže večino teh otokov. — I Načelnik srbske delegacije v Londonu j Novakovič pojde v Petrograd v posebni I imisiiji.— V Bulgariji pripravljajo zakon, I po katererem bodo morali služiti pri vo- I jak^i tudi Mnhamedanci, ki so se idoslej I lahko odkupili. Bulgarska armada se po- I množi po novem novačenju za. ,J27,(K)0 I •mož.          ¦"                                     ~    I
Kakor poročajo iz Belgrada, še šesta- I nejo Štirje iminlsterski predsedniki balkan- I skih držav v Solunu v torek.                    I
Politični pregled.
Poslanska zbornica. — V poslanski zbornici je pričela generalna debata o t. zv. finančnem načrtu, ki vsebuje 6 zakon- j skih predlog in sicef: Preureditev osebno-dohodninskega davka, (Zvišanje davka na žganja, zvišanja preodkazov iz državnih blagajn deželnim blagaijnam, predloga o uvedbi davka na avtomobile, Šampanjec in nastave pri totalizaterju. Vlada utemeljuje nujnost teh predlog s tem, da je od njih odvisna uradniška pragmatika, dalje sanacija deželnih financ ter s to isanaeijo zvezana regulacija učiteljskih plač. •Koncem seje je prišlo do foudih napadov proti Hoohenburgerju. Očitalo se mu je, da je Hochenburger korumpiral celo sodno up- | ravo, da je ljudstvo že popolnoma zgubilo zaupanje v justico. Hochenburger je pravi | Redi v justični upravi. Ko je predsednik | •radi tega pozval Verstovška k redu, .je ta zaklical: Obesite Hoohenburgerja, na svetilnik ga obesite, saj je to on sam predlagal za zakonolomce.
V četrtek je deželnobranKbni minister general Georgi med napeto pozornostjo cele zbornice in neprestanimi medklici prevsem socialnodemokraških poslancev na mnogobrojne interpelacije o Redlovi aferi sledeče odgovoril: »Najmučnejši moment v časn mojega službovanja Se, da mi moja silužba nalaga žalostno dolžnost govoriti o dogodku, čez katerega bi, globoko se sramujoč, najrajši razgrni naj-gostejšo kopreno. Kljub temu bom brezobzirno odkrit. Razburjenje je tembolj razumljive, čim bolj je vsakemu pri srcu • čast armade. Manjka mi besed, da bi sra-motnost tega dejanja zadostno ožigosal. Ce je že vsak špion zaničevanja vreden, je izdajalec nad svojim najvišjim vojnim gospodom, kateremu je prisegel zvestobo na domovino in tovariši višek vse grddbe. Izdajalec se ije sam obsodil, njegova smrt pa ni nobeno zadoščenje za gorostasnost krivde.
Med drugim je rekel: Z najglobpkej-šim obžalovanjem je treba konstatirati, da le Redi agentom tuje države prodajal da-te, ki se tičejo mobiliziranja in nastopa armade v resnem slučaju. Po marcu leta 1912. je Redi neki tudi državi opetovano izdajal vojaške tajnosti.
Proračunski odsek. — V seji proračunskega odseka se }e nadaljevala razprava o proračunskem provizoriju. Finančna minister Zateski je govorili za preložitev proračunskega leta od 1. januarja na 1. julij in .je naznanil, da bo vlada v svrho izvedbe novega stanja predložila letošnjo jesen samo proračun zi prvega pol leta 1914,,nato pa celotni proračun za dobo od 1. jitHfa 1014 do 30. junija 1915.
V ogrski poslanski zbornici so ostro I
napada!! ogrskega ministerskega predsed* nika Lukacza. Klicali so mu: Tat, Šuft! Fej! Bil je velik nemir; Hrup je bil vedno, | večji. Ko h poslanec Hedervarv zaklical: I ; Šuft! Fuj! ga je policijski stotnik Ger6 I udaril s sabljo po glavi in se je Hedervarv j zgrudil na tla.                                         J
Ogrska vlada je demisijonirala. Cesar f^s^eT^tliirTisIT^r^aslednit^-bo najbrže Tasza.-".
Ogrski mittisterskl predsednik — pa-
namlst. — Lukacs je tožil, kakor znano,
poslanca Desvja, ki je očital Lukacsu, da
pe največji panamist- v'Evropi;  Desy  je
oproščen.
Utemeljevanje   razsodbe je bilo .čisto kratko: Sodišče smatra za dokazano, da je »Ogrska banka« 1. 1910 za časa sklepanja različnih pogodb z državo, — in to z vednostjo Lukaesa — i z r o č i 1 a s k <u p-no 4 m.ilijone kron   minister-I skenvu predsedniku, ki je ta   de-I nar porabil za, strankarsko-politične na-I mene. Četudi >je izraz »Panama« nedotak-I Ijiv, vendar (je sodišče prepričano, da je z I moralnega stališča nedopustno, da pravno I in politično odgovoren minister sprejema I denar od podjetja, ki se nahaja ž njim v I pogodbenem razmerju in katerega   kon-I trola spada v njegov delokrog. I        Kaj takega je še mogoče v naši državi I v 20. stoletju. Redi, Luk«cs! To so škan-I dali, ki kličejo po potrebni premembi si-I sten a tostran in onostian!
Darovi.                j
Darovi za »Dijaško kuhinjo«. — Tol- I minska hranilnica in posojilnica 50 K. — J Darovami pravdni stroški odvetnika 5 K. J — Neimenovana št. 1 za junij 2 K. — Prof. I Pavšič na učiteljišču 2 K. — A. Urbančič, I mesar v Gorici, l K. — 'K. Drašček, pek v I Gorici, 0'58 K. — Na račun unesečnine je | prišlo 16T18 K.                                       j
Za Dijaško kuhinjo so preiplačali pri I vstopnnni h koncertu v Tolminu: g. Gaza-1 fura 10 K, g. dr. Grantar 8 K, g. Presl 6 I K, gg. ravnatelj Bežek, okr. Sol. nadzor- I nik Lasič, fin. svetnik Pempair in N. N. po I 3 K, komisar Berihuč, gostpica Jevšeek, g. I okr. gHaivar bar. Baum, g. Prezl KarOl po I 2 K, g. nadoficiljal Carli 1 K, g. dr. Serjun, I okr. zdravnik 1 K, gg. Viktor Skočir, Luka I Šorli in   Gaibršček-Poldšolair ipo 50 v;   v j Kobaridu: g. notar Premrou 5 K, g. rav- j na.te1j Bežek 3 K 60 v, g. dvan Kodeli 4 K, g. davčni luipravitelš    Framdolič 3   K, gospa Roži Milkilavie K 2'10, g. inženir Maver 4 K, g. Matija Ruena 2 K, gg. dr. Hin-ko Več, Anton Juretič in Ferd. Volarič po 1 K, g. učitelj z Vršna 1 K.
Domače vesti.
Volilni imeniki v Gorici. — Kdor še i ni pogledal v volilni imenik   za dežetao-zborske volitve, aH je upisan ali ne, ima časa za upogled še do jutri opoldne v uradu v pritličju na glavarstvu.
Pismeni zreiostni izpiti na gimnaziji so končani. Iz slovenščine so imeli matu-rantje te-le naloge: 1. Znamenitost Pri- | morskega za Avstrijo. 2. 'Izumrli so Grki in Rimljani, niso. pa izumrla .njih dela. 3. | Nevihte v življenju uničujejo in plodijo kakor nevihte v naravi.
Maturantje tukajšnje gimnazije so napravili izlet v Tržič, kjer so si ogledal! ladjedelnico, v Trst, kjer so si ogledali tehnični 'zavod, muzeje itd., potem v Pulj, obiščejo Brionske otoke ter se vrnejo v Trst, od kodef gredo peš na Opčane, z Opčin pridejo z vlakom v Gonico.
Učiteljiščniki iz Kastva so napravili izilet v Gorico. Ogledali so si naše mesto. Nastanili so se p r i j e 1 e in-m, kfer.se je tudi vnšil pozdravni večer. Navzočih je Mlo nekaj gg. profesorjev, dijaštva in drugo občinstvo. Vršili ®o se tudi govori. Učite-'ljiščnSki so odšli potem na Bled m v L'ju-' bljano im nazaj v Kastav.
Orožnlški stotnik   Emil   Versfandig dež. orož. poveljstva St. 6. v Gradcu   je premeščen v Trst k poveljstvu št. 7. |       § 305. kaz. z. — Za ponedeljek 9. t. m. | določena razprava po § 305. kaz. z. proiti j ze večkrat omenjenemu slov.   potniku »je preložena na nedoločen ča!s, ker ni mogoče dobiti prič.   Dve priči iti tisti nemški človek, ki ga le ovadil, so Sli nekam m sever kdo ve kam. Sedaj Jih sodnija išče.
Imena porotnikov, izžrebanih za za-I "sedanje, ki prične dn6 23* t, m. — Anton
Budm, Miren, Gregori Franc, Gradeč, I grof Mels Oolloredo, Gorica, Jos. Milani, I Gorica, Anton Oulot, Gorica, Leopold I Tonoš, Medana, Matija Vižintim, GradišCe, I Alojzij Perše, Ročinj, -Mihael Crnota, I Spodnji Log, Anton Toniet, Marijan, Maks I Ličen, Rihemberg, Marin Torelii, Gorica, I Aleksander Sartori, Marijan, Peter Toma- I sini, Gorfca, Alojzij Mozetič, Gorica, Al. I Martinis, Medeja, Ivan KrajnuT, Sv. Luči- I ja, Adolf Sehubert, Višek, M. Morateth', I Gorica, Jos. Klanjšček, Št. Ferjain, Ivan I Konavec, Idrsko, Iv. Panzera, Krmin, An- I ton Hrast, Livek, Jos. Schleiner, Gorica, I AL Pertout, Gorica, Eg. Pitteri, Gradišče, I Avg. Venturini, St. Vid, Fran Repič, Aj- I dovsčina, Ig. Klanzig, Št. Vid, Anton pl. 1 Zuccato, Šmiheli Vinko Leiban, šempas, I Anton Črnigoj, Gorica, L. Zuttioni, Gori- I ca, Božidar Božič, Sv. Lucija. E. Žuliarii,-1 Gradež, Fran Roječ, Peč. Namestniki: K. I Clemente, L. -Rossi, I. Calligaris, Jos. A- I frič, C. Bonnes, J. Vodopiviitz, I. Gardinal, I K. Illicher, vsi v Gorici.                          I
Samomor brezsrčnega   stotnika.   — j
i Na Srednjom nad Ročinjem se je ustrelil [ l stotnik Viktor Fritsch 27. dom. polka, 2. I bat. 7 komp. Frifcsch je isluižil poprej, pred- I no je prišel k »planincem«, pri tukajšnjem j 47. pešpolk«, kjer je bil svoj čas tudi inštruktor prostovoljcev. Fritech je znan kot človek brez" srca, neusmiljen, ki je mučil in kaznoval vojake, da je bilo groza. Kdor je služil pod njim, se ga spominja s strahom. Marsikateri prostovoljec ima v spominu, kako se je moral po ukazih Fričevih plaziti po Rojcah v najgršem   vremenu: drugi vojaki so istotako trpeW. »Planinci« pa so se istreljali ali bežali od njegove kom-panije v Italijo. Pokojni stotnik je rohnel včasih nad ljudmi po pol ure skupaj, se to-gotil in jim dafai iživalske in druge pniim-I ke, kar si je le izmislil, je izustil. Mera je J t bila polna in vojaiki so se mu uprli. Vojno j I ministrstvo je zatikazalo kazen za Fritscha in v pokoj so iga hoteli .poslati. To pa je I ambicijoznega Fritscha prijelo tako hudo. I da se je ustrelil v četrtek. Tnuplo so pri-I peljali v Gorico v novo bolnišnico. Zdrav-I »niki pravijo, da bi bil mož nekako zmešan, I zato se izvrši pogreb z vsemi vojaškimi I Častmi.
I Maturantje iz leta 1863. — Te dni so I obhajali svojo petdesetletniico mature. leta I 1863., gospodje: dvorni/svetnik M. Trno-I vec, višjesodni svetnik Fran Kodrič, sodni I svetnik Henrik Krušič, nions. Kolavčič, j dvomi s\'etnik Fr. Canevari in u,]>okojeni I učitelj Jos. Toroš.
I Goriški Mazzinianc! so sklenili, da se I ne udeleže letošnjih deželnozborskih voli-I tev. Velika Škoda.
I Stol (1667 m) nad Kobaridom. — Go-I riška podružnica S. P. D. napravi v ne-j deljo 15. t.' m. izlet na Kobariški Stol. Od-I hod iz Gorice poljubno v soboto ob 3. po-I poldan do Sv. Lucije in dalje z avtomobi-I lom do Kobarida, kjer 'se prenoči, ali pa z I brzovilakom ob 10. zvečer do Sv. Lucije I in z vožorn do Kobarida, kamor se pride I okrog 2 popolnoči. Iz Kobarida takoj na-I prej peS čez Hum in dalje po grebenu na i Stol 1667 m. Sestop na Žago ozir.- Srpe-I nico in od tam zopet z avtomobilom k Sv. 1 Luciji. Tura je jako lepa in ni naporna, I samo nekoliko dolga je; zaradi tega je od-I hod najpozneie ob'2. ponoči iz Kobarida. J Kdor gre iz Gorice z bnzovlakom ob 10. I zvečer, naj *se zglasi najpozneje do četrtka I opoldan pri Ivami Kravosu na Kornu št. I 1 T. da se »uredi potrebno zaradi voza od I Sv. LuciJe do Kobarida. Planinski poz-I drav. Odbor.
I Izlet ni Sv. Gendro se bo vršil kakor I že naznanjeno jutri s prvim vlakom ob I 5' 12. Zbirališče na državnem kolodvora. I Dom na Vršiču pri Kranjski Gori se I otvori za letošnjo sezono tz 8. Tožnikom. I Oskrbovan in preskrbiljen bo kot doslej j priznano dobro. Moderna oprava in ndob-I na razdelitev ste znano vzorne. Dom je I lahko doistopen iz Trente in posebno lahko I iz Kranjskogorske postaje že v 2V8—3 I urah. Lahka Je tura na Moistrovko, lahek I dobod k znamenitemu Oknu v Prisofniku. I Tudi ture na Prisojnik, Razor, Jalovec so J hvaležne.
I Kozlna-Ffnšger. — Preiskava je kon-I čana in obtožnico dobita Rozfaia m Fin-I šger v kratkem, tako da bo mogoče spra-I viti to stvar, kakor kaže, že pred poroto I ta mesec. Fmšgerja bo branil odvetnik dr. ¦ Franko, za Rozino se še ne ve, kdo bo nje-
gov branitelj. Razprav! bo predsedoval najbrže dvorni svetnik Caizafiura.
Finšger je bil aretiram dne 5. aprila t. d., Rozina je prišel v zapore dne 12. aprila. Mogoče da bo Finšger puščen na svobodo sedaj po zaključeni preiskavi. ,         •   "
Porotno zasedanje, -r- Prva razprava 23. ^ m. se bo vršila nafiibriže proti Antonu Siliču iz Št. Petra, ki je obdoižen, da je ubil svojo mater v noči na, 23. aprila t. 1, Nove opominjalnice c, kr. davčnih uradov. — C. kr. davčni -uradi imajo nove opominjalnice, in sicer trojezične, v Čisto Slovenskih krajih trojezičuie! Najprvo seveda nemški tekst, potem italijanski an ker je »škilaf« vedno zadnji, dobi slovenski. . davkoplačevalec na svojih slovenskih tleh od č. kr. davčnega urada opominjalnico, na kateri je slovenščina na zadnjem mestu. To je škandal, kateremu sledi hitro še drugi škandal. — Poslušajte! Opominjalnica glasi: Vabljeni site, da plačate od vročitve se o p o m i n j a i. n i c e u Svoje eostanke .... dralžbe Vaših p o k r e Uiin ali ne-
kretnin.....Za o vršne troške .
.... Najniarina .... Vojnička +aksa . .... Vidi se, da tam v onem urami, kjer prirejajo tiskovine, prav nalašč, namenoma norce brijejo s Slovenci! Treba bo. igorke interpelacije v parlamentu. Za vsako slovensko besedo v c kr. oiradih se moramo posebej boriti, in to v »ravnopravni dražavi«!!
Ni odgovoren. — Pred časom je stal pred sodniki v Gorici neki Anton Dormik iz Šmarji, obtožen nevarne grožnje. Ali razprava je bila preložena, da zdravniki preizkusijo Doruika, ali je odgovoren za svoje dejanje ali ne. Rekli so, da ne. Darinka so poslali domov.
Pozor pri kopanju v Soči. — V torek popoludne bi bil kmalu utonil v Soči neki I vojak. Rešili so ga dijaki. — V sredo pa je ! hote! neki dijak preplavati Sočo, ali sredi I vode je začel kiicati na pomoč. Ker- se večkrat pripeti, da se kdo norčuje v vodi, so mislili drugi dijaki, da mu mi nič, da vpije le »za špas« ali končno so mu le priskočili na pomoč, ko se je že skoro potapljaj. S težavo so ga potegnili iz Soče. Ko so ga privlekli na suho, se ga prijeli za noge in držali pokonou, da mu je tekla voda iz ust. Potem je zaspal v polnezavesti. — Voda je mrzla, zunaj je vroče. Da ne bo nesreč, pozor! Nikdo naj ne gre pregorak v vodo in ne takoj po jedi!
Vročina. — Vročina pritiska dan hi dan bolj. Tupatam se prikažejo oblaki, napovedujoči dež, ali dežja ni, oblaki izgine-I jo, solnce peče in veter suši. Slabo je za I polje, trti in sadju vročina ne škodi, trti I šele prav koristi. Slabo bo za krompir^ če I ne bo v kratkem dežja. Danes se matoe I obeta dež. Da bi le prišel. I Petelin in piščanci. — 29-letna Josipi-I na Gregorič z Vogrskega (je obdolžena, da I je vzela Jakobu Gorjanu lepega petelina, i v nadomestilo pa mu je pustila na dvori-I šču tri piščance, pa ne svojih, ampak onih I z dvorišča Filipa Bajta. Vsa reč se ie raz-I krila in pride do sodne razprave. I Izpred okrožne sodnije. — V sredo bo I stali pred goriškim 'kazenskim senatom I štirje medanski mladeniči Blažič Hermene-I gild, Sirk Alojzij, Kline Ailojzijf in Srebernič I Franc, obtoženi, da so se zoperstavili lan-I sko leto avgusta meseca b priliki nabora v I Krminu tamošnjima redarjema Ferlaitu in I Fainu, ki sta jim hotela odvzeti dve za-I -stavi slovensko in cesarsko; Ob enem I je visel nad Blažičem Audi letos dobro I znani § 305, češ da ije rekel »dol s Furianh I in je bil obtožen tudi razžaljenja občin-I skih redarjev, ko sta ista izvrševala svojo I službo. Obtožence je zagovarjali dr. Dinko I Puc. Po dveurni razpravi je proglasil sod-I ni dvor razsodbo, s katero so bili vsi Štiri I obtoženci popolnoma oproščeni. Namest-I nik državnega pravdnika ZOrzi je prigla-I šil ničnostno pritožbo. I Padel je v jamo, 5 m globoko, v Pod-I gori zidarski vajenec Andrej Trpin, star I 14 let Ima dolgo rano na glavi. Zdravi se. I pri (usmiljenih bratih. I • Gor. TrebuŠa dobi cesto! Če bo le res. I Edina dotar M je (bSa 'še brez eeste na I Goriškem; imeli so le skoro neraben strim I kolovoz na Čepovan. Zveza cestna bo s I IdrijSikO dolino v Dol. Trebuši na Sv; Iju^ I cijo in na Gorico. Pravijo, da bo gotova I do 1915!
I Radi nemoralnega ravnanja z otroki I je bil aretiran neki Anton Hnimar s Toltnin-¦ sl&ga. . '                              .  -     J
Obsojen Šofer. — Pred časom Že se |e pripetila -med Sv. Lucijo in Cerknem av-¦tomohihia nesreča. Težko ranjeni so bili Štefan Makuc, Marija -Otoki, Valentin Jež in 'Peter Bevk. Avtomobil je vodil Šofer Ivan flusak. Končna razprava je končala šele v torek. Šofer je obsojen na 4 tedne strogega zapora.
V Bokovici se ie obesil na drevu neki neznan človek. Prejšniji dan je pravil, da je:iz Tomaja na Krasu. Kaže 50 let.
Odprti lekarni. — Jutri poppludne boste odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Pon-toni. V teh dveh lekarnah bo tudi ponočina slufc v času old.8. do 15 t. m.
Narodna obramba.
Nemški   narodni svet za Primorsko.
— V zadnjem času so se ustanovili nemški naTodni sveti za Trst, Primorsko in. Tirolsko. Nemci ise jačijo. Nemški svet za Primorsko hoče spraviti v naše dežele še več nemških uradnikov in še več nemških šol! Branimo se!
G. Franica Mikluš, iblagajničarka po-druižnicc družbe sv. Cirila in Metoda v Pevmi je poslala 78 K 14 v Čistega dohod-ika od cvetličnega dne, (prirejenega 25. maja «t. 1. Ta marljiva podružnica nas je prehitela in nam dala vzgled, da jo posnemamo. To se <bo(de *udi zgodilo. Združena odbora C. M. podružnic šentpeterskih v Ljubljani sta sklenila priredita C. M. dan v svojem okolišu v nedeljo po prazniku sv. Oirila in Metoda. Temu sklepu se pridružijo tudi vse ljubljanske podružnice, prihajajo pa glasovi h raznih krajev, naj <bo omenjeni dan določen leto iza letom za delovanje v korist naši prekoristni družbi sv, Cirila in Metoda. S tam poročilom opozarjamo vse zavedne Slovence, posebno vse C. M. podružnice, naj store potrebne priprave za nas 'slovenska dan 6. julija.
Književnost.
»Pred vaškim znamenjem«
igra v 4 dejanjih, je naslov novi knjigi, katero smo ravnokar dotiskali. Knjigo, M je poučne in vzgojevalne vsebine ter je jako pripravna iza šolsko mladino, je spisail g. Leo Pibrovec, učitelj na Jesenicah. O njej so se izrekli razni šolniki jako pohvalne in njihovo mnenje je, daibii ne smela manjkati v nobeni šolski knjižnici. Zlasti pri-prosto ljudstvo in dorasla šolska mladina bo črtala to vfzgojno delo s pridom. Igra je tudi posebno pripravna, da jo pod vodstvom p. n. učiteljstva uprizori dorasla mladina ob raznih šolskih slavnostih. Naslovno stran na platnicah |e naslikal naiš domači slikar g. Tratnik. Knjiga obsega 68 str. v obliki 12X17 om. »Goriška Tiskarna« A. Oatoršček.
DOPISI.
Iz kanalskega okraja.
Gorenjepolje. — Šolska mladina priredi 8. t. m. ob 4. uri pop. tia obširnem dvorišču v Anhovem javno predstavo z igro, petjem, prizori, deklamacijo, telovadbo itd. Morebiten prebitek se porabi za poučen izlet na Opčine. Vstopnina: stojišča 20 v, sedeži 50 v. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Vse' domačine in sosede vabi nafuljudneje Ik predstavi vodstvo ljudske šole.
Iz ajdovskega okraja.
Veselica šolske mladine v Sv. Križu
na dan 15. junija 1.1: Vspored: 1. Gregorčič: *Mojim slavilcem«, dekiamacija. 2. Pozdrav. 3. Aljaž: .»Šolski mladini«, tro-iglasen zbor. 4. Gregorčič: »Oljki«, dekiamacija. 5. Stritar: K>ba junalka«, prizor s petjem. 6. Mara Gregortčeva: »Čista vest«, igira. 7, Stritar: »Stari ogljar«, dekiamacija. 8. Volarič: »Divja rožica«, dvo-. glasen zbor. 9. *** »Slepec«, prizor. 10. *** »Fantje od faTe«, nastop s petjem. Odmor. M. Kosi: »Kosova gostija«, spevoigra. 12. Vole: »Osulo vejam se -je cvetje«, ... dekiamacija. 13. Ruska narodna: »Sarafan«, prizor s petjem; 14. *** »Boj (semešetarjev!..;«igra. 15. Narodna: (»Si-irota«, prizor s petjem. 16. StrHar: »Vinska .trta« in »Čuden go®t«, deklamaciji, 17. Mara. Gregoričeva; »Cvetiičarka, mleka-' jica, kraišarica«, nastop s petjem. 18. *** »Urban iz Ribnice«, prijor s petjem.   19,
Parma: »Mladi vojaki«, nastop s petjem. 20. Telovadba: a) proste vaje s palicami, b) igre. Pevske točke se proizvajajo s spremljevanjert' davirja. Začetek ob 4. pop.                 _________
Gospodarske vesti.
. Tržne cene na goriškem (izvoznem •trgu: hruške 52 K,črešrije 68 K, grozdje sv. Ivana 180, ogroizd 52 K, jagode 140 K, mitad fižol 160 K, grah 16 'K, špa-rglji 48 K, krompir 22 K kvintal.
Oznanilo. — C. kr. fin. ministerstvo je z odlokom z dne 29. maja 1913 št. 36013 podailjšalo rok za predlo-ženje .napovedi] iza prihodar-nino in osebno dohodarnino za 1. 1913 do 31. julija 1913.
Sklep šolskega leta na obrtno-nada-ljevalni šoli v Mirnu se je vršil nninolo nedeljo, dne 1.1, m. ob polnoštevilni vde-ležbi domačinov in nekaj tujih gostov. Predsednik kuratorija g. župan Peter Ursič je pnisrčno pozdravil navzoče občinstvo ter na to dal besedo voditelju šole g. Antonu Fenlat. Ta $e v par jedrnatih potezah orisal pomen in važnost oibrtno-na-daljevalne šole sploh, posebno pa iza tm'-rerfsko ohčino. Iz njegovega poročila posnemamo: Šola je dvorazredna. V I. razredu je ibilo vpisanih 26, v II. razredu pa ?0 učencev. — Izmed iteh so (bili odlikovani ozaroma nagradjeni sledeči vajenci: Martinuč Ivan, zidar, Vuk Franc, čevljar, Boštjančič Franc, krojač, Firančeškin Franc, zidar, Petrovčič Gabrijel, čevljar, Nemec Josip, Čevljar, Pahor Mirko, čevljar, Klančič Karol, čevljar, Kosič Hinko, čevljar, Vuk Josip, čevljar, KilanČič Anton, čevljar, Mozetič Miha, čevljar, Štanta Avgust, zidar. Razstava kaže lepo število prav (čednih in zanimivih izdelkov. Vredno je, da si jo vsakdo ogleda. Ista ostane odprta še v nedeljo, dne 8. t. m. od 3.-6. ure popoldne.
Člani okrajne posojilnice. v Kanalu se vabijo na redni letni občni zibor, ki se vrši dne 29. junija t. 1. ob 3V» uri pop. v občinski dvorani. Dnevni red: I. Potrjen je računov iza leto 1912, 2. Izvolitev načel-stva in nadzorstva, 3. Morebitni predlogi. y Odbor.
Kmečka posojilnica in hranilnica r. z. z n. z. v Opatjemselu sklicuje glasom za-dnužnih pravni in načelstvenega sklepa z dne 1. junija it. 1. dne 15. junija t. 1. ob 3. popoldne v zadružnih prostorih svoj redni letni občni zbor s temle vsporedom; 1. Črtanje in odobrenje zapisnika zadnjega letnega dbč. zbora: 2. Poročilo načelslva in nadzorstva; 3. Čitanje revizijskega poročila; 4. Odobrenje računskega zaključka za leto 1912.; 5. Volitev nadzorstva in 6. Slučajnosti. Denarna kriza prostega leta, dviganje 'hranilnih vlog, strah pred vojsko in jednake okolnosti vplivale so precej neugodno na zadrugo, osobito ker ne dela s svojim denarom, tako da izkazuje nad 200 K zgube, ki se krije z rezervnim zalogom. Ker je jenjala misel na vojno, se je v zadnjem času obrnilo na bolje, da se smelo upa, da bode tekoče leto ugodnejše, kajti dvignene vloge se zopet vlagajo, nove naraščajo in .upanje je, da bode v do-glednem Času zadruga zamogla delovati z lastnim denarjem.
Postala Plave proge Št. Vid ob Glini-Trst se razširi. Tozadevna gradbena dela, naprave in "dobave se oddajo ponudbenim potom deloma proti pavšalu deloma proti enotnim cenam in naknadni izmeri. Natančnejši podatki so razvidm iz uradnih listov, in se zvedo pri c. kr. ravnateljstvu državne železnice oddelku ITT. v Trsfoi ulica Giorgio Galatti štev. 9.
Letošnja vinska letina. — Na južnem Tirolskem kaže vinska letina dobro, obeta obilo pridelka.   Na   Nižje-Av-s t r i j s k e m je škodoval spomladni mraz, letina bo za tretjino pod   normalo.   Na Š t a j e r sik e m bo letina slaba, manj kot poprečna. Istotako na K -r a m j s k e m. Na Ogrskem bo pod normalo; ni pa tako hudo, kakor se je mislilo.   Na   Gor i š -k e m in v I s <t r i kaže vinska letina dobro. Na F r a n c o s k e m bo slahša kot navadno. Istotako v Š v i c i. Dosti vina bo na I j Š p a n s Je e m i« v N<e m č ij i,   v   I i a-l i j i pa kaže   vinska   letina   nenavadno t dobro, mnogo bolje od lani.   Tam imajo i pa tudi še polne kleti starega, vina, I       C. kr. ravnateljstva državne Želez-• niče v Trst« odda svojo letno potrebščino
Portiand cementa 2a leto 1914 /potom javnega dobavnega razpisa. Ponudbe ie vložiti najkasneje do 30. junija t 1. 12 ure ppoldne pri glavni pisarni c. kr. ravnateljstva državne, železnice v Trstu v zapečatenem zavitku z napisom »Ponudba za stavfcne materialije«. Podrobni podatki so vsebinjeni v uradnih Ustih, in se zvedo pri c. kr. ravnateljstvu državne železnice v Trstu ulica Giorgio Galatti št. 9 HI. nadstropje vrata 152.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. — Sprejme se: 1 knf igo vodja, 2 ikores-ponldenta, 2 kontorista, 1 poslovodja, 1 potnik, 6 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 2 kontori-stmfii. 1 btogajničairka, 8 prodajalk, 4 učenci in 3 učenke. — Službe išče: 3 knjigovodje, 2 koresipondenta, 3 kontoristi, 5 po-slovodi, 3 potniki, 8 skiladiičnikov, 27 pomočnikov mešane stroke, 8 pomočnikov železniške stroke, 8 pomočnikov manufak-turne stroke, 22 pomočnikov špecerijske stroke, 16 ikontoristinj, 13 blagajničark, 17 prodaljalk, 5 učencev in 4 učenke. Posredovalnica posluje za delodajalce, člane društva, učence in .učenke brezplačno, za druge pa proti anali odškodnini.
Sokolski vestnik.
XIX. izkaz
daril za »Sokolski dom« v Gorici za čas
od 1. 3. — 31. 5. 1913. Na račun maskarade še                 2K-
resenvisti                                     1  „ 30
nabrano na prijateljskem večeru pri Maksu                               6 „ 70 brat A. Skodniik nabral                 3 „ 34 čisti dobiček 2 dramatičnih predstav 321 „ 53 nabiralnik v kavarni »Centrak 10 „22 prispevki deležnikov za marec 25 „ — prispevki deležnikov za april 47 „ — prispevki deležnikov za mafnik   20 „ —
sknpaj        437 K 09 prišteti dohodki 18. izkaza       4610 „ 18
se je1 do konca meiseca majnika
nabralo                                   5047 K 27
Na zdar!
Kojsko. — Kakor naznanjeno, se bo vršil jutri v nedeljo zlet II. okrožja Gš. S. Ž. v Kojsko in dana je s tem vsakomur prilika, prepričati se z osebno prisotnostjo o dehi in smotru naše telovadne organizacije. Veselični odsek se trudi, da bo vse preskrbljeno za okrepčilo in pijačo ter da zadosti popolnoma svoji nalogi. Vspored veselice: Ob 3. pop. sprejem gostov; Ob 4V8 začetek telovadbe in sicer: 1. Proste vaje članic. 2. Orodna telovadba članov. 3. Proste vaje članov. 4. Orodna telovadba zbrane vrste. 5. Skupine. Po veselici prosta zabava in ples, srečolov itd.
Zlet Tržaške Sokolske Župe na Opčine 1913. — Letos slavi T. S. 2. veliki praznik sokolskega dela na krasnih Opčinab. Župa šteje 900 članov in pod njo spadajo vsa tržaška društva (Trst, Vrdela, Barkovlje. Skedenj, Rojan, Opčine, Prosek, Križ in sedai tudi novoustanovljeno pri Sv. Jakobu) ter vsa z bližnjega Krasa (Mavhi-nje, Sežana, Komen). Zlet, za katerega se vršilo priprave v največjem obsegu, se bo vršil dne 29. junija t. ,1. zopet na onem krasnem prostoru, ki ga prepusti v ta namen tramvajska družba. Za giledalce se postavijo velike tribune. Pri zletu boste sodelovali dve godbi: k prostim vajam in med orodno .telovadbo bode svirala vojaška godba 19. pešpolka. V kolikor se more soditi po velikanskih pripravah hode presegal ta zlet ilanjskega v vsakem ozira.
Telovadno društvo Sokol v Št. An-drežu priredi 27. julija t. 1. telovadni nastop. Toliko v ravnanje*drugim društvom. Na zdar!
Žuoni zlet Gš. S. Z. v Podgori. — Prvi letaki, ki naznanjajo Strpni zlet. se blišče na stenah javno in v društvih v Gorici in celi okolici. — Vsak, ki zna ce-nr*i sokoteko delo, se je že odločil udeležiti se sokolske manifestacije v Podgori. Veliko stavilo goriških in izvengoriških Sokolov bo korakalo ta dan na telovadni in veselični prostor, svesto si svoje moči in ponosa. Vsak Sokol stori svojo dolžnost in pripomore do sijajnega vspeha. Ta slav-| nost pokaže^ tej zamore vsferajno delo in kaj pomeni sokotska disciplina, ki druži
toliko ,krepkih in čilih slovenskih Junakov, pripravljeniih »braniti svojo domovino proti vsakemu sovražniku. Sokol v Podgori se pridno pripravlja, da vredi slavnostni prostor Čim lepše in udobnejše, da bo vstreženo vsakemu ndeileženou vsestransko. Kakor nam je že znano, bo ta dan vsled .pridnih rok podgorskih gospa in deklet Podgora praznično okrašena s slavo-iloki, venci, cvetlicami in zastavami. Kdo torej ne (bi šel v Podgoro, to najlepšo narodno trdnjavo na skrajnem jugu? Na zdar!
Kolesarska zveza.
Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici priredi v nedeljo dne 22. junija t. 1. na obširnem senčnatem prostoru »Batjel« prej pivovarna Gorjup«, Tržaška ulica, veliko športno slavnost in tomholo s sodelovanjem več društev. Ob tej priliki priredi tržaško kol. dr. »Bailkan« narodno cestno dirko Trsit-Gorica za primorsko prvenstvo ob 1 uri popoldne. Start Tfst-Vrdela (skozi Opčine, Naibrežina, Tržič, Ronki, Doberdon, Miren, cilj Oorica Tržaška cesta. Nagrade so I. in II. zlata svetinja, ter 5 srebrnih in 7 diplom. Vsi došli dirkači v maksimalnem času dobijo posebne svetinje. Prijave dirkačev sprejema predsednik kol. dr. »Danica« hi »Balkana« do 17. t. m. Po dirki tombola.
Kolesarsko društvo »Gorica« v Gorici bode imelo danes zvečer ob 8V2 uri redni občni .zibor. —- Prosi se točne in pol-noštevilne udeležbe. — Na svidenje. — Zdravo!
Razne vesti.
V Indiji so zaprli v kraju Daritsal 48 Bengalov, ki so hoteli vzročiti klanje med angleškimi častniki in Evropejci. — V Tamešvanu sta bila Srba Peter Živkovič in Jovan Jovanovič rasdi vohunstva obsojena jeden na 10, drugi na 8 mesecev. — Nov aviatični irekord je dosegel v PariKM aviatik Perreylon, dvignil se že z neko gospo v višino 5100 m, na zemljo se je vrnil v 68 minutah. ¦— Na Pruskem je Poljakov 3.500.621. —- Parobrod Curland je v PireJ-ski 1uki zadel na mino in se močno poškodoval. — Grčija si zgradi dreadnought 19.500 ton. — Rumunski poslanec Ventura m njegova žena sta padla z avtomobilom v reko in se utopila.
Jadransko razstavo na Dunaju je po-selilo do tega tedna 500.000 oseb; v nedeljo jih'je bilo 45.000.
Rezervist? mornarice iz letnikov 1905. in 1906. so odšli domov, kakor že znano; oni iz letnika 1907. bodo odpuščeni v najkrajšem času.
Občini Šturije je dovolil kranjski deželni odbor za napeljavo javne električne razsvetljave nporaho občinskih potov do preklica.
Vohun.,— V St. Giorgio di Nogaredo so aretirali nekega Teodora Ciganjo, Italijanskega podanika, ki je ibaje vohunil v škodo svoje domovine.
Zanimiva porotna razprava se je vršila v Trstu proti- 64 sletni Antoniji Pirje-vec, doma iz Postonjskega okraja. Obto-ženka je tretjerednica ki »je ozc.ivljala bolnike, preskrbovala dekletom ženine, jih pošiljala na Sveto goro, in nabirala denar za maše; denar je pošiljala staremu patru kapucimi Aleksandru. Baje je bila obto-ženka večkrat zamaknjena. Obtožena je. da je goljufala razne ljudi za 7900 K. Pri razpravi se ni dognalo, ali je ta ženska pri zdravi pameti ali ne, zato je razprava preložena.
Vohun Redi. — »Ruskaja Molva« piše, da je Redi tako za časa aneksijske krize, kakor tudi ob sedanji balkanski krizi s svojo špionažo Rusiji izredno veliko koristil. Rusija je bila v vsakem momentu o najmanjši izpremčtnbi v avstro-ogrski armadi obveščena, kakor tudi o njenem razmeščanju na meji in o vodili načrtih, tako da je Rusija po tem uravnavala »tudi svoje diplomatično postopanje. Ker je Avstro-Ogrska viidela, da Rusija vsako njeno vojaško odredbo paralizmje, ni mogla tako •nastopati kakor bi -želela in je zato morala v Ibistvcnih rečeh velikokrat popustiti.
Odgovorni urednik in tzd«]«te!( !vinK»v(!2 v Oorid.
Ttika: »Oorilk« Tlilcamtt A. Oubrlček (odgov. J. PubCiC)
Ztltga: Oralb« M {xdt)wi|c Matov *$6U* In »Primorec«.
"W Uaraždlnske Toplice (*»¦»•)•.
Želesnifka in postna postaja, telefon, briojav. Novo   zdravilišče z električno razsvečavo.
i -f 58° C jako pri-
Staroznano  radioaktivno zdraviliSCo z žveplom porogljivo proti protinn, rcvmtitizniii, ischfas itd.
Zdravljenje z pitno vodo pri boleznih v  vrata, grlu, prsih, jetrah, ..    w;.^i-*    L^jodga in ^r^esnih boleznih. «gfo W Busažlafeftw ft "soTnjSe Wpeli/- OdprttTcelo leto.
Moderna oprema, — IovMmHU. Krasna okolica — VojalSa godba.
.„. „,          '                                    Prospekte pošilja gratis.
ffi Zdravnik: Dr. J. lohert      *
zaloga neobdelane kotlovine in v plasteh.
Distilirni aparati za žganje po najnovejšem modelu. Stroji  za  žveplo 3 vrst.* leseni, železni  in  iz kotlovine, zadnji model, jako pripravni zpotegalom, kakor kaže slika. Prenavljajo se tudi stari stroji na nov sistem. - Velika zaloga vsakovrstnih cevi iz gumija proti peronosperi raznovrstnih škropilnic in mehov za žveplo.
Cene konkurenčne.
JOSIP BUDIN
Gorica
urar ulica Rabatta?
Gorica
ima veliko zalogo vsakovrstnih ur in verižic tor' sprejema vsakovrstna popravila po zmernih
cenah.
Priložnostni nakup vsakovrstnih
daril za birmance.
'"....."•-      '137   3
Kupuje staro kotlouino po najvišji dneuni ceni.
Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča
PETER MORETTI, kotlar ______________________          GORICA.
fi]             lfElBhMlSillEt   za   vsakega   posestnika   senožeti   neutrpljive
m. «-—!¦— stroje vseh sistemov kakor: izvirne amerikanske
J*
r^Kp pl l\Ttf~Iu      ki    so    pri«iano    najboljši,    dalje:
¦idr1, „zinar itd.
„Johnsfon", (taborne  „Cor-
od priprostih do najfinejših  se
priporoča   tjosp.   trgovcem   in
slav. občinstvu.
Cene  primerno nizke.
Franc (erap,
tovarna slamnikov
v Stob, pošta Domžale pri Ljubljani.
A. d Berini
Gorica, Šolska ulica št. 2.
uelika zaloga = = oljkinega olja
prve vrste najboljših tvrdk i? Mre, Oaliactle. Msifelte« Bari to ice
B prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron —'96,1*04 ML
120, 1-23, i-36. 1-44, i'60, 1*80, 2' -, 2'40
za luči po 72 vin.
------    Na debelo cene ugodne.    ------
Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do   popolne   vporabe olja; po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski  kis in navaden. Zaloga
--------------- mila in sveč. —------------
Cene zmerna
Priporoča se, pod novim vodstvom, na novo urejeni hotel »Pri ZJatem Jelenu«. Istotam se sprejemajo abonenti po dogovoru po zelo nizkih cenah.
Dr. Just Bacar
ordinira u u!. Ireh kraljeu 9 od 10-li. in Z.-3.
IZIDOR NAM
avtorizouana staubena turdka
$ ^jopici ulica Adelaide Ristori štev. 5
. se priporočata p. n. občinstvu za vsa | stavbena dela. Izdelujeta vsakovrstne načrte,   proračune   in   kolavdacije   po j                   najnižjih cenah.
tet* grablfe in ObraCalnlke za seno, čistilne in navadne mlatilnice, [ slamoreznice, vratila, motorje, stiskalnice za seno in sadje in sploh vse I druge poljedelske stroje priporoča v največji izberi ter po znano najnižjih j cenah edina domača tvrdka te stroke na Kranjskem
FR. ST1IPICH V LJUBLJANI
Marije Terezije cesta št. 1.
HaiOCfla Zaloga  Orodja In iOleznlne  ter stavbnega materijala. ! Krasno ilustrovani slovenski obsežni ceniki na željo vsakomur brezplačno H2i                                                  razpolago.
v Gorici. ŽELODČNE KAPLJICE
z znamko sv. Antona Padovanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je noprekosljiva. — Te kapljice vredijo redno prebavijanje, če se jih dvakrat nadaa po jedno žličico popije. Okrepe pokvarjeni želodec, store, da zgine
<VMstvena znamka).   y kratkem 6aSU OB10-
tica in životna lenost (mrtvost). Te kapljice tudi store*, da človek raji je.
Cena steklenici 60 vin.
i
¦   SJisfofoleltijeva pijača iz kine
Velika zaloga vina
v Sovodnjah hšt. 46.
Podpisani uljudno naznanjam si. občinstvu, da imam veliko nalogo izvrstnega belega in črnega vina po zmerni ceni. Isto oddajam od 56 l naprej in je pošiljam tudi po železnici. Uzorci na zahtevo zastonj.
Za obila naročila se priporoča
Jožef Pellcon,
trgovec z vinom.
Zobozdravniški in zobotehniškl atelje
Dr. I. Eržen
GORICA
Jos. Uerdl iehallSCe štec. 3?,
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone,
zlate mostove, zobe na kaučukove plošče,
uravnavanje krivo stoječih zob. Plombo
vsake vrste.
Ordinira o soolem atol|e|n
od 9. ure dop. do 5. nre pop.
—— Trgovina 1 železnino ——
PINTER   &   LENARD  GORICA - RašteljJSt^
GORICA
ptiporočata svojo veliko in bogato zalogo pocinjene žice za trte, trnjeve žice, razne mreže  za  ograje, nosilce (traverze),  cement,  sesaike  (pumpe) kovanja za hiše   in  druge predmete   te stroke. Zagotavljava točno  in
domačo postrežbo in nizke cene.
Odlikovana pekarija Ir sladčiftarna
Karol Draščik
1     v Gorici na Koran v (lastni Mil)
' zvrfiuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odjlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In llkarja na drobno ali v originalnih; butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naroČila ter obljublja solidno postrežbo •p* po Jako zmernih cenah. "•«
Ponehale so že vse kritike, ~r zato pijte le Tolstovrško slatino
M je spdaj, odkar se je vrelec spopolnil, res zelo dobra planinska kisla voda. Vrelec se je hermetično zaprl in našel še nov'pritok, ki je bogat na ogljikovi kislini «n vsled   g
tega   Toistovrška- sedaj zelo arazira in ostane tudi čista in dobra! Izvrstna zdravilna namizna pijača! - „Toistovrška„ pospešuje tek in[Prebavo m je ^mamm   g
v grln pljučih, želoden in črevesih ter za želodčni krč, zaprtje, bolezen v ledvicah in mehurju. ~ »Tolstovrška« je vsled prijetno  kislorezkega okus a in velike vsebine na    j
trona, ki se zveze z vinom, aelo priporočljiva namizna pijača ter ne pobarva vina. Dalje je „Tolstovrška« priporočljiva, kjer imajo slabo pitno vodo in pri t^nfJIJ^gUft   iS
n• pr. pn vročinski in drugih boleznih ter med okrevanjem. Za abstinente! Za napravo limonado in za mešanje med droge sadne šoke! Kadilci in pevci! f™i;Z"J!!a8J',;   «
najboljše ozdravite, če pridno grgra»e m pijete BTolstovrško°.                 *                                                                  .  Posknsile! Dobi se po sledeči znižam ceni,   -g
J   zaboj s 25 % t stekl. 5 K   i zaboj s 25 l1/, / stekl. 9 K z zabojem in steklenicami vred.     Steklenice vseh vrst se sprejmejo           •                Wftj.auft,   Tnl«»nwSfc9   "S
l zaboj s 50 »/ / stekl 9 K   1 zaboj s 50 V, / stekl. U K Spod. Dravograd po povzetju.              v polnitev po najnižji ceni.           ^AhB^i«'^.! ttnrS       J5
¦NT*   Kupijo se 1/, / stekl. ¦ zaboji vred vsako množino! -*q|                                                         glatiaa po«a »nStanJ, (Koroško;.      ca
66
F. P. Vidic A Komp., llubliana
lunarna zarezanih sireinlltOD ponudi v vsaki poljubni množini doD]ao zarezani
strešnik-zakrivač
:- s poševno obrezo In prlveznim nastavkom, -s
Brez odprtin navzgor! — Streha popolnoma varna pred nevihtami!
:- Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti.  -:
Ha željo pošljemo takoj vzorce in popis.                           Spretni zastopniki se sprejmejo.
napredek uede!
JIM
NajenergiCnejše in   gotovo se zdravi sifilis s  svetovnim sredstvom
- 1DRUBIN GASILE -
Stotine zdravniških potrdil potrjuje, da se nretralna zofenja, proštatitis, ture-tritis in meh. katarjil korenito ozdravijo s
feonfetl Caslle
Eonfeti Caaile urejajo uriniranje, ne da bi bilo treba rabiti zelo nevarnih _ cevk (šilinge) popolnoma odpravljajo in ublažujejo pečenje in pogosto uriniranje; edini korenito ozdravijo nretralna zozenja (proštatitis, uretriti3, cistitis, mehume katarje, kamen, nesposobnost za za-drSavanje urina, sluzaste tokove itd. — Škatlja konfetijev Casile K 4'—.
Ioroblrt Caslle, najboljše protisifilitKuo in poživljajoče kričistilno"sredstvo, ki se uporablja s uspehom proti sifilidi, anemiji, impotenci, k* *oboli, ishiaa, vnetju 7Jez, poltnim madežem, izgubi semena, polncijam, spermatoroi, sterili-teti, neutasteniji, energičen razbojevalec uri-nove kiseline itd. — Steklenica Jorubina Casile E 3-50.
Vbrizganec Casile zdravi beli tok, akutne in kronične katarje, vaghitis, uretretis, endo-raetritis, vnetje in izpad maternice itd. — Steklenica vbrizganca Casile F 3*50. Kdor 2eU večjih pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarno Serravailo za g. Casile Trst, ki poda odgovor z obratno poŠto zastonj in z vso rezervo. Priznani medicinalni izdelki CASILE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah, — V Gorici v lekarnah Cristofoletti in Tromba.                  6-1
Gradbena kulturnotehnicna in zemljemerska pisarna
Ing. Skdberne & Ing. D. Gustinčič
Telefon 16-31.            Trst  Via  Zdita  9.           Telefon 1631.
Konstruktivna,  podjetniška in  izvedeniška   pisarna  za vsa v gradbeno, kulturnotehniCno in zemljemersko stroko spadajoča dela,  kakor n. pr.: izvršitev del in načrtov za ceste,  mostove,   železnice,  vodovode, urav- ' nave voda,  osuševanja in   namakanja poljedelskih zemljišč, izdelovanje geometerskih načrtov za zemljeknjižne odpise in prepise delitve skupnih
zemljišč, ponovitve meja itd.
Tehnična  izvedeniška mnenja in nasveti. — Cenitve zemljišč in drugih
tehničnih predmetov. —- Vedno točna izvršitev!
Ljnbi  moj kam greste?
k BATJEL-U
v Gorico
Stolna ulica 2-4
po novo dvokolo, Micka po Šivalni stroj, Jože po"gra-
niofon in Tinče po kmet. stroj.
Tam je  velika  zaloga  ia mehanična   delavnica.
Prodaja na obroke. Ceniki franko.
Am4«»ii
nmusi
p3tateky
Carici
liiiaičilf   V naslednik Jos. Terpln.
Na sredi BaBteiJa 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najoeaajš kaatvalioe alralerifctga Ia draaisga klasa ter tkaati> praja b alti].
POTREBŠČINE
n pitariiee, taiilce ii popotnike,
N8JboljSe šlv-ankd za šivalne Biroje.
potrebSOine za krojaU in foof/arfe*
»ˇetlnjice. — Eožni venci. — KaSne knjfilee.
lišna oba?ala za rse letne ta Settenaza u\il\m,°\m% to detelje
Najbolje    oskrbljena zaloga za kramarje,
krošnjarje, prodajalce po sej min in trgih
¦________ter na deželi.   9    35-8
Slooencl!
Podpirajte in poslužujte se    '
Prve slovenske brivnice
v Gorici,
Gosposka ulica štev. 1 (nasproti I onta).
Postrežba solidna in snažna. Za obilen obisk se priporoča
RUN 50VAK, brivec in lasniCar.
O. kr. priv.
kroji
**»
Kupujte samo dvokolesa „Gef!CL" inMHltenaM9
ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše
vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original UiCfOlia  so najprak-tičnejši za vsako  hišo.  Isti  služijo  za  vsakovrstno šivanje in štikanje (vezenje).  Stroj
^tece brezšumno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po tovarniški ceni pri tvrdki
Kerševani & Čuk
GORICA, M Stelnen trp it. 9. GORICA.
Strokovna krojačnica za izdelovanje oblek za vsaki stan, po najnovejšem kroju. Največja zaloga blaga in gotovih oblek. Podpisani priporočam si. občinstvu-, da si ogleda mojo bogato zalogo. Prepriča naj se vsakdo sam, da vdobi edino v moji trgovini dobro in najceneje blago na meter, kakor tudi gotove obleke za gospode, dečke in otroke.
M. POVERAJ
Gorica, Travnik Štev. 5.
„CROATIA"
zavarovalna zadruga v Zagrebu
edini domači zavarovalni zavod. -
Ustanovljena leta 1884.
Pflnfrala v Zagrebu v  lastni   hili,   vogal
UClillfllu Mardvske in Preradovičeve ulice.
Podružnica v TRSTU,
Via del Lavatoio štev. 1. II. nadstropje.
Telefon šj.2594. Glavna zastopstva: Ljubljana, Novisad,
Osjek, Reka in Sarajevo. Zadruga sprejema pod ugodnimi pogoji
zavarovanja sledeče vrste:
I.  Na življenje:
1.  Zavarovanje glavnic za slučaj dozi vi jenja in smrti;
2.  zavarovanje dote;
3.  zavarovanje življenske rento.
II.   Proti škodi po požaru;
1.  Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih poslopij, tovarn).
2.  Zavarovanje premičnin (pohižtva, proda-jalniškega blaga, gospodarskih strojev, blaga itd.
3.  Zavarovanje poljskih pridelkov (žita sena itd-
III.   Zavarovanje steklenih šip.
Zadružno imetje vseh oddelkov znaša K 3,013.332-fiG Dohodek letne premije s pristojbinami „ 1,48(1297*56 Izplačane odškodnine.......„ 5,624.162-9(5
Sposobni posredovalci in akviziterji so sprejmejo pod ugodnimi pogoji.
Natančneje informacije dajo
Podružnica „Croatiae" Trst, Via del
Lavatoio št. 1, H. nadstr.
in glavno zastopstvo  „Croatiaea v
Ljubljani (tvrdka Kmet & Slivar).
Zastopnika za Goriško s sedežem v Gorici:
Bnil PUCDT   Via Bertolinl it. 20 (v lastni ,  tJlLUTCnl,      hUi). - Telefon Jt 221
inFRiSNCPERK0/ladeUyer6aA9rarla
Prvo Vacuum goriško čistilno podjetje   L
Gorica, Via Ascoli št 20.
Priporoča se za čiščenje novih stavb, javnih uradov, gledišč, cerkev, šol, sanatorjev, hotelov, kavarn, restavracij itd. — Pri privatnikih: osnaženje prahu na hišnih opravah kakor: strop, stene, preproge, zavese, pod, oblazinjeno pohištvo, draperije, postelje Itd. — Nama« zanje in poliranje parketov ter čiščenje šip. — V shrambo se sprejema preproge proti mesečnemu plačilu in po zelo nizkih cenah, 109-42     Posluži se s proračuni in prospekti.
i
Ljubljanska kreditna banka Hran v Gorici
Centrala
podružnice: Celje. Celooec, Sarajeoo. Split, TnL
Vloge na knjižice po   4a!,40|o> v tekočem računu po dogovoru.
Nakup in prodaja; vrednostnih papirjev,' vseh vrst deviz-valut.     ;j    ¦       .     .      Eskont menic.
¦'    Borzna naročila.                                     i                        Stavbeni krediti.                      ij
Vnn„w*i,   Prora^.^^a.JreI>a»Ja.                              ']          Predujmi na vr&nostne papirje,           ji
Vnovceip kuponov m izžrebanih vrednostnih papirjev.       i                      SreCke na obrokej
Delniška glavnica K K.nWM)00 Režami zakladi K 1,090.000.
Sprejemanje  vrednot v varstvo in  oskrbovanje. Safes. Nakazila v inozemstvo. Kreditna pisma.   ,