cena 17 dinarjev številka 43 ( 747)
Seje zborov
0 Farminu, kulturi in telesni kulturi
Delegatom se očitno obeta pester november. Že v torek. 6. novembra, se bodo namreč sestali vsi trije zbori občinske skupščine in na ločenih sejah spregovorili o nekaterih pomembnih vprašanjih. Tako bodo obravnavali predlog o sprejemu začasnih ukrepov družbenega varstva v DO Inženiring. Ta delovna organizacija se je zaradi neustrezne poslovne politike in nekaterih objektivnih težav znašla v precejšnji izgubi. Izvršni svet zato skupščini predlaga takšen ukrep ter imenovanje 4 članskega začasnega poslovodnega kolegijskega organa, ki mora pripraviti analizo stanja, zagotoviti nemoteno tekoče poslovanje ter pripraviti smernice za nadaljnji razvoj.
Delegati bodo obravnavali tudi poročilo o izvajanju stališč in sklepov o razvoju kulture, osrednja točka pa bo namenjena organiziranosti in delu v telesni kulturi v občini Velenje.
Med drugimi točkami dnevnega reda omenimo še predlog odlok a o priznavalninah udeležencem NOB. predlog družbenega dogovora o Savinjsko Kozjanskem lovskem gojitvenem območju, osnutek odloka o ravnanju s plodno zemljo ter osnutek odloka o prenehanju lastninske pravice.
Naš spomin
Bili ste nam dragi. Ljubili smo vas, spoštovali. Samo spomin, lep in svetal je ostal za vami. Spominjali se bomo tistih, ki so odšli, ko je okupator po domovini sejal smrt; spominjali se bomo vseh, ki ste nam bili
dragi, ki ste nam veliko pomenili.
Drobne lučke prižganih svečk, igre pla-menčkov v vetru, vse to bo jutri klicalo:
»Nikoli, nikoli, vas ne bomo pozabili!«
France Popit, predsednik predsedstva SRS
„V Gorenju uspešno odpravljajo slabosti!"
Predsednik predsedstva SR Slovenije, France Popit, si je zadnji petek, 26. oktobra v Titovem Velenju z velikim zanimanjem ogledal tradicionalno 9. razstavo dosežkov in ustvarjalnosti sestavljene organizacije združenega dela Gorenje.
Po besedah Franceta Popita razstava dobro predstavlja tudi razvojna hotenja Gorenje. Čimprej kaže zato pripraviti podrobnejša razvojna izhodišča tega poslovnega sistema in jih vključiti v razvojne načrte Slovenije za novo srednjeročno obdobje. Prav na propulzivnih delovnih organizacijah in sistemih, kakršno je tudi Gorenje, bomo gradili našo bodočnost, je dejal France Popit. Osnova za to pa je posodabljanje tehnologije in vlaganje v znanost, kar je prav gotovo življenjskega pomena za vso našo skupnost.
Predstavniki Gorenja so predsednika Popita med obiskom v Tito-
vem Velenju seznanili tudi s trenutnim položajem tega poslovnega sistema. Rezultati dela delavcev so spodbudni; visoka rast fizičnega obsega proizvodnje, produktivnosti in konvertibilnega izvoza se nadaljuje, odpravljena so žarišča izgub, pospešeno odpravljajo tudi druge slabosti, ki so jih bili ugotovili znotraj Gorenja. Pohiteti pa bo treba s tehnološko posodobitvijo, da bi zadržali položaj na svetovnem tržišču.
Razstava dosežkov in ustvarjalnosti ter uspehi, ki jih dosegajo delavci v prizadevanjih za povečanje proizvodnje, produktivnosti in konvertibilnega izvoza so po mnenju Franceta Popita dokaz, da v Gorenju uspešno premagujejo slabosti in zagotavljajo pogoje za trden nadaljnji razvoj. V teh prizadevanjih je zaželel predsednik predsedstva SR Slovenije France Popit delavcem Gorenja dosti uspehov!
France Popit si je v spremstvu predstavnikov Gorenja z velikim
zanimanjem ogledal tradicionalno razstavo dosežkov in ustvarjalnosti tega poslovnega sistema (Foto: H. Jerčič)
Krvodajalstvo v občini Velenje
Letos darovalo kri 4265 občanov
DAROVANJE KRVI JE ENO NAJPLEMENITEJŠIH ČLOVEŠKIH DEJANJ. DAROVANA KRI JE MARSIKATEREMU PONESREČENCU ALI RANJENCU REŠILA ŽIVLJENJE. PRIZADEVANJA RDEČEGA KRIŽA, DA BI BILO VEDNO DOVOLJ TE ŽIVLJENJSKE TEKOČINE NA VOLJO, NISO ZAMAN.
S trodnevno krvodajalsko akcijo za Zavod za tranfuzijo krvi Ljubljana je, bila je pretekli teden v prostorih Rekove Družbene prehra-
ne, občinski odbor Rdečega križa Velenje sklenil delo na tem področju za to leto. Ze lani so bili rezultati na.tem področju zelo spodbudni. Letošnji niso prav nič slabši, za nekaj odstotkov celo boljši. ,,Naš načrt smo močno presegli. Načrtovali smo, da se bo letošnjih krvodajalskih akcij udeležilo okrog 3500 občanov, do konca preteklega tedna pa je darovalo najpomembnejšo življenjsko tekočino kar 4265 delovnih ljudi in občanov velenjske občine. To je kar za 22 odstotkov več kot smo predvidevali," je ugotavljala sekretarka občinske-
Med krvodajalci je vedno več mladih
kovinotehna
VAŠ NAKUPOVALNI CENTER PRODAJNI CENTER »HUDINJA«
ga odbora Rdečega križa Velenje Darinka Herman.
Kot vsa leta doslej, so tudi letos najmnožičneje opravljali to plemenito dejanje rudarji, krepko za njimi stopajo delavci Gorenja, pa Vegrada ter delavci ostalih velenjskih delovnih organizacij. Občinski odbor Rdečega križa Velenje je v letošnjem letu organiziral 27 krvodajalskih akcij, od tega 17 za potrebe slovenjegraške bolnišnice, dve za celjsko bolnišnico, sedem pa za Zavod za transfuzijo krvi Ljubljana. ,,Potreb po tej življenjski tekočini je vedno veliko. Tako smo morali v mesecu juliju organizirati še eno izredno krvodajalsko akcijo za Zavod za transfuzijo krvi Ljubljana, ki je lepo uspela. Moram pa povedati še to, da se je 50 naših darovalcev krvi udeležilo krvodajalske akcije še v pobratenem Splitu."
Komisija za krvodajalstvo pri občinskem odboru Rdečega križa Velenje redno spremlja delo na tem področju. ,,Iz leta v leto ugotavljamo, da poleg krvodajalcev, ki so že večkrat darovali to življenjsko tekočino, 50, 60, 80 krat, v naši občini imamo krvodajalca, ki je že več kot 100 krat daroval kri, vedno več mladih, kmetov, gospodinj. VeJikcTje prvih odvzemov. Seveda si ielimo, da bi se število mladih krvodajalcev iz leta v leto še večalo."
Občinski odbor Rdečega križa Velenje se zahvaljuje vsem, še zlasti pa kolektivu Rekove Družbene prehrane, ki že dve leti ob krvodajalskih akcijah nudi brezplačno prostore poverjenikom Rdečega križa in krvodajalstva v delovnih organizacijah in v krajevnih skupnostih, še posebej pa so zahvale deležni krvodajalci. ,,Upamo, da bodo delovni ljudje in občani naše občine tudi prihodnje leto množično prihajali na odvzeme in tako pomagali vsem, ki to življenjsko tekočino potrebujejo."
Logarska dolina
Obeležili pomembne dogodke iz NOB
Prebivalci krajevne skupnosti Solčava slavijo 24. oktobra svoj praznik, v spomin na tragične dogodke leta 1944, ko je okupator v svojem maščevalnem pohodu na osvobojeno ozemlje Gornje Savinjske doline pustošil po vseh krajih in med drugim požgal tudi Solčavo. Proslavo ob prazniku so v tem kraju pripravili v petek zvečer, s slavjem pa nadaljevali v soboto dopoldne v Logarski dolini.
Prt Plesnikovi domačiji so skupaj z njimi slavili tudi
borci osrednjega odbora skupnosti koroških partizanov, na domačiji pa so odkrili spominsko obeležje ob 40-letnici konference aktivistov OF velikovškega okrožja, ki je bila tukaj sredi februarja 1944. Vodil jo je Karel Pruš-nik — Gašper, na njej pa so sprejeli pomembne sklepe za nadaljnji partizanski boj na Koroškem. Obeležje je odkril udeleženec konference Alojz Zupančič — Zmago, slavnostni govornik pa je bil član sveta federacije in takratni sekretar oblastnega komiteja KPS za Koroško Pavle Zav-cer-Matjaž.
Vsi udeleženci so sprejeli protestno izjavo zaradi sedanjih razmer Slovencev onstran meje. enajstim partizanskim kmetijam pa so fSodelili priznanja OF za njihov neprecenljiv prispevek k zmagovitemu boju in revoluciji.
roj
SPECIALIST MED PROIZVAJALCI HLAČ
^jSSK * i d
\ - 'H V	* ^
Med slovesnostjo na Plesnikovi domačiji
2. stran ★ nSS CaS
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
Titovo Velenje k
31. oktobra 1964
IZ DELEGATSKE PISARNE • IZ DELEGA
Delegati na zasedanju slovenske skupščine
Številne pripombe
Na nedavni seji zborov skupščine SR Slovence so tvorno sodelovali tudi delegati iz občine Velenje. V slovenski skupščini so namreč obravnavali osnutek zveznega srednjeročnega planskega dokumenta, začeli pa so tudi razpravo o osnutku smernic dolgoročnega družbenega plana Jugoslavije do konca tisočletja. Zelo zanimiva je bila razprava o analizi uresničevanja družbene preobrazbe državne uprave.
Iz naše občine so se seje zbora združenega dela udeležili Stane Divjak, Jože Skornšek in Viktor Kovač. Na seji zbor« občin pa je bil delegat Tone Šeliga.
Delegati so sicer obravnavali poročilo o uresničevanju družbene preobrazbe državne uprave, vendar so po predhodnem usklajeval-nem postopku sklenili, da bodo dopolnjena stališča in ugotovitve sprejeli šele na prihodnji seji.
Delegat Tone Šeliga iz občine Velenje je na zboru občin povedal, da ugotovitve in stališča, ki so jih delegati dobili pred sejo na skupščinske klopi, ne povzemajo vse ugotovljene pripombe iz regijskih posvetovanj. Zaradi tega je predlagal, da z njimi dopolnijo ugotovitve in stališča in jih delegatom predložijo v sprejem na prihodnjih sejah zborov. Stališča in ugotovitve so pomanjkljiva tudi zavoljo tega, ker ne zajemajo vseh struktur upravnega dela, kot so n. pr. organi carine, SDK, upravne organizacije, statistični zavod in še druge organizacije. Zlasti bi morali v ugotovitve napisati, kako odpraviti vrste čakajočih občanov pred vratmi upravnih organov. Ko je delegat Šeliga govoril o nujnosti spremembe in dopolnitve zakona o sistemu državne uprave, je med drugim nakazal potrebo v tem smislu, da se posebej opredelijo pristojnosti občinskih izvršnih svetov do republiškega in dalje enako do zveznega. Dopolniti je potreb-
Urbanistična inšpekcija
no tudi zakonsko določilo, da občinski upravni organi ne bodo v tolikšni meri člen v hierarhiji državne uprave. Republiški in zvezni upravni organi morajo biti povsem odgovorni za kvalitetno zakonodajo, saj sedaj prevečkrat spreminjamo posamezne zakone.
Delegat je predlagal, da moramo konkretno oceniti, koliko nalog delajo občinski upravni organi za občane, kolikšen pa je obseg njihovega dela pri izpolnjevanju statističnih in drugih poročil zaradi zahteve raznih pooblaščenih organov izven občine. Zavzel se je za spremenjen način financiranja in sicer tako, da viške iz občinskih proračunov ne bi več odvajali v republiškega, ampak bi ta sredstva uporabljali za posodabljanje dela v občinskih upravnih organih.
Jože Skornšek je v zboru združenega dela povedal, da sta opre-Selitvi v osnutku dolgoročnega družbenega plana Jugoslavije, da bo do konca tisočletja dosežena popolna zaposlenost, srednje izobraževanje pa postalo splošna raven, precej drzni. Delegat je opozoril, da ni opredelitve o prednostnih naložbah, ki bi temeljile na glavnih razvojnih ciljih gospodarstva, predvsem pa krepile izvozno in tehnološko prodornost gospodarstva. Med drugim je Jože Skornšek še povedal: ,,V poglavju materialnih okvirov razyoja so prikazane želje oziroma našemu gospodarstvu nujno potrebne gospodarske rasti posameznih kategorij. Vprašanje pa je, če tako zastavljenim optimističnim okvirom rasti zmorejo slediti vsa področja jugoslovanskega gospodarstva".
Delegacija iz občin Velenje in Mozirje je zboru združenega dela predložila pismene pripombe na osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sanitarni inšpekciji.
Lj. N.
Krajevna skupnost Center Levi breg
Nesklepčnost - vsakodnevni pojav
NA POBUDO KRAJEVNE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE IN SVETA TE KRAJEVNE SKUPNOSTI SO KRAJANI TE SKUPNOSTI 17. IN 18. OKTOBRA NA SVOJIH ZBORIH RAZPRAVLJALI O PREDLOGU RAZDELITVE RAZPOLOŽLJIVIH SREDSTEV B PROGRAMA SAMOPRISPEVKA, O NAMEMBNOSTI TEH SREDSTEV PA SMO ŽE PISALI. NEKAJ VEt BESED ZATO NAMENIMO PRIPOMBAM IN POBUDAM KRAJANOV IN DEJSTVU, ZAKAJ JE ODPADEL DRUGI ZBOR KRAJANOV. PRVEGA ZBORA V SEJNI SOBI OBČINSKF SK UPŠČINE SE JE UDELEŽILO 30 KRAJANOV, DRUGEGA PA LE PET, KAR RAZUMLJIVO NI ZADOŠČALO ZA SKLEPČNOST, KI JE SICER ZAGOTOVLJENA Z DESETODSTOTNO UDELEŽBO OD CELOTNEGA ŠTEVILA PREBIVALCEV.
Na prvem zboru »o razpravljali o razdelitvi 7,64 milijona dinarjev. Razlaga predloga je bila strokovno utemeljena in vsem razumljiva. Zato tudi ni bilo posebnih pripomb in nesoglasij. Še več! Udeleženci so poudarili, da ie skrajni čas za ureditev zimskega bazena. Ob tem so poudarili, da je za pravilnost podpisane pogodbe z investitorjem, izvajalcem in drugimi, za garancijo in strokovnost odgovorna
Paka — tozd Rdeča dvorana. Raz-pravljalci so med drugim opozorili, da je v tej krajevni skupnosti na parkiriščih še veliko starih neuporabnih avtomobilov. ki so prava nadloga in napota za voznike, ki bi želeli parkirati svojega železnega konjička. Tudi za avtobuse in tovornjake ni natančno določenih mest. zatojih vozniki parkirajo kjer jih je volja. Se posebej so opozorili na nevzdržen prometni režim, kar še posebej velja za Cankarjevo cesto.
Stanovalci z Jenkove 9 in 11 so zahtevali, da se pri njih končno uredi toplotno t«revanje. sicer stanarine ne bodo plačfvali V teh stanovanjih namreč ni ogrevanja, ali pa je močno moteno. Da bi to nevzdržno stanje kar najhitreje odpravili, so imenovali tričlansko komisijo, ki naj dejansko ugotovi stanje in se poveže z Vekosom. ki naj bi problem strokovno rešil.
Že v uvodu smo zapisali, daje nesklepčnost na sejah v tej krajevni skupnosti vsakodnevni pojav. To seje pokazalo na zadnjem zboru krajanov, saj je bilo pričakovati, da bodo krajani zaradi tako pomembnih nalog in vprašanj, le pokazali več resnosti in odgovornosti. Žal se je tudi tokrat izkazalo drugače.
O tem sekretar krajevne konference SZDL Viktor Sušin razmišlja takole: '»Težave z nesklepčnostjo imajo tudi krajevna konferenca SZDL, svet in skupščina krajevne skupnosti, delegacije in drugi. Vzroki za to so predvsem
Rudnik lignita Velenje
Sedežnica za prevoz rudarjev
transportu ljudi v rudnikih se daje vedno večja pozornost, saj so pohodne poti zaradi razpršenosti delovišc vedno daljše. zato je najvažnejše, da skrajšamo Cas prevoza.
Po ravninskih progah se rudarji vozijo z alu-lokomotivami, po str-" minah pa s trakovi in sedežnicami (žičnimi ali verižnimi).
Zamisel za novi sistem sedežnice je zaživela že leta 1978, vendar zaradi ozkega grla pri tehničnem osebju (projektanti, konstruktorji), ni bila uresničena.
Elektrostrojni sektor seje odločil za konstruiranje sedežnice in uspelo jim je. Novi sistem sedežnic ima
naslednje prednosti: večjo zmogljivost, krajši čas prevoza, zahteva manjši prostor in dopušča istočasni prevoz materiala. Glavna prednost pa je možnost prevoza po horizontalno in vertikalno lomljenih progah. Takšne proge pa so značilne za rudarstvo. Možne so tudi večje dolžine, z njimi je enostavno upravljati, zato se ponuja tudi možnost prevoza posameznikov.
Projekti in konstrukcija sta delo strokovnjakov iz Rudnika lignita Velenje, izdelavo sedežnice pa je prevzela Elektrostrojna oprema.
Kot že tolikokrat se je ponovno pokazalo, da je tesno sodelovanje med RLV in ESO pravi način dela za ustvarjanje novosti na področju opreme za jugoslovanske rudnike.
Je črnim graditeljem odklenkalo?
MED VSEMI INŠPEKCIJAMI, KI DELUJEJO PRI OBČINSKEM INŠPEKTORATU, OPRAVUA ENO NAJMANJ PRIJETNIH, ČLOVEŠKO TAKO BOLEČIH, PRAV ZATO ŠE TOLIKO BOLJ ODGOVORNIH IN ZAHTEVNIH DEL URBANISTIČNI INŠPEKTOR. UGOTAVLJANJE NEDOVOLJENIH GRADENJ TER NJIHOVA ODSTRANITEV JE ZANJ TUDI IZREDNO NEPRIJETEN DOGODEK. RAZUMLJIVO PA JE, DA GRADENJ BREZ DOVOLJENJ NI MOGOČE DOPUSTITI, SAJ BI TO PRIVEDLO DO POPOLNE ZMEŠNJAVE IN URBANISTIČNEGA NEREDA. ZATO JE TOLIKO MANJ RAZUMLJIVO, DA POSAMEZNIKI, KI ZAKON KOLIKOR TOLIKO DOBRO POZNAJO, VSEENO KRŠIJO NJEGOVA DOLOČILA.
V letošnjem letu je naša urbanistična inšpekcija odkrila 31 nedovoljenih gradenj. Če to številko primerjamo z enakim obdobjem v preteklem letu, potem opazimo, da število takšnih gradenj upada. Na to so močno vplivali visoki gradbeni stroški ter bolj dosledno izvajanje zakona. V veliki večini primerov so to manjši objekti, kot so prizidki, pomožna gospodarska poslopja in podobno. Investitorji se v teh primerih za takšno gradnjo odločajo predvsem zato, ker so postopki za pridobivanje dokumentacije predolgi in tudi dražji, kot sama gradnja.
Urbanistična inšpekcija je doslej nedovoljene gradnje takšnih manjših objektov, ki so bili pogosto zgrajeni celo v enem dnevu ali nekaj urah, predala v nadaljnji postopek komiteju za planiranje, go-
spodarstvo in varstvo okolja. Ta je takšne objekte lahko legaliziral ali odstranil. Nov zakon, ki je bil sprejet 23. junija letos, pa je mnogo bolj oster do kršilcev, obenem pa je tudi razširil pristojnost urbanistične inšpekcije. Tako sedaj, če urbanistični inšpektor ugotovi, da investitor nedovoljene gradnje gradi objekt na območju, kjer ni možno pridobiti lokacijskega dovoljenja, tega odstrani, ne glede na gradbeno fazo. Stroške odstranitve krije investitor.
Če pa investitor gradi nedovoljeno gradnjo na območju, kjer je gradnja sicer dovoljena, mu urbanistična inšpekcija odredi, da gradnjo ustavi in si v mesecu dni pridobi ustrezno dovoljenje. Če tega ne stori ali če njegova vloga še ni rešena pa nadaljuje z gradnjo, urbanistična inšpekcija odredi, da se objekt
odstrani ne glede na gradbeno fazo.
Za takšno neodgovorno gradnjo so p6 novem predpisane tudi bistveno višje kazni, tako za investitorje, kakor za izvajalce gradbenih del.
K vsem tem opozorilom pa velja dodati, da smo v občini na veliko obljubljali bistveno poenostavitev pri pridobitvi vseh potrebnih dovoljenj za posamezne gradnje, vendar smo ostali očitno na začetku poti in predvsem pri obljubah. Posebno vprašanje so tudi vsa potrebna soglasja, ki jih je za posamezne prizidke potrebno pridobiti, saj je več kot jasno, da so marsikatera povsem nepotrebna in le poseg v investitorjev žep. Očitno je bil doslej občanov glas proti takšnim administrativnim nesmislom nemočen.
B. Z.

Nekaj nedovoljenih gradenj je tudi v Titovem Velenju
pomanjkljiva lastna organiziranost, nedoslednost in neodgovornost vsakega posameznika. Seveda pa se v tem odraža tudi nedelavnost nekaterih krajevnih dejavnikov. Nimamo še organizirane mladine, komite za SLO in DS. pa tudi zveza komunistov in drugi pa ne odigravajo svoje vloge tako. kot bi jo morali. Delujeta le potrošniški in poravnalni svet.
Težava je tudi obveščanje krajanov.
Uporabljamo plakate, kar paje očitno premalo. Zato bomo morali v bodoče obveščati vsako gospodinjstvo posebej. še zlasti za zbore krajanov, vendar ne samo z dnevnimi redi, temveč tudi s krajšimi opisi problematike. Končno imamo v naši krajevni skupnosti tudi kadrovske težave. Kljub številu krajanov. ki žive v tej krajevni skupnosti težko dobimo dobre, sposobne in dela voljne nosilce nalog «	g ^
Stanovalci na Jenkovi 9 in 11 so zaradi neurejenega toplovodnega
ogrevanja zelo nezadovoljni.
DO Vekos
Ekonomske cene-temelj boljšega poslovanja
Letošnje prvo polletje se je s poslovnimi težavami otepala tudi delovna organizacija Vekos. Na to je vplivalo povečanje stroškov poslovanja ob koncu lanskega leta in zamrznitev cen, ki je veljala prve mesece letošnjega leta. Zato je že v prvih treh mesecih nastala izguba v višini 48 milijonov dinarjev, do polletja pa se je ta povečala na 57 milijonov dinarjev. Največja izguba je nastala v tozdu Toplotna oskrba, saj so stroški proizvodnje tu skokovito narasli, cene za potrošnike pa so ostale nespremenjene.
2e v prvem četrtletju so zato v delovni organizaciji pristopili k izdelavi^ predsanacijskega programa. Splošna ugotovitev je bila, da tudi z maksimalnim varčevanjem in racionalizacijo poslovanja ne bodo uspeli bistveno zmanjšati izgube, in da je edina pot, ki naj bi zagotovilav* komunalnemu gospodarstvu zadovoljivo poslovanje ter ustrezno skrb za družbeno bogastvo s katerim upravlja, v ekonomskih cenah. Seveda je ta korak v sedanjem položaju, ko nas je prizadel splošen padec življenjskega standarda, zelo težko uresničiti, zato je bilo po širokih razpravah dogovorjeno, da nastalo izgubo v Vekosu pokrije samoupravna interesna komunalna skupnost iz sredstev namenjenih za naložbe. Takšna rešitev je seveda slaba, vendar pa je bila to tokrat edina možnost, saj je bilo bolj potrebno zagotoviti nemoteno tekoče gospodarjenje in oskrbo, kot pa razširjeno reprodukcijo.
V drugo polletje je nato delovna organizacija Vekos stopila s precej višjimi cenami komunalne oskrbe, tako za gospodarstvo kakor tudi za široko potrošnjo. Seveda pa to še vedno niso ekonomske cene in so predvsem v široki potrošnji pod republiškim povprečjem. Največje breme je toplotna oskrba, ki pa je prav v občini Velenje še vedno sorazmerno poceni. Cena pa mora biti vseeno takšna, da zagotavlja pozitivno poslovanje, obnovo in razvoj. To pa naj bi bilo v prihodnjih nekaj letih tudi uresničeno.
Le tako se bomo v občini lahko lotili tudi novogradenj, ki bodo potrebne predvsem na področju vodovoda, toplovoda in kanalizacij. Ta potreba bo postala še posebej občutna v naslednjem srednjeročnem obdobju, saj smo sedaj zaradi ekonomskih težav marsikatero nalogo na področju komunalnega gospodarstva izpustili. Marsikaj bomo lahko sicer prihranili z ustreznejšo gradnjo stanovanjskih objektov (boljšo izolacijo) ter z odpravljanjem slabih navad in razvad v potrošnji. Seveda pa to ne bo zadoščalo. Na področju vodo-
vodne oskrbe bo z gradnjo novih sosesk potrebno zagotoviti tudi dodatne vire, podoben problem pa je tudi toplotna oskrba. S področja kanalizacije je ena od velikih naložb, ki pa jo bomo očitno prenesli tudi v novo srednjeročno obdobje, izgradnja čistilne naprave. Potrebno bo tudi ustrezneje urediti odlaganje smeti, saj bo sedanje odlagališče kmalu polno. Pri iskanju nove lokacije pa doslej nismo bili posebej uspešni.
Ena od prednostnih nalog bo tudi v prihodnje skrb za obstoječi stanovanjski fond. Sedaj je formalno že zaključeno prilagajanje novemu stanovanjskemu zakonu. Ustanovljena je večina predvidenih skupnosti stanovalcev, s katerimi ima Vekos tozd Stanovanjska oskrba sklenjene sporazume o upravljanju strokovnih opravil pri vzdrževanju, delovna skupnost interesnih skupnosti pa sporazume o izvajanju administrativnih opravil, tozd Stanovanjska oskrba ima sklenjeno tudi pogodbo s stanovanjsko skupnostjo o dolgoročnem opravljanju strokovnih opravil na področju vzdrževanja stanovanjskega fonda. Seveda bo to formalno organiziranost potrebno v prihodnjih mesecih tudi vsebinsko dopolniti. Pri tem pa bo najbrž glavna ovira pomanjkanje sredstev. Za kakovostno uresničitev nalog bi morali doseči ekonomske stanarine, to pa je v celoti 2,44 odstotkov od revalozirane vrednosti stanovanjskega fonda. Sedaj je odstotek za polovico manjši.
Obnove stanovanjskih objektov so izredno drage, še posebno zato ker so bili pri gradnji v prejšnjih letih marsikje uporabljeni materiali z dvomljivo kakovostjo in materiali, ki jih sedaj ni več na tržišču. Poleg tega je bila pri večini prejšnjih gradenj skrb za termično in zvočno izolacijo skromna, zaradi česar nastajajo velike težave pri ogrevanju stanovanj. Tako bo v prihodnjih letih potrebno obnoviti ali preurediti ravne strehe ter zagotoviti večjo toplotno zaščito nekaterih zgradb, marsikje pa bo potrebno obnoviti tudi interne instalacije. Skupnosti stanovalcev pa bodo morale zagotoviti večjo disciplino stanovalcev, ki morajo varovati stanovanja in stanovanjske hiše tako, da ne nastajajo okvare in poškodbe na teh objektih zaradi njihove malomarnosti in neodgovornosti.
Skratka, pred delovno organizacijo Vekos in pred vsemi nami je vrsta zahtevnih nalog, ki jih moramo uresničit:, če želimo v korak z razvojem, če želimo dobrine, ki smo jih ustvarili ohraniti in še naprej bogatiti.
B. Z.
„NAŠ ČAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo, cesta Františka Foita 10.
,,NAŠ ČAS", je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik ,,Šaleški rudar" kot tednik pa
izhaja ,,Naš čas" od prvega marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik) Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič Planine (novinarji). Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 1», telefon (063) 853-451, 855-450, 856-955, 854-761. Brzojavni naslov; Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 17 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 720 di-
narjev (na mesec 60 dinarjev), za tujino 1530 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800—603—38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za „Naš čas" se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, števUka 421—1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek oa prometa proizvodov.
2. nagrada na področju množične inventivne dejavnosti
Zastoji so odpravljeni
OB LETOŠNJEM 12. OKTOBRU, DNEVU INOVATORJEV, STA DRUGO NAGRADO NA PODROČJU MNOŽIČNE INVENTIVNE DEJAVNOSTI V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA ZA ..IZDELAVO IDEJNEGA NAČRTA ZA STROJ IN IZDELAVO STROJA ZA TOČKANJE BOBNA PRALNEGA STROJA S ŠTIRIMI VODENIMI GRUPAMI IN ENKRATNIM HODOM", PREJELA ALOJZ PUNGARTNIK IN ANTON LUK.NER IZ GORENJA GOSPODINJSKI APARATI, TOZDA PRALNO POMIVALNA TEHNIKA.
Linija za izdelavo bobnov pralnih strojev je v Gorenju že nekaj časa predstavljala ozko grlo. Delo je bilo zamudno, ker je bilo potrebno star stroj, v proizvodnjo je bil vključen že od leta 1967, prilagajati za izdelavo bobnov novega tipa, ko pa so izdelovali bobne drugega tipa, pa so morali stroj seveda temu primerno prilagoditi. Zato so v proizvodnji nastajali zastoji, ki so z novim strojem odpravljeni. Obenem se na dveh linijah lahko delata dva tipa bobnov, naredijo seveda tudi več izdelkov, na enoto proizvoda pa novi stroj porabi tudi manj električne energije.
,,Nov stroj smo v proizvodnjo vključili letos, 4. julija. Njegove pomanjkljivosti se bodo šele pokazale, seveda pa jih bomo sproti odpravljali," sta povedala Alojz in Anton, ki sta izdelala načrt za nov stroj in sodelovala pri izdelavi.
^ k
** 17i
Alojz Pungartnik in Anton Lukner
,,Stroj je izdelan iz domačih materialov, v njem je samo en odstotek uvoženih in sicer v elektro omarici," pravita avtorja uspešne tehnične izboljšave in nadaljujeta: ,.Gospodarska korist seveda še ni točno izračunana, saj stroj v proizvodnji še ni dolgo. Šele po letu dni se bo točno pokazalo, kakšni so prihranki." Verjetno pa bodo veliki.
Izdelava tega stroja je delovno organizacijo veljala 1,2 milijona dinarjev, podoben stroj, če bi ga uvozili, bi veljal neprimerno več, pa še plačati bi ga morali s prepo-trebnimi devizami.
Oba, Alojz in Anton delata na vzdrževanju. ,,Vzdrževalci pa se trudimo, da vsako napako kar najhitreje odpravimo. Pri tem včasih pogruntaš tudi kaj novega. S tem prihraniš delo sebi, proizvodnja pa tudi lahko začne spet hitro normalno obratovati."
Alojz Pungartnik in Anton Lukner sta si enotna, da je nagrada, ki sta jo prejela tisto, kar jima je vlilo novih moči, nekaj kar bo še naprej vplivalo na njuno nadaljnje delo ali če bi rekli s frazo, spodbuda za naprej.
mkp
Vladimir Šafarič in Matjaž Drčar
Lastno zadovoljstvo je največja nagrada
MED INOVATORJE S PODROČJA RAZVOJNO RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI NAŠE OBČINE STA SE VPISALA TUDI VLADIMIR ŠAFARIČ IN MATJAŽ DRČAR, DELAVCA EKOVF, TFM KUNE ORGANIZACIJE INSTALACIJE. TRETJO NAGRADO NA TEM PODROČJU STA PREJELA ZA MERILNO KRMILNO ELEKTRONIKO ZA AVTOMATSKI PAKIRNI STROJ.
Pakirni stroj VP—ED 3 je namenjen pakiranju praškastih materialov in granulatov. Opravlja več nalog: tehta material, oblikuje vrečko, vari foliio in reže vrečke^ na določeno dolžino. Naprava je" prototip. »Kragujevška tovarna Filip Kljajič je znan proizvajalec testenin v Jugoslaviji. Ker pa so v njej zaposleni predvsem kovinarji, so nam ponudili, da bi naša delovna organizacija izdelala elektronski del tega stroja. Nekatere elemente smo imeli že prej razvite, zato smo »vgriznili« v kislo jabolko in se marljivo lotili dela,« so bile uvodne besede našega pogor vora inovatorja Vladimira Šafa-riča. Z uresničitvijo zamisli v prakso so začeli ob koncu letošnjega aprila. »Zanimivo je tudi to, kako smo sodelovali, razvijali, ustvarjali ta stroj toliko kilometrov narazen. Podpisali nismo prav nobenega samoupravnega spo-
razuma, prav tako nismo sprejeli nobenega sklepa. Sodelovanje, ob koncu se je pokazalo kot zelo uspešno, smo razvijali samo na zaupanju besed. Za nas formalizem ni bil pomemben, ampak smo že na samem začetku prodrli v jedro vprašanja.« Avtomatski pakirni stroj je sad lastnega znanja in izkušenj, od krmilne tehnike do elektronike na kar so v delovni organizaciji Elektrokovinarska oprema še posebej ponosni. Tudi material, ki so ga rabili, so kupili na domačem trgu. Naprava ima vse kakovosti enakih strojev iz uvoza in sodi v sam vrh na področju testeninarske industrije v Jugoslaviji. Pakirni stroj VP— ED 3 je sicer izdelan za potrebe te industrije, z manjšimi spremembami se lahko uporablja še za druge namene. Vrednost pakir-nega stroja, ki sta ga skupaj izdelali delovni organizaciji EKO in Filip Kljajič, je okrog 8 milijonov dinarjev. »Čeprav je ta inovacija zahtevala veliko časa in dela, ne samo na delovnem mestu, ampak tudi v prostem času, se nam je ves trud bogato poplačal. Največja nagrada paje lastno zadovoljstvo,« je bil skromen sogovornik. Avtomatski pakirni stroj VP— ED 3 je že bil razstavljen na letošnjem zagrebškem velesejmu in na specializiranem sejmu v Zemunu, povsod pa je bil deležen velike pozornosti in priznanj. »Lotili smo se najzahtevnejšega elementa pri izdelovanju testenin in s skupnimi napori uspeli. Zato smo prepričani, da nam ostali deli linije za
izdelovanje testenin ne bodo delali večjih preglavic. Z delovno organizacijo Filip Kljajič iz Kra-gujevca smo se srečali prvič in zelo dobro sodelovali v obojestransko zadovoljstvo. Z roko v roki bomo delali tudi v prihodnje.«.
Do težko pričakovanega stroja so torej »prišli«. Kakšni pa bodo finančni rezultati, bodo videli v naslednjih dneh. Na EKU pravijo. da so potrebe po tovrstnem stroju na domačem trgu izredno velike in da bodo morali marljivo delati dve do tri leta. Izdelek je maloserijski, poleg izdelovanja testenin ga lahko s pridom uporabljajo tudi grosisti. V kasnejših letih pa si od prodaje na tujih tržiščih obetajo dober devizni izkupiček.
Sicer je inovatorstvo v delovni organizaciji Elektrokovinarska oprema dobro razvito, čeprav svojih izboljšav, novosti ne obešajo na veliki zvon. Narava dela ie pač takšna, daje vsak izdelek po svoje unikat, zahtevam tržišča se je treba vedno prilagajati. »Že sedaj namenjamo inovatorstvu precej pozornosti, vendar bo preteklo še precej vode, da bo stvar dobila pravo veljavo,« poudarjajo v EKU.
Na pakirni stroj so seveda zaposleni zelo ponosni. Zanje nič manj pomemben in prav tako iskan izdelek je tudi prepolarizator. ki so ga prav tako razstavljali na letošnji občinski razstavi ob dnevu. inovatorjev. Vendar je ta izboljšava njiliov lasten izdelek.
T. P.
Vegrad
Nov vrtalni
Hidravlični nakladalnik - 2. nagrada
Uspešna skupina inovatorjev jame Preloge
»HIDRAVLIČNI NAKLADALNIK NI IN NE MORE BITI TEHNIČNA IZBOLJŠAVA, SAJ GRE ZA NEKAJ NOVEGA, IZVIRNEGA,« SO TAKOJ NA ZAČETKU POUDARILI AVTORJI USPEŠNE INOVACIJE IZ RUDNIKA LIGNITA VELENJE — TOZDA JAMA PRELOGE VARILEC FRANC DOLER. ING. RUDARSTVA JOŽE ROV-ŠNIK, KUUCARNlCAR ROMAN KOVAČ, ING. RUDARSTVA MARTIN BIZJAK, IN PRIMOŽ STRNIŠA, ZAPOSLEN V SKUPNIH SLUŽBAH RUDNIKA.
Z izvirno idejo in tehnično rešitev hidravličnega nakladalnika so v pretežni meri odpravili ročno nakladanje premoga z lopato ter zgreba-nje premoga z motiko. Dvanajst ljudi je moralo prej na dan naložiti približno trideset ton premoga, sedaj naredi to stroj, na vsaki tretjini paje za to potreben samo en delavec.
Hidravlični nakladalnik je bil vključen v proizvodnjo jame Preloge v preteklem letu, sedaj pa je že izdelana dokumentacija, iščejo le še izvajalca za tri nove nakladalce, dva za jamo Preloge. enega pa za tozd Izobraževanje. S hidrav-
ličnim nakladalnikom, se lahko tudi ,ropa' loke na križišču odkopa za smerno dostavno progo. Ker je hidravlični nakladalnik v proizvodnji že leto dni, so znani že približni prihranki. Ti znašajo 150 milijonov dinarjev, če odštejemo stroške izdelave, znaša čisti prihranek 97 milijonov dinarjev.
Vendar pa moramo povedati, da to ni prva inovacija iste skupine. V uporabi je tudi že nakladalnik LUK. Idejo za obe inovaciji je dal Franc Dolar, ki ie v iami videl, da so tu delovne razmere izredno težke in napori veliki. Izdelal je model iz pločevine, iz katerega se je jasno videla funkcionalnost naprave. Teren za uresničitev zamisli hidravličnega nakladalnika Da ie nrinravil tehnični vodja tozda Jože Rovšnik. ki se je povezal z elektrostrojnim sektorjem skupnih služb, kije na podlagi makete napravila načrt prototipa. Nakladalnik pa je izdelala Elektrostroina oprema. Prototip hidravličnega nakladalnika je v praksi pokazal nekaj pomanjkljivosti, slabe točke, zato so sledile izboljšave.
Povedati moramo tudi to. da tozd Jama Preloge prednjači kar se tiče najrazličnejših predlogov delavcev. Teže paje, kojihje treba uresničiti. »Razvoj zavira tudi zavist. So ljudje, ki pri vsaki stvari najprej vprašajo, koliko nagrade bo kdo dobil,« pravijo. Takšni ljudje pa niso samo na rudniku, ampak se s podobnimi zavorami inovatorji srečujejo tudi drugod. Ohrabruje pa to, da imajo za inventivnost delavcev velik posluh v tozdu jame Preloge. »Kdorkoli se pojavi s kakšno idejo, ne naleti na gluha ušesa, ampak jo poskušamo tudi uresničiti,« pravijo naši sogovorniki.
In še nekaj! Skupina, kije letos prejela drugo nagrado na področju množične inventivne dejavnosti organizacij združenega dela. razmišlja in ustvarja še naprej. Fantje so zagrizeni in kdo ve, koliko stvari jim bo še uspelo izboljšati. kolikim delavcem bodo olajšali delo. Sicer pa so bili zelo konkretni, ko smo jih vprašali, kaj imajo v mislih. »Avtomatsko odpraševanje na nasipnih mestih, nadaljnji razvoj sesalca za prah v jami, razvijamo podajalnik za vrtalni strojček za vrtanje dolgih vrtin na odkopih Dowty, razmišljamo pa tudi o varovalkah za stojke na tem podporju.«
Ni kaj. verjetno bomo o njiho-. vem skupnem uspehu slišali že kmalu	mkp
stroj
NA PODROČJU MNOŽIČNE INVENTIVNE DEJAVNOSTI V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA SO ZA TEHNIČNO IZBOLJŠAVO VERTIKALNI IN HORIZONTALNI MOZNIČNI VRTALNI STROJ VVVS-6A PREJELI TRETJO NAGRADO OBČINSKE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI IN OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA STANI SLAV PIREČNIK, MARKO ŠULIGOJ, JOŽE MEH, IVAN HRIBERŠEK IN MILAN KAJ-ZER IZ VEGRADA.
Pri izdelavi stavbenega pohištva je bil obstoječi stroj za mozni-čenje ozko grlo. saj so na njem lahko opravljali vsako operacijo posebej, vseh pa niti niso mogli opraviti. Zato so se skušali dogovoriti z dobaviteljem njihove opreme KLIK Logatec, da bi jim izdelali ustrezen vrtalni stroj. Po dolgotrajnih razgovorih, so jim v Logatcu izdelali ponudbo za izdelavo stroja, ki pa v celoti ni ustrezal njihovim zahtevam, dobavili pa jim bi ga šele v prihodnjem letu. Predračunska vrednost tega stroja je znašala okoli 4 milijone dinarjev.
Glede na to, da so v Lesni takšen stroj nujno potrebovali, in da ponujeni stroj ni povsem ustrezal njihovim zahtevam, je Stanislav Pirečnik, ki je zaposlen v Lesni kot obratovodja, pričel razmišljati, kako ta problem razrešiti drugače. Predlagal ie, da to nalogo uresničijo kar sami v delovni organizaciji. Oblikovali so tim petih delavcev — treh iz Lesne in dveh iz tozda Mehanizacija — in začeli delati na tem področju.
V Lesni Šoštanj so pričeli izdelovati leseni prototip novega stroja, Ivan Hriberšek in Milan Kajzer pa sta v tozdu Mehaniza-.ija razvijala pnevmatsko krmiljenje. Seveda se je skupina vseh petih delavcev večkrat sestala in tako skupaj oblikovala določene zaključke, ki so jih nato uporabili pri izdelavi stroja.
Od razmišljanja do izdelave stroja je minilo le nekaj mesecev, saj so se prvič sestali šele v mesecu februarju, junija pa je stroj že redno obratoval. Pomembno je tudi to. da so pri izdelavi stroja uporabljali samo domače materiale in torej tako z rezervnimi deli ne bo težav. Seveda bodo lahko stroj tudi sami vzdrževali. Pa še to: veljal jih je le okoli 2 milijona dinarjev.
»Seveda smo bili vsi zadovoljni,« so poudarili naši sogovorniki, »ko smo v Lesni pričeli redno proizvodnjo na tem stroju. Tudi delavci so se nanj hitro privadili, takoj pa je bil viden tudi precejšen časovni prihranek. S tem strojem lahko opravimo namreč vse izvrtine za suhomontažne podboje, za vrtljiva strešna okna, izvrtine na okenskih krilih in vratih in to sočasno po vertikalni in horizontalni smeri. Tako odpade veliko del — prej smo morali namreč najprej izvrtati eno izvrti-no, leseni element odložiti in stroj naravnati za drugačno vrtanje.« Poleg omenjenih del pa bodo lahko s tem strojem delali še marsikaj druaeea. med drugim rezkali papirne ploščice itd.
Nov univerzalni stroj je namenjen za maloserijsko izdelavo
Nov stroj je velilka pridobitev za sektor Lesno
Pri izdelavi novega stroja so sodelovali (od leve proti desni) Milan Kajzer, elektrotehnik, Ivan Hriberšek, strojni tehnik, Stanislav Pirečnik, gradbeni tehnik, Marko Šuligoj, gradbeni tehnik in Jože Meh, VK brusilec, ki pa je bil v času našega obiska odsoten
stavbenega pohištva. Najbolj zanimiv pa je gotovo zato, ker ga je mogoče izredno hitro prilagoditi za opravljanje različnih del. Prav zato pa se zanj že zanimajo nekatere lesno predelovalne delovne organizacije. V Vegradu poudarjajo, da so pripravljeni razviti maloserijsko proizvodnje omenjenih strojev.
Naši soogovorniki so se z inventivno dejavnostjo ukvarjali tudi že prej. »Seveda smo v največ primerih različne tehnične izboljšave kar sproti vnašali v proizvodnjo in o njih sploh nismo govorili. Tako delajo tudi številni drugi naši delavci, ki opravljajo različna dela dolga leta. Pri tem spoznajo, da bi bilo določeno fazo enostavneje, hitreje in boljše opravljati na kakšen drug način. Nič ne govorijo o kakšni izboljšavi, temveč jo kar sami začno
uporabljati in ta se potem uporablja naprej.«
Sicer pa se je pričela inventivna dejavnost uspešneje v Vegradu razvijati šele v zadnjem času, ko so za to področje dela zaposlili tudi strokovnega delavca.
Stanislav Pirečnik, Marko Šuligoj, Jože Meh. Ivan Hriberšek in Milan Kajzer pravijo, da jim je uspeh, ki so ga tokrat dosegli spodbuda za nadaljnje delo na tem področju. Še bodo razmišljali. kako naj bi kar sami posodobili proizvodnjo. Ob tem poudarjajo, da so uspeli, ker so jih sodelavci pri delu spodbujali, prav tako pa sta jim nudila vso pomoč tudi vodja tozda Mehanizacija Peter Glas in vodja sektorja Lesna Franci Rat.
M. Zakošek
Avtorji hidravličnega nakladalnika
Krajevna skupnost Podkraj-Kavče
Okrepiti
medsebojne vezi
Krajevna skupnost Letuš
Do konca leta še veliko dela
kljub temu, da bodo
veČino načrtovanih
nalog za letos v tej krajevni skupnosti uresničili, pa krajani zaradi kasnitve pri nekaterih delih niso povsem zadovoljni. bojijo se namreč, da jim bo slabo vreme onemogočilo uresničitev že začetih del. tak primer je vodovod v ro-perče in tajno, kjer tudi gradbeni odbor ni opravil vsega, kar bi moral.
V tem času zadovoljivo potekajo dela pri gradnji doma krajevne skupnosti, čeprav velja dejstvo, da so bili s prostovoljnim delom daleč najbolj prizadevni prebivalci Kavč, krajani ostalih zaselkov pa se pri tem niso preveč izkazali. Pri tem pa ni treba posebej poudarjati, da bo novi dom krajevne skupnosti namenjen vsem dejavnikom v tamkajšnji krajevni skupnosti, krajanom pa bo omogočil lažje in uspešnejše delo na vseh nodročiih.
Tudi dela pri kanalizaciji v Podkraju 1 so že pričeli, za ostali del pa si morajo še pridobiti potrebna soglasja in dokumentacijo. Dela bodo tako pričeli priKodnjo pomlad.
Vodstvo krajevne skupnosti Podkraj-Kavče med drugim tare tudi dejstvo, da je premalo sodelovanja in povezave med krajani, ki so v tej krajevni skupnosti že od vsega začetka in med tistimi, ki so se v ta kraj preselili v zadnjih letih. Zaradi novih gradenj je tudi problematika v tamkajšnji kraje-
vni skupnosti precej večja, zlasti® zaradi komunalne neurejenosti. Ni® namreč vodovoda, kanalizacije, cest in podobno. Zato je tudi sklep? komiteja za planiranje in varstvo^ okolja, da do nadaljnjega ustavijo® izdajanje gradbenih dovoljenj za® to področje, povsem razumljiv. 0
Družabno srečanje krajanov
Kot zanimivost naj zapišemo, da® bodo v krajevni skupnosti® Podkraj-Kavče v novembru® pripravili družabno srečanje vseh^ krajanov. Želijo namreč doseči, da« bi se krajani med seboj bolje'* spoznali, se pogovorili in končno1* tudi poveselili. Sedaj se namreč® prebivalci videvajo predvsem naig$ skupnih prostovoljnih delovnih š akcijah, teh pa v tem kraju ne^T manjka.
®
Komunisti o lastnih težavah	®
Na zadnjem sestanku osnovne jgfc organizacije zveze komunistov, ko^ so člani obravnavali predlog!? sklepov 13. seje CK ZKJ, so med^ drugim spregovorili tudi o lastnih ® težavah. Ocenili so delo komuni-® stov in družbeno-političnih orga- ^ nizacij. Ugotovili so, da nekateri^ člani samoupravnih organov kra-' jevne skupnosti niso dovolj akti-® vni, zato trpi delo teh organov. ® Sklenili so, da bodo o tem še® spregovorili na prihodnjem sestan- a ku. Za zgled in spodbudo ostalim, ^ so omenili krajevno organizacijo ZRVS Podkraj-Kavče, ki je bila® proglašena za najboljšo krajevno ® organizacijo na vseh področjih ® delovanja v letošnjem letu.	q
B. M. m
že dolgo nismo ničesar napisali o krajevni skupnosti letuš. zadnji dan prf.tf.kifr. a tf.nna pa smo le našli čas in ,,potrkali" na vrata krajevnega urada.
,,Nič kaj novega nismo naredili od krajevnega praznika, 12. julija letos. V delovnem programu imamo do konca leta zapisanih še nekaj nalog, vendar ne vemo, kako jih bomo lahko uresničili. Denarja nimamo prav veliko, prehitevata pa nas še čas in vreme," je na začetku pogovora povedal predsednik krajevne konference SZDL Viktor Zoreč, ki hkrati opravlja še tajniška posla.
Do sedaj so Letušani končali 3 dela pri izgradnji vodovoda v^ gmajni in da desnem bregu reke^ Savinje, krajevno skupnost očistili divjih odlagališč, uredili cvetlično gredo, lepe poletne dni pa so^ izkoristili za ureditev rekreacijske- s ga prostora. Prostovoljnega delaj pri uresničitvi naštetih nalog ni i manjkalo. Zlasti pri zadnji so marljivo delali mladinci.
Do konca leta sta ostala še dva • meseca. Krajani Letuša pa imajo i ,,v mislih" še kar nekaj dela. Vso j pozornost bodo namenili prekritju, doma krajanov. Nekaj opeke so že nakupili, nekaj je še morajo. Za' uresničitev te naloge bodo morali1 odšteti kar lepe denarce. Menili so, i da bodo imeli 200 tisoč dinarjev | dovolj. Zadnji izračuni pa kažejo, ^ da bodo rabili še najmanj enkrat " toliko. Seveda bodo Letušani vsa' dela naredili prostovoljno. ,,V< programu za letošnje leto nismo (j predvideli ureditve parkirišča za j
avtobuse, ki vozijo naše krajane na delo v velenjske in žalske organizacije združenega dela. To nalogo moramo kar najhitreje narediti, saj so sedaj avtobusi parkirani kar na pločnikih in ovirajo promet. Zal, je ureditev parkirišča povezana tudi z denarjem, ki ga za te namene nimamo. Nekaj denarja pa bomo morali dati še za obnovo mrlišče veže v sosednji krajevni skupnosti Braslovče."
Toda, to še ni vse. Tekočih nalog, ki potegnejo za sabo prav tako veliko denarja in časa, je prav tako nekaj." Zima je pred vrati, in treba se bo doeovoriti o delu naše
Do konca leta bi Letušani prekrili dom in uredili parkirišče za avtobuse
zimske službe. Na ,,tapeti" imamo znova zazidalni načrt. Dela nam resnično ne manjka, le na vprašanje, kako zbrati dovolj denarja
za vse to, ne znamo odgovoriti," je sklenil pogovor predsednik krajevne konference SZDL Viktor Zoreč.
Krajevna skupnost Desni breg
Kidričeva cesta spreminja podobo
Del Kidričeve ceste v krajevni skupnosti Desni breg spreminja t svojo podobo. Tako bi lahko na kratko opisali začetek del novega 1 avtobusnega izogibališča, ki je bil 1 več kot potreben. Tako bo rešena i prometna stiska, ki je v tem , predelu Titovega Velenja predsta-, vljala ozko grlo še zlasti ob konicah. Tudi potniki bodo lahko na avtobus počakali zaščiteni pred slabim vremenom.
Dela pa so zahtevala prestavitev slaščičarne Ziberovič in kioska za časopise. Slednjega so začasno prestavili pred Tržnico. Oba pa bosta novo mesto dobila ob izgradnji objekta avtobusnega izogibališča. Krajevna skuinost bo
Vesna Žerjav: TeŽkO ČakaiT10 M 110 V VltCC
Z RAZNIMI DOBROTAMI JE PRETEKLI PETEK OBISKALA TETKA JESEN TUDI MALČKE V VRTCU V ŠMARTNEM OB PAKI. PRE ŠEREN ŽIV-ŽAV, SMEH IN ZADOVOLJSTVO OTROK STA SE RAZLEGALA V OKOLICI ŠOLE V TEM KRAJU TJA DO TRETJE URE POPOLDNE.
»Lepo smo se imeli, tetka Jesen je tudi nam prinesla polno dobrot. Še sreča, da nam je bilo tudi vreme naklonjeno,« je povedala ob našem obisku vzgojiteljica Vesna Žerjav, ki opravlja ta poklic že celih 12 let in nadaljevala: »Lepo je pogledati vesele malčke, ki živahno skačejo sem ter tja ter te imajo radi.«
Vesna je »vedela« kaj bo, ko bo odrasla, že v zgodnjih otroš-kih letih. »Vedno sem se rada igrala s punčkami, v okolici svo-
jega doma sem bila že prava varuhinja. Rada sem imela otroke, zato se nisem težko odločila za svojo nadaljno življenjsko pot.« Prvo zaposlitev je dobila naša sogovornica v Šmartnem ob Paki, kjer vzgaja malčke še danes.
Svoje delo z veseljem opravlja. Pravi, da jije pisan ta poklic na kožo. Še nikoli ni pomislila o kakšni preusmeritvi. Res. da vedno ni lepo in prijetno, sploh pa sedaj ne, ko imajo v vrtcu v Šmartnem ob Paki kar 68 otrok, za igranje in razvijanje raznih dejavnosti pa tako malo prostora. Vesna in njene sodelavke, še bolj pa malčki, komaj čakajo, da bo zgrajen nov vrtec, kjer bodo bolj svobodni in imeii več prostora za razne igre. Vendar človek krizo prebrodi, pa gre. Po njenih besedah je delo vzgojiteljice razgibano, pestro in prijetno. Veliko ima vzgojiteljica didak-
tičnega dela. znati mora plesti, šivati. »Ta poklic moraš imeti resnično zelo rad, drugače kar
kmalu obupaš. Otroci so dandanes zelo živahni, imajo mnogo interesov. Težko je ugoditi vsem
in za vsakega najti primerno zaposlitev. To ni vedno enostavno.
Delo v našem vrtcu je zelo otež-kočeno, saj imamo na voljo zelo malo prostora. Še nikoli nismo imeli v vzgojnovarstveno dejavnost v našem kraiu vključenih toliko malčkov kot letos.«
Še sva se z Vesno pogovarjali o lepih in malo manj lepih straneh vzgojiteljskega poklica. Med drugim je sogovornica povedala tudi to. da mora vzgojiteljica marsikatero igračo ali drugi didaktični predmet narediti doma in da ji to vzame veliko časa. Čas je njen sovražnik. Vedno jo prehiteva.
»Poleg službenih obveznosti mora skrbeti še za dom in družino. Če pa si človek gradi še lasten dom, potem pa tako veste, koliko časa ti ostane zase in za tvoje konjičke.« Vemo Vesna!
bogatejša tudi za novo ribjo restavracijo, za kar je svet krajevne skupnosti že dal soglasje. Verjetno pa bo v novozgrajenih prostorih našla mesto tudi banka.
Nekaj sredstev je krajevna
skupnost že nakazala Samoupravni komunalni skupnosti občine Velenje, svoj delež pa bodo seveda primaknili tudi bodoči lastniki lokalov v avtobusnem izogibališču.
mkp
Odstranitve slaščičarne in kioska s časopisi. Oba pa bosta našla svoje mesto v novozgrajenem avtobusnem izogibališču.
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV
Velika pozornost v Zdravilišču Topolšica
Pretekli ponedeljek mi je nenadoma ,,ponagajalo" srce. Kot mi je kasneje povedala zdravnica sem takrat preživel rahel srčni infarkt. Pozornosti, kakršne sem bil deležen ob prihodu v zdravilišče Topolšica, nisem pričakoval, še zlasti zato ne, ker sem slišal več kritik kot pohval. Takojšnja pomoč zdravstvenega osebja, velika pozornost in skrb mi je morda rešila življenje. Tudi pri ponovnem pregledu me je osebje lepo sprejelo in mi namenilo vso skrb. Ko sem čakal na pregled, sem se dobro
okrepčal tudi v njihovi kuhinji za malo denarja.
Za vso skrb, pozornost in pomoč, ki sem jo bil deležen, se zahvaljujem doktor Karolini Grilovi in medicinskemu osebju oddelka Planika zdravilišča Topolšica in jim želim še veliko delovnih uspehov. Pacientom, ki iščejo pomoč v zdravilišču Topolšica pa svetujem, da obiskujejo vedno svojega zdravnika, saj le on najbolje pozna tvojo bolezen in način zdravljenja. Tako bo manj težav in nepotrebnega razburjenja.
Rudi Vrčkovnik Florjan 27 Šoštanj
Šaljiva nagradna igra
Ste duhoviti?
Tudi tokrat objavljamo nekaj najduhovitejših odgovorov na vašo in našo nagradno šaljivo igro.
Vojko Komprej iz Skornega 20 v Šoštanju pravi takole: ,,Dandanes moraš gledati tudi v nebo. Nikoli ne veš, od kod kaj prileti. Kakšen paket ukrepov ZIS na primer ..."
Milena Ledinek iz Lokovice 79, Šoštanj sprašuje: ,,Le kje so naše cene?"
Milka Goričan, Gaberke 88, Šoštanj: ,,Kaj gledamo v zrak, delo je pri tleh!"
Danilo Sedovšek, škale 52, Titovo Velenje: ,,Verjetno jim kažejo kavo po 100 dinarjev."
Žepno knjigo bo tokrat prejel Vojko Komprej iz Skornega 20.
Pred vami pa je že nova fotografija. Najduhovitejše odgovore nam pošljite na uredništvo Naš čas, Foitova 10, Titovo Velenje, do petka, 9. novembra. Najduhovitejši odgovor bomo spet nagradili.
Iščemo najstarejšo fotografijo
Današnjo fotografijo za j Fani Cvan iz Rečice ob Paki. I so se postavili pred fotograt-rubriko Iščemo najstarejšo Pravi, da je fotografija lani ski aparat svatje na poroki fotografijo nam je prinesla | praznovala 50-letnico. Takole | njenega očeta leta 1903.
31. oktobra 1984 ★ Titovo Velenje
PO MOZIRSKI OBČINI
nas cas * stran 5
Krajevna skupnost Gornji grad
Gradnja povsem zamrla
Vse krajevne skupnosti v Gornji Savinjski dolini se otepajo z vrsto težav, ki pa jih seveda bolj ali manj uspešno razrešujejo. Izjema razumljivo ni niti krajevna skupnost Gornji grad, kjer so doslej že veliko postorili, imajo ob tem prav tako veliko potreb in načrtov, pri uresničevanju katerih pa se srečujejo z obilico težav, pri čemer prednjači izgradnja mrliške vežice, pa tudi stanovanjska izgradnja ni razrešena. O tem je nekaj več povedal predsednik sveta te krajevne skupnosti Janez Pustoslemšek.
»Nekaj letošnjih načrtov je padlo v vodo, vendar ne po naši krivdi, zato morebitno negodovanje krajanov o delu organov krajevne skupnosti ne bi bilo na mestu. Gre namreč za prepo-trebno in načrtovano gradnjo mrliške vežice, s katero imamo že leto dni nenehne težave. Najprej se je po zaslugi drugih stalno zatikalo pri izbiri lokacije, pa pri načrtih in seveda pri sredstvih.
Janez Pustoslemšek: »Krajanom velja za društveno dejavnost resnično priznanje«.
Zagotovili smo sredstva za izgradnjo do 3. faze in se dogovorili z izvajalcem, zaradi naložbe na negospodarsko področje pa bi seveda morali imeti zagotovljena sredstva za celotno naložbo.
Zaradi vseh zatikanj je vrednost že zagotovljenih sredstev seveda močno padla. Predračunska vrednost za vežico je po trenutnih cenah okroe 7 milijonov dinarjev, koliko pa jo bomo zaradi podražitev povečali, bomo seveda videli prihodnje leto. Za to gradnjo smo namenili del sredstev občinskega samoprispevka, v celoti pa bomo problem rešili s krajevnim samoprispevkom za katerega so se na zboru krajanov opredelili prebivalci. Uresničili ga bomo v zimskem času in spomladi bomo imeli sredstva zagotovljena.«
S kakšnimi težavami se sicer še srečujete?
»Žal nismo mogli napeljati javne razsvetljave v novem naselju, pa tudi posodobitev ceste v Kanalščico je odpadla. Vrednost del na tej cesti bi dosegla 4 milijone dinarjev. Polovico so bili pripravljeni prispevati kmetje sami, ker pa svojega deleža niso zagotovili gozdno gospodarstvo in drugi, z gradnjo ni bilo nič.
Naslednji pereč problem je stanovanjska izgradnja. Novi zakon o kmetijskih zemljiščih je preprečil gradnjo na vseh predvidenih površinah, zato je izgradnja povsem zamrla in bomo imeli z njenim nadaljevanjem resne probleme.«
Kakšne naloge ste kljub temu uresničili?
»Predvsem smo obnovili dva mostova na cesti proti Šikatu in za to namenili poldrugi milijon dinarjev. Pomembnojetudi.dasmo v krajevnih skupnostih Gornji grad. Nova Štifta in Bočna pridobili 40 novih telefonskih priključkov. Večino stroškov so pokrili naročniki sami, nekateri celo po 20 starih milijonov, nekaj je prispevala krajevna skupnost, povedati pa moram, da je bilo zaradi zavlačevanja in podražitev veliko hude krvi med krajani.«
Kaj pa društvena dejavnost v kraju in v krajevni skupnosti?
»Tu lahko z veseljem poudarim. da je zadnja leta dejavnost društev izredno pestra. To velja tako za turistično, gasilsko, prosvetno in planinsko društvo, če na hitro omenim samo nekatere. Vsi imajo veliko zahtevnih načrtov in jih tudi dosledno uresničujejo. Zato velja vsem krajanom resnična pohvala za udejstvova-nje na najrazličnejših področjih.«
Gospodarjenje z gozdovi
Kasni odpravljanje posledic vetroloma
Tudi za videz kraja so poskrbeli, tale posnetek je samo za ponazoritev

Nova mostova v Šokatu sta velika pridobitev.
gozdarska inšpekcija mozirske občine je s pregledi na terenu ugotovila, da je gospodarjenje z gozdovi v zasebni in družbeni iasti, z njimi v pretežni meri gospodari nazarsko gozdno gospodarstvo in v manjši zgornjesavinjska kmetijska zadruga, skladno s politiko enotnega gospodarjenja z gozdovi ne glede IN a značaj lastništva.
Kljub temu obstaja delna razlika med gospodarjenjem v zasebni in družbeni lasti, ki pa jo seveda pogojuje značaj lastništva. Gotovo sta način dela in uresničevanje načrtov v temeljni organizaciji povezana in soodvisna z mnogimi učitelji, ki imajo povsem drugačno težo in vpliv, kot v temeljni organizaciji združenega dela, kar pa seveda terja veliko strokovnosti in dobro poznavanje razmer na terenu. Pri tem je treba še posebej upoštevati dejstvo, da TOK ustvarja tri četrtine vse blagovne proizvodnje, tozdi pa le eno. To razmerje je posebnost gozdarstva v Gornji Savinjski dolini, saj je razmerje v Sloveniji prav obratno, seveda v korist družbenih gozdov.
Letos predstavlja poseben problem odpravljanje posledic vetroloma. Zato so sestavili poseben program in posamezne zadolžitve tudi časovno opredelili, del pa vseeno niso opravili v skladu z načrti. Terenski pregledi so pokazali, da sečišča še niso dokončana, les in celo drevje še leži po gozdovih, vse skupaj pa predstavlja žarišča gozdnih škodljivcev, če izgube kakovosti in vrednosti lesa sploh ne omenjamo. Inšpekcija meni, da vzrokov zato ni treba iskati samo v
objektivnih težavah, saj zagotovo tičijo predvsem v premajhnih prizadevanjih na terenu. Pomanjkljiv je tudi količinski pregled nad lesom, pridobljenem v poškodovanih sestojih, kar posameznikom omogoča odtujevanje določenih količin lesa.
Izvajanje gozdno-gospodarskih načrtov priča, da so posek in od-kazila v rahlem zaostanku. V celotnem področju nazarskega Gozdnega gospodarstva so načrte uresničili 94 odstotno. Manj ugodno je razmerje med iglavci in listavci, saj s sečnjo slednjih zaostajajo za 16 odstotkov, kar količinsko ni zanemarljivo. Gozdno-goji-tvena dela uspešno izvajajo, na posameznih področjih pa ugotavljajo, da je manj gozdov v obnovi, vendar je to posledica spremenjenega načina gospodarjenja z gozdovi, saj gojitvena načela ne dovoljujejo končnih posekov.
Tudi gradnja gozdnih prometnic je skladna z načrti, pri izvajanju dela pa premalo upoštevajo varovanje okolja, nestrokovno delo pa povzroča veliko škode na drevju in nasipnih brežinah. Pri sklepnih delih na teh objektih premalo pozornosti namenjajo odvodnjavanju, kar kaj kmalu znatno povečuje stroške rednega vzdrževanja, ki je zaradi neustreznega financiranja že brez tega problematično. Povečati bo treba tudi obseg preventivnih varstvenih ukrepov, saj raste škoda, ki jo povzročajo gozdni škodljivci, predvsem lubadar.
Potrebno bo tudi večje sodelovanje med gozdarji in lovci, saj tudi divjad povzroča veliko škode na drevju, problem pa je tudi paša živine izven planinskih pašnikov. Stanje na področju nedovoljene trgovine z lesom se prav tako ni bistveno spremenilo. Gozdarski delavci skorajda ne prijavljajo ne-
mmm
%fl|#It fettiri
GRADIJO KANALIZACIJO — Nekatere prebivalce spodnjega dela trga v Gornjem gradu močno pesti problem kanalizacije, zatto so se odločili, da ga razrešijo. S plačilom betonskih cevi in gramoza jim je na pomoč priskočila krajevna skupnost, vsa ostala dela pa bodo s prostovoljnim delom in na druge načine opravili sami.
dovoljenih sečenj, čeprav lahko inšpektorji z gotovostjo trdijo, da so celo v porastu. Seveda k temu veliko pripomore neugodno cenovno
razmerje med oblim in žaganim lesom, svoje pa prispevajo tudi različni odkupni pogoji predelovalcev v dolini in izven nje.
Prosvetno društvo Gornji grad
Popestriti klubsko
dejavnost
gornjegrajski ljubitelji kulturne dejavnosti, združeni v tamkajšnjem prosvetnem društvu, se
PREDVSEM PONAŠA in 7 IZrednim delom dramske sekcije. ta je že dolga leta med najboljšimi v mozirski občini, prav posebej pa so se njeni člani izkazali v zadnjem obdobju.
Letos pomladi so pripravili tretji del o Kreflih in s tem sklenili trilogijo Ivana Potrča. S to igro so se izkazali predvsem med kulturnim tednom v mozirski občini, saj so z njo vsebinsko in količinsko močno obogatili njegov utrip. Med tem tednom so namreč igrali tudi izvirno igro Zadrečke zdrahe, z obema pa pri gledalcih vsepovsod dosegli nedeljena priznanja in navdušenje.
Ze pomladi so se tudi odločili za Partij ičevo igro Moj ata socialistični kulak. K sodelovanju so znova povabili Andreja Kurenta in poleti vadili tudi po pet ur na dan. Poleti zato, da so se izognili mrazu, saj se še vedno in vse bolj otepajo s problemom' stroškov za kurjavo. Prvo predstavo so pripravili v Gornjem gradu 29. septembra. S to igro bodo v zimskih mesecih gostovali predvsem po krajih v Zadrečki dolini, gledalcem v Savinjski pa se bodo predstavili v prihodnjem kulturnem tednu. Želeli so nastopati tudi v delovnih organizacijah, pa jim žal ni uspelo.
Gledališka dejavnost je torej v polnem razmahu in zasluži vso pohvalo, v prosvetnem ("ruštvu pa so se odločili, da bodo svoje delo
skušali popestriti tudi na drugih področjih. Oživili bi radi filmsko sekcijo, pri tem pa se znova pojavljajo velike težave z ogrevanjem dvorane. Stroški so namreč tako veliki, da bodo morali po vsej verjetnosti ukiniti predstave in jih prirejati le še občasno. Uvedli bi radi tudi klubsko dejavnost, zlasti za mlade, zelo radi pa bi obnovili delo pevskih zborov. Zanimanja za to je med ljudmi dovolj, problem je le strokovni kader. Razmišljati bodo morali tudi o obnovi prosvetnega doma, ki je več kot potrebna. Seveda uresničitev načrtov visi v zraku zaradi znanega nesorazmerja med zanimanjem za kulturo v Gornji Savinjski dolini in materialnimi možnostmi za njeno krepitev in razvoj.
Šmartno ob Dreti
Srečni starši in otroci
V KRAJEVNI SKUPNOSTI ŠMARTNO OB DRETI SO KREPKO OPLEMENITILI SREDSTVA OBČINSKEGA SAMOPRISPEVKA. NE VELJA NAŠTEVATI VSEH PRIDOBITEV, OMENIMO PA LAHKO OBNOVLJENO ŠOLO IN PROSTOREN VEČNAMENSKI PROSTOR, MORDA NAJBOLJ VESELI PA SO BILI OTROŠKEGA VRTCA. ZA STARŠE TO ZAGOTOVO VELJA, NIČ MANJ PA ZA NJIHOVE OTROKE, KI SO OB NAŠEM OBISKU VESELO ZAPELI PRIJETNI PESMICI O SVOJEM VRTCU IN KRAJU, SAJ IMAJO OBA ŠE KAKO RADI.
Tudi vzgojiteljica Melita Mikek je z zadovoljstvom navrgla nekaj
osnovnih podatkov. Prvo obletnico svojega vrtca bodo v Šmartnem ob Dreti »proslavili« decembra in brez ovinkarjenja lahko zapišemo, da so vsi zadovoljni in naložba ni bila zgrešena. Lanije vrtec obiskovalo 23 otok, letos pa jih je v prijetnem in koristnem varstvu 2Q. Vsi so iz domačega kraja, mešano skupino pa sestavljajo otroci od 3 do 7 let. Nekaj problemov imajo s tem, da še nimajo vseh potrebnih sredstev za normalno delo, predvsem pa pogrešajo igrišče. V krajevni skupnosti se že pogovarjajo o izgradnji in najmlajši upajo, da se bodo kmalu igrali na njem. Zanimanje za vrtec seveda ne bo upadlo, saj se v kraju in okolici naseljujejo mlade delavske družine.

Otroci so radi zapeli, povedali pa so še, da imajo vzgojiteljico in varuhinjo zelo radi.
Gasilci v Šmartnem ob Dreti
Veliki letošnji uspehi
V ŠMARTNEM OB DRETI SE POLEG DRUGIH Z VELIKIMI USPEHI LAHKO POHVALIJO TUDI GASILCI. Z IZREDNO POMOČJO KRAJANOV SO LETOS ZABELEŽILI NEKAJ LEPIH DOSEŽKOV. PREDVSEM VELJA OMENITI NAKUP NOVEGA SODOBNEGA KOMBINIRANEGA GASI I.SK EGA AVTOMOBI-
LA. KI JIH JE VELJAL 2.2 MILIJONA DINARJEV. OBČINSKA GASILSKA ZVEZA JE K TEMU PRISPEVALA 25 STARIH MILIJONOV. KRAJEVNA SKUPNOST 5. VSE OSTALO PA SO ZBRALI SAMI S POMOČJO KRAJANOV.
Hkrati s tem uspehom se je pojavil nov problem. Za novo vozilo namreč nimajo primerne
Predsednik društva Silvo Forštner je z delom društva lahko upravičeno zadovoljen
garaže, zato so se odločili za prizidek k svojemu domu. Potrebovali bodo 800.000 dinarjev. Polovico sredstev že imajo sami, polovico pa bodo nadoknadili z veliko mero prostovoljnega dela in na druge načine. Objekt bodo še letos spravili pod streho. Povedati velja še to. da so svojo dvorano v domu pregradili in jo namenili za telefonsko centralo.
Skupno šteje društvo 200 članov. od tega je 60 operativnih. Za kraj. ki ima kakšnih 700 prebivalcev je lo kar lepa številka
Imajo vse desetine, v letošnjem tednu požarne varnosti pa so ustanovili še žensko, ki je doslej edina manjkala.
G. stran * r>8S CaS
STRAN MLADIH
Titovo Velenje ★ 31. oktobra 1984
Stabilizacija v naši družini
V	naši družini poskušamo vsi varčevati. Mamica varčuje bolje, očka nekoliko slabše. Vendar ne mislim, da očka zapravlja. On pač ni tako varčen Tudi zase mislim, da sem bolj podobna očku
Mamica varčuje z vodo, prej izključi likalnik. v trgovini kupi le tisto kar potrebujemo. Le včasih, kadar je dobre volje, prinese nekaj slaščič.
Zase pa vem, da me včasih kar zavede v trgovino. Vse mi je všeč, vse bi rada imela. Očka mi večkrat izpolni željo, mamica pa le malokdaj. Toda, ona me vedno preseneti za rojstni dan. Kupi mi obleko, hlače, bluze in spodnje perilo. Tudi za novo leto nismo skromni. Pod jelko je veliko daril zame, očka in mamico.
Pri gorivu je drugače Doma imamo vsak svoje kolo in včasih se namesto z avtomobilom odpeljemo na izlet s kolesi. Tako prihranimo gorivo in še zdravje si krepimo.
Ker nerada pomivam posodo, si včasih želim, da bi imela pomivalni stroj. Toda s tem bi porabili še več elektrike, že tako je v hiši veliko pripomočkov na elektriko: likalnik. pralni stroj, luči, sesalec, televizija. radio, sušilec las.
Za našo družino ne morem reči, da smo varčni, zapravljamo pa tudi ne.
Lucija Zverk, 6. a OŠ bratov Letonje Šmartno ob Paki
Če bi lahko uredil svet po svoje
Ce bi lahko jaz uredil svet po svoje, bi bilo povsem drugače: brez vojn. vsi ljudje bi imeli dovolj hrane in oblačil. Spremenil bi naravo, bila bi bolj čisla in urejena. Bregovi rek lepo urejeni, vode čiste. Starši in otroci bi se spet lahko kopali in lovili ribe. Tudi gozdove bi očistil navlake. V parkih bi se ljudje resnično lahko odpočili in se naužili svežega zraka. Smeti pa odlagali v koše za smeti, ki bi jih bilo povsod veliko.
V	trgovinah bi pocenili vse izdelke. Kupili pa bi lahko vse. Družine bi bile srečne, starši bi hodili v službe, otroci pa . . . V šolah bi imeli le štiri ure pouka, zadnjo uro bi igrali nogomet ali kaj podobnega. Tudi drugod po svetu bi bilo tako kot pri nas. Tako bi jaz uredil svet po svoje.
Gregor Brdnik. 6. b OŠ bratov Letonje Šmartno ob Paki
Blok bi lahko zgorel
Nekega dne, ko sem ravno prišla domov, sem zavohala dim. Hitro sem pogledala skozi okno, da bi videla, kje gori in videla, da se kadi iz osmega nadstropja. Ni še bilo kaj hudega. Hitro sem vzela lonec vode in odšla gor. Potrkala sem na vrata tiste stanovalke ter jo o tem obvestila. Takoj je gospa odprla balkonska vrata in videla, da je bil na balkonu med suhimi roiami cigaretni ogorek. Hitro sva ga potili z malo vode in potem sem cigaretni ogorek odnesla v školjko. Gospa pa je še v istem trenutku napisala listek, ki se je takole glasil: Spoštovani stanovalci!
Danes se je pri nas zgodila nesreča. Nekdo je vrgel na naš balkon cigaretni ogorek. O tem me je obvestila mala deklica. Stanovalce prosim, da cigaretnih ogorkov ne mečete skozi okno.
Kristina Kranj c
Tako bi bil lahko zgorel blok.
VSEM ŽELIM, DA BI BILI DRUGIČ BOLJ
PAZLJIVI!	Alenka ZAGER — 4. b
OS bratov Mravljakov
Partizanski miting
V	ponedeljek smo priredili partizanski miting. Prvo in drug uro smo imeli pouk, pri razredni uri pa smo se pripravljali na miting. Slovensko zastavo smo obesili na steno, potem smo izrezovali zvezde in pisali tudi parole. Pomagale so tudi tovarišice.
Občina Velenje praznuje svoj praznik 8. oktobra zato, ker je bil na ta dan 1. 1941 napad na Šoštanj. Partizani so za nekaj ur osvobodili Šoštanj.
Takrat so na hribih pokale puške. Veliko talcev so tudi postrelili. Danes stoji v Šoštanju za tovarno
Galip velik spomenik tem žrtvam. Na vrhu spomenika je velika peterokraka zvezda.
Zbrali smo se vsi učenci in učitelji. Pevci so peli partizanske pesmi. Nekatera dekleta pa so recitirala. Nalo je tovarišica prebrala, zakaj praznuje občina Velenje praznik na ta dan.
Mitinga se je udeležil tudi borec tovariš Novinšek, ki je pripovedoval, kako je bilo v Šoštanju med vojno. Nato smo ga vprašali, katero pesem ima najraje. Najraje je pel Hej brigade in to pesem smo vsi skupaj zapeli.
Našega mitinga se je udeležila tudi predstavnica OZPM tov. Majda Pergovnikova.
Na koncu smo vsi zapeli himno naše šole in s tem končali miting.
Pionirji 8. b razreda OŠ XIV. DIVIZIJE s prilagojenim programom
Reševanje ptičkov
V daljavi za gozdom se je kadilo. Bil sem s prijateljem. Vprašal meje, kaj se tam kadi in povedal sem mu, da se je najbrž nekaj vžgalo. Stekla sva na drugo stran gozda. Zraven gozda je bilo jezero. Požar sva hotela pogasiti z vedrom, ki sva ga našla. Toda ni in ni šlo. Ko sva na eni strani pogasila, se je vžgalo za najinim hrbtom. V bližini sem zaslišal čivkanje mladih ptičkov. Prijatelju sem rekel, naj steče do telefonske govorilnice, sam pa sem splezal na drevo in vzel ptičje gnezdo. Ptičke sem odnesel na varno in odšel gasit ogenj. Tedaj so se pripeljali gasilci. Pogasili so ogenj.
Mladen FIUPOVIČ — 4. a OŠ bratov Mravljakov
Izlet na Raduho
Pred nedavnim se je naš planinski krožek odpeljal na izlet na Raduho. Priključili smo se Planinskemu društvu Šoštanj. Bilo nas je malo otrok, več je bilo odraslih. Na izlet smo se peljali zgodaj zjutraj in prispeli do Solčave, nato pa po panoramski cesti do sedla. Tam smo se malo odpočili in nato krenili peš do kmetije Bukovnik. To je najvišja kmetija v Sloveniji. Šli smo dalje do planinske koče na Groha-tu. Tu smo dobili štampiljko za knjižico Pionir planinec in kupili kartice in odšli po zavarovani poti na vrh Raduhe. Jaz sem imela zelo dobrega spremljevalca, ki me je spremljal po strmi pgti s klini in jekleno vrvjo. To je bil Puter Franc. Srečna sem bila, da sem prispela na vrh, bilo je lepo, čeprav me je večkrat, ko sem pogledala nazaj, stisnilo pri srcu.
Vračali smo se preko Loke v Luče in zvečer zdravi in srečni prišli v Šoštanj, kjer so nas že čakali domači.
Valerija Švikart, 3. a OŠ KD Kajuh Šoštanj
Pobirali smo jabolka
V torek smo imeli dve uri pouka, nato pa smo šli pobirat jabolka. Šel je naš in 8. b razred. Ko smo prišli tja, nas je sprejela prijazna tovarišica iz Ere. Razdelili smo se v več skupin. V vsaki skupini smo bili trije. Zraven mene sta bila še Martina in Tatjana. [Sprva smo pobirale same, potem pa je prišla k nam druga skupina, da so nam tresli, kar je bilo še na drevesu. V tej skupini so bili: Slavci, Franci in Jovan. Lahko smo jabolka tudi jedli. Tovarišica in tovariš sta prišla večkrat gledat, koliko smo pobrali. Mi smo pobirali jabolka po tleh in kolikor jih je bilo še na drevesih. Ko smo končali, je prišla tovarišica iz Ere in je zaboje preštela. Nabrali smo štiriinštirideset zabojev jabolk. Nato smo določili najboljšega posameznika in najboljšo skupino. Najboljši posameznik je bil Jovan. Najboljša skupina pa so bili Jože lršič in Jože Postružnin ter Jani Špeh. Nato smo se preobuli in šli domov.
Branka RAZGORŠEK 8. a razred OŠ XIV. divizije s prilagojenim programom TITOVO VELENJE
Požar na seniku
Na počitnicah sem bil pri stricu. Pomagal sem mu pri hranjenju živine. Vsak dan sem hodil po seno, ki je bilo spravljeno na seniku.
Zjutraj, ko sem vstal, je bilo lepo vreme. Šel sem na senik, kjer sem se igral s prijatelji. Naenkrat pa smo zagledali turiste, kako so pekli klobase. To sem šel povedat stricu, ki je ravnokar molzel krave. Stric je premišljeval in se spomnil. Šel jih je opomnit, naj
pazijo, kako kurijo, ker se je že tu zgodilo veliko požarov. Turisti se na opozorilo niso zmenili in se norčevali iz njega, češ kako se lahko to zgodi nam. In res. Začel je pihati močan veter, ki je žerjavico kar odpihnil. Ta žerjavica je priletela na stričev senik. Začelo je goreti. Stric je hitro poklical gasilce, jaz pa sem gasil ogenj. Požar je bil pogašen.
Mislim, da je treba biti pri delu z ognjem bolj pazljiv. Pa tudi nasvet, ki ti ga kdo da, je treba upoštevati.
Sebastjan DOMANJKO — 4. b OŠ bratov Mravljakov
Pionirji veselo na delo
Kmet-človek, ki skrbi za ljudstvo. Tvoje roke in stroji so orodje za tvoje težko in nikoli končano delo. Dolga in težka je tvoja zgodovina. Bil si zatiran in izkoriščan. Davki so izpodjedali tvoj pridelek. Kot dokaz izkoriščanja so ostali žulji, ki si jih dobil od napornega dela. To je bil fevdalizem. To je bila preteklost. Danes so časi drugačni. Kmetje so svobodni. Svoboda, ali ni to ena izmed najlepših človeških besed. Svoboda. Svoboda pomeni, da si na svoji zemlji sam svoj gospodar, zemlja pa je zate zaklad, zaklad, na katerega si tako navezan, da se od njega ne daš ločiti.
,,Ne poskušaj se uveljavljati kot lirik," me je iz premišljanja vrgla soseda Jasna, „raje mi povej, kako je bilo." ,,Ne bodi no nesramna", sem se razjezila ,,pravkar razmišljam o jedru in uvodu spisa, ti pa me motiš." Umolknila sem. Postalo mi je kar malo žal, da sem s temi besedami Jasno tako grdo zavrnila. Zamislila sem se. Besede mi niso in niso šle z jezika. ,,Kar bo, bo, sem si rekla, vzela pero v roke in začela pisati.
Dolžnost vsakega pionirja je, da se čim bolj trudi pri svojem izobraževanju in s tem pomaga sebi in družbi. To je bil eden izmed glavnih stavkov na pionirski konferenci, na kateri sem sodelovala kot član bivše pionirske organizacije. Joj, kako je bilo vse to dolgočasno. Komaj sem čakala, da bo vsega tega konec, in da se bo začel zame in za moje sošolce naporen delovni dan. Uh!! sem si oddahnila ob koncu in brž stekla na šolsko dvorišče, kjer so me že čakali sošolci. Oddaljili smo se od šolskega dvorišča. Stopali smo navkreber po asfaltni gozdni cesti. Na hribu na robu gozdiča sem zagledala prikupno hišico. ,,Da, to je tista kmetija," sem si rekla in stopila hitreje. V daljavi se je oglašal pasji lajež. Ustavili smo se pred velikim gospodarskim poslopjem. Na levi se je ob njem vzpenjala vinska trta, na desni pa je stal ob hlevu silos. Odprla so se vrata, že osivela, a dokaj mlada gospodinja nas je lepo sprejela in povabila v silos. Vstopili smo v majhen prostor kvadratne oblike. ,,Uh, kako smrdi," mi je šepnila Andreja. Namesto, da bi ji odgovorila, sem se obrnila k ob sebi stoječi Klavdiji in jo radovedno vprašala: ,,Čuj, kaj pa naj delam," ,,Še sama ne vem," mi je ta odgovorila. Toda nekaj trenutkov kasneje je bilo vsem jasno in jeli smo skakati po koruzi (siliranje koruze). A moči so nam počasi pešale in večini so tekle po čelu znojne kapljice. Toda nismo odnehali. Prijazni domačini so nam skušali pomagati tako, da
so prinesli kasetofon in vrteli za nas čudovite melodije. Usta so se nam nenadoma razširila v smeh in porabljene moči so se nam naenkrat povrnile. ,,Hop, hop, gor, dol, dajmo, dajmo," so nas ob vsem tem spodbujali še tovariševi klici in tako smo preživeli, bolje rečeno preskakali poldrugo uro. Zaradi napornega dela in prevelike porabe energije, pa nam je kar kmalu zakrulilo v želodcih. Na to so seveda računali tudi naši gostitelji in nas brž postregli z okusno potico in jabolčnikom. Toda uraHeče in nič ne reče in kmalu nato, ko smo pojedli, smo se morali posloviti.
Se enkrat sem se ozrla na kmetijo in nato stekla proti šoli. Takšne akcije so mi zelo všeč in želela bi jih še več.
Vlasta ZADRAVEC — 8. a COŠ bratov Mravljakov
Titovo Velenje -mej kraj
Začelo se je kot v pravljici.
Bilo je majhno rudarsko nasede, kjer so živeli rudarji in njihove družine. Iz leta v leto je to naselje raslo v kraj, mestece in nazadnje v mesto, Titovo Velenje.
Ime je dobilo po velikem revolucionarju in idealu pravičnosti, Titu. V tem mestu živijo skoraj vsi narodi iz vse Jugoslavije v prijateljstvu in miru. Mi, prebivalci tega prečudovitega mesta, pa smo ponosni nanj. Mesto obdajajo venci gričev in hribov, poraščeni z gozdovi in travniki. Na dva dela pa ga deli reka Paka, ki pa je, na žalost, vsako leto bolj onesnažena. Skoraj neverjetne se nam zdijo pripovedi starejših ljudi, ki jo opisujejo kot bivšo kraljico šaleške doline. Bila je bistra in neukrotljiva lepotica, a sedaj je le počasna, rjava reka, ki se pomika po strugi navzdol.
Seveda pa ne smem pozabiti na velik delež tovarne Gorenja in rudnik ter pomembno zgodovinsko ozadje med drugo svetovno vojno. Tu se srečujemo z najrazličnejšimi akcijami in napadi partizanov, ilegalcev, kurirji . . .
Čeprav štejemo Titovo Velenje med moderna mesta, pa se najdejo v"njem tudi drugačni kotički. Na mračni srednji vek nas spominja velenjski grad, pod katerim je strnjen stari del mesta. Plemeniti grad se košati v vsej svoji lepoti na hribčku, preoblečenem v gozd in travnik. In ko se zmrači, ga osvetljuje na desetine luči ii> takrat se nam zdi tako mogočen, velik in gospodovalen.
Drugi manj lepi gradovi, pa soje na drugem griču. Pogled nanj nas spominja na krvave boje s Turki. Vendar je kljub temu, da je že skoraj ruševina, tako častitljiv in vreden omembe, saj se po njegovem imenu imenuje vsa ta dolina — Šaleška dolina.
In tu se zgodba konča. Če bi hoteli napisati vse o Titovem Velenju, o njegovi zgodovini in sedanjosti, bi potrebovali veliko časa, črnila, papirja. Ker pa je to skoraj nemogoče, je morda bolje, da sem svoje mesto opisala po svojih mislih in povsem domače.
Blanka VRHOVNIK — 8. a COŠ bratov Mravljakov
Brez besed(vos)
b|gižg| cso!Sf
A 9160 PLIBERK, TELEFON: MOCOU194

KONSUM
POZDRAVLJENI, SOSEDJE!
Za vas smo zgradili novo prodajalno, ki smo jo preimenovali iz supermarketa v
In+v Valentin Blaiej. 9150 Bleiburg, Tel 04235 / 2194. Te!ex 422730 6LCE A
A 9150 PLIBERK TELEFON 99434236-2085
Preselili smo se na novi
CENE VELJAJO TUDI V KONSUM LABOD (LAVAMUND)
POZOR: sedaj posebno ugodne ponudbe - samo do 14. novembra 1984
ŠINCEL - toplovodni števci, sobni termostati ter vse vrste VENTILOV
GRUNDFOS črpalke in vse za VODOVOD sedaj za izvoz
PPR - KABEL YX 3*1,5 in 3 x 2,5 SPET NA ZALOGI
«3E5»S-' D9Ofe

C 60
3 kom
Asch 85,-
GRUNDING
VELIKA IZBIRA PO UGODNIH IZVOZNIH CENAH
SEDAJ ZELO UGODNE CENE - SAMO DO 14. NOVEMBRA 1984
RAMA 1/2 kg Asch 18,90
Bensdorp čokolada
300 g
Asch 17,90

/

/
/





/

ALV0RAD0
VVIENER KAVO 1 kg za samo
695
din
31. oktobra 1984
★ Titovo Velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
* stran >7
KOLEDAR
koledar:
ČETRTEK, i. novembra — DAN MRTVIH
PETEK, 2. novembra — DUSANKA
SOBOTA, 3. novembra — JUST
NEDELJA, 4. novembra — KAREL
PONEDELJEK, 5. novembra — SABINA
TOREK, 6. novembra — LENART
SREDA, 7. novembra — OKT. SOC. REV.
MALI OGLAS!
PRODAM gramofon Fishei in črno-
beli televizor Minirama. leleton:
853-107. popoldan.
PRODAM R4 TLS. letnik september
1978. registriran do septembra 1985,
cena 15 SM. Ivo Petrovič, Topolšica
103.
UGODNO PRODAM neškropljena jabolka za ozimnico. Informacije na tel.: 855-027.
PRODAM malo rabljene kotalke JORDACHF.. ši. 41-42. Tel: 856-068.
PRODAM Z 126 P po delih, letnik 81. spredaj karambolirana. Teledova 9. Titovo Velenje, tel.: 857-348. KUPIM 500 kg krmilne pese ali korenja. Alojz Arnuš. Koroška 16 Šoštanj. Tel.: 881-160 od 18. do 20. ure.
PRODAM novo žensko kolo znamke Maraton, cena 20.000 din. Tel.: 856-
550.
SOBO s kopalnico in WC-jem ali souporabo išče dobro situiran upokojenec v Titovem Velenju ali bližnji okolici. Ponudbe na tel.: 855-355 od 6. do 14. ure.
PRODAM lovskega psa — jazbečar-ko. staro 2.5 let. Cena po dogovoru. Ivan Vodovnik. Mislinja 101. PRODAM stereo kasetofon Turning in ženske črne usnjene hlače št. 36. Tel.: 856-925. popoldan. UGODNO PRODAM osebni avto Zastava 101. letnik 1976. Informacije v popoldanskem času: Petrovič, Veljka Vlahoviča 57, Titovo Velenje. VSE ZAINTERESIRANE OBVEŠČAMO. da bomo pričeli opravljati razna šiviljska dela, zlasti pa popravila in obnove oblačil Delovni čas bo v popoldanskih urah, ker je še posebej ustrezno za večino strank. Ponudbe sprejemamo na naslov: JAKOP-PA-NIC, Veljka Vlaihoviča 53/111, Titovo Velenie oz. po tel.: 856-670. Se priporočamo!
PRODAM dobro ohranjeno Zastavo 750. letnik 1978. cena 10.5 M. Informacije na tel.: 853-267. dopoldne. UGODNO PRODAM peč za centralno ogrevanje Tam Stadler, 65000 cal Ržen. Koroška 18 a, Šoštanj. PRODAM Hitachi kasetofon avtore-verz in video kamero JVC. Tel.: 857-897.
PRODAM kombiniran otroški voziček. Informacije popoldan na telefon: 857-169.
DEŽURSTVA
DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE:
SREDA. 31. oktobra, dnevni dr. Janežič, nočni dr. Janežič
ČETRTEK. 1. novembra, glavni dr. Janežič, notranji dr. Markovič
PETEK. 2. novembra, dnevni dr. Prenc, nočni dr. Koren
SOBOTA 3. novembra, glavni dr. Zupančič, notranji dr. Gušič
NEDELJA. 4. novembra, glavni dr. Zupančič, notranji dr. Gušič
PONEDELJEK. 5. novembra, dnevni dr. Grošelj, nočni dr. Marolt
DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ:
SREDA. 31. oktobra, dr. Stupar ČETRTEK. 1. novembra, dr. Stupar
PETEK. 2. novembra, dr. Lazar SOBOTA, 3. novembra, dr. Lazar NEDELJA. 4. novembra, dr. Lazar
DEŽURNI ZOBOZDRAVNIK V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE:
ČETRTEK. 1. novembra, dr. Danica Bakulič. Prešernova 9b, Titovo Velenje.
Od 3. novembra do 4. novembra, dr. Martina Erdelji, Prešernova 22b. Titovo Velenje.
DEŽURNI VETERINAR , VETERINARSKA POSTAJA ŠOŠTANJ:
Od 2. novembra do 9. novembra, Franc Blatnik, dipl. veter., Prešernova 22E. Titovo Velenje, tel.: 853-668.
KIH0 • KII/10 • KI
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 1.11. FILMSKE PREDSTAVE NE BO
Petek, 2. 11. ob 10.. 18. in 20 uri SAMA V NOČI — ameriški. V gl. vi. Jack Polance.
Sobota. 3. 11. ob 18. in 20. uri in nedelja, 4. 11. ob 18. in 20 uri VARNOST ZAGOTOVLJENA
—	hong-konški, komedija. V gl. v.
—	bratje Hui.
Nedelja, 4. 11. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA MAČEK NA DIVJEM ZAHODU
—	ameriška risanka. Ponedeljek, 5. 11. ob 10., 18. in
20. uri torek, 6. 11. ob 18. in 20. uri NEWYORŠKE NOČI -ameyški, erotski v gl. vi.: Korrine Alphen.
Sreda. 7. 11. ob 10., 18. in 20 uri ter četrtek. 8. 11. ob 18. in 20. uri MEČ RUMENEGA TIGRA
— Hong-konški. kung-fu. V gl. vi. David Chiang.
Petek. 9. 11. ob 10. uri OBRAČUN NA ZLATI GALEJI itali-ja. akcijski. V gl. v.: Bud Spencer.
KINO DOM KULTURE VELENJE
Četrtek, 11. 11. ob 20. uri FILMSKE PREDSTAVE NE BO
Nedelja, 4. 11. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA, MAČEK NA DIVJEM ZAHODU
— ameriška risanka.
Ponedeljek, 5. 11. ob 20. uri STRIŽENO - SKRAJŠANO -češki, komedija. V gl. vi. Jiri Schmitzer.
Četrtek, 8. 11. ob 20. uri SAMA V NOČI - ameriški, grozljivka. V gl. vi. Jack Polance.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 3. 11. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA -MAČEK NA DIVJEM ZAHODU — ameriška risanka.
Sobota. 3. 11. ob 19.30 ABSURD — ameriški, grozljivka. V g. vi. George Eastman.
gorenje
GORENJE
GORENJE - SERVIS, p. o„ Titovo Velenje Komisija za delovna razmerja
oglaša
prosta dela oz. naloge v SERVISU GORENJE v Titovem Velenju in sicer: v kadrovsko splošnem oddelku:
1.	PRIPRAVNIK SREDNJE ŠOLE
Delo je za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom).
v sektorju komerciale
2.	SKLADIŠČNIK REZERVNIH DELOV
3.	REFERENT PREVZEMA IN ODPREME
4.	nakladalec-RAZKLADALEC
v sektorju obnove in proizvodnje rezervnih delov
5.	KONTROLOR EKRANOV
6.	VAKUMIREC EKRANOV
7.	pripravljalec ekranov (4 delavci)
v servisni enoti Titovo Velenje
8.	SERVISER GOSPODINJSKIH APARATOV
Od pod 2. do 8. je delo za nedoločen čas.
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
pod 1. administrativni tehnik
pod 2. KV prodajalec
pod 3. KV prodajalec
pod 4. NK delavec
pod 5. elektrotehnik šibkega toka
pod 6. KV ključavničar ali finomehanik
pod 7. PK varilec ali NK delavec
pod 8. — elektrotehnik jakega toka ali KV električar — šo-fersaki izpit B kategorije
S kandidati bomo opravili preizkus strokovnega znanja. Za vsa navedena dela oz. naloge je določeno poskusno delo po pravilniku o delovnih razmerjih.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izobrazbi v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: GORENJE SOZD, DSSP, Sektor kadrovskih zadev, 63320 Titovo Velenje, Partizanska 12.
o izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 10 dni do odločitvi komisije za delovna razmerja.

ZAHVALA
16. oktobra je ugasnilo življenje našega dragega očeta, dedija in pradedija
dm Rudolfa Dvorska
roj. 21.4.1899
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki
so sočustvovali z nami. mu darovali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala Gasilskemu društvu Bevče, KS Bevče, prim. dr. Fijavžu. godbi, pevcem.
govornikoma in duhovniku.
Žalujoči: VSI NJEGOVI
Nedelja, 4. 11. ob 17.30 irt 19.30 S^MA V NOČI - ameriški. grozljivka. V gl. vi. Jack Polance.
Ponedeljek. 5. 11. ob 17.30 in 19.30 VARNOST ZAGOTOVLJENA — hongkong, komedija. V gl. vi.: bratje HUI.
Sreda, 7. 11. ob 19.30 NE-WYORŠKE NOČI - ameriški, erotski.
KINO DOLIČ
Petek, 2. 11. ob 19. uri OBRAČUN NA ZLATI GALEJI -
italijanski, akcijski.
KINO BRASLOVČE
Petek, 2. 11. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA: MAČEK NA DIVJEM ZAHODU — ameriška risanka.
Nedelja, 4. 11. ob APSURD — ameriški, grozljivka.
Sreda, 7. II. ob 19. uri OBRAČUN NA ZLATI GALEJI -
italijanski, akcijski.
VIDEO K 16
SOBOTA. 3. novembra ob 19.00 v Kadilnici Kulturnega doma: GREAT r'n'SWINDLE. Glasbeni film, posnet ob promociji albuma SEX PISTOLS. Režija: I. Temple. (projekcijo omogoča »GORENJE«)
KINO 16 - Kinoteka
TOREK. 6. novembra ob 19.00 v Kadilnici Kulturnega doma: KRALJ V NEW YORKU. Angleški film, satirična komedija. Režija: Charles Chaplin. Igrajo: Charles Chaplin, Dawne Adams. CB.
Naši publiki do nedavna nepristo-pen Chaplinov film. Ta ostra politična satira je sicer nastala pred več kot 20. leti. vendar je še vedno izredno aktualna, tako zaradi načina razmišljanja, kot tudi zaradi kritičnega odnosa do sodobnega svela in takoimeno-vanega modernega načina življenja. VABLJENI!
PACA
titovo vctenjc
turizem gostinstvo propaganda
TGP PAKA - TOZD Gostinstvo, Rudarska 1, Titovo Velenje
HOTEL PAKA
vabi
svoje goste na
VESELO
MARTIN0VANJE
v soboto, 10. novembra, s pričetkom ob 20. uri.
Zabaval vas bo ansambel ODMEV. Postregli vam bomo z Martinovo gosjo, domačim vinom in sladicami.
Vstopnine NI!
Rezervacije sprejema recepcija hotela Paka, telefon 853-351.
Vljudno vabljenil
ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
Franca Ostrovršnika
krojača v upokoju
se zahvaljujemo vsem dragim prijateljem, sosedom in zhancem ter stanovskim tovarišem, Domu za varstvo odraslih Titovo Velenje, dr. Grošlju, Združenju obrtnikov, KS Stara vas, Vekosu, govornikoma tov. Ivu Gorograncu in tov. Jožetu Lekšetu za poslovilne besede, pevskemu zboru, rudarski godbi, duhovniku za opravljen pogrebni obred in vsem. ki ste ga spremljali na zadnji poti.
Še enkrat vsem iskrena hvala za izrečena sožalja in vsem, ki ste darovali cvetje in vence.
Žalujoči: žena Ivana, sinovi z družinami ter ostalo sorodstvo
Dolgo si trpela, bolezen kruta je hotela, čisto tiha si postala, v noči dolgi si zaspala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete
Marije Smon*
roj. Ževart iz Skal
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnico pospremili na njeno zadnjo pot. Posebno se zahvaljujemo dr. Grošlju za dolgoletno zdravljenje, govorniku Vladu Miklavžinu ter duhovniku
za opravljen pogrebni obred. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala
Žalujoči: hčerke Ivica ter Marica in Darinka z družinama ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija
Antona Jelena
iz Lokovice 45, Šoštanj
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, za izrečena sožalja, darovano cvetje in vence ter spremstvo na njegovi zadnji
poti.
Iskrena hvala govornikoma za poslovilne besede ob grobu in duhovniku za opravljen pogrebni
obred.
Posebno zahvalo izrekamo rudarski častni straži, ki gaje spremljala do groba in rudarski godbi. Žalujoči: žena Marija, hčerke Anica, Tonika in Gelca z družinama ter sin Lojze z ženo Slavko
Gorenje - Mali gospodinjski aparati
V devetih mesecih 737.000 aparatov
S tekočih trakov tozda Mali gospodinjski aparati Nazarje delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati je prišlo v prvih devetih mesecih letos skoraj 737.000 malih gospodinjskih aparatov. Izdelali so skcraj 270.000 električnih ročnih mešalnikov, blizu 228.000 kavnih mlinčkov, nad 103.000 stenskih tehtnic, 85.500 varilcev vrečk, več kot 28.000 rezalnih strojev, skoraj 15.000 podstavkov za električni
mešalnik in blizu 7.500 ur.
Dosežena devetmesečna proizvodnja Gorenjevega tozda MGA Nazarje le za malenkost zaostaja za načrti. Sicer pa znaša devetmesečna vrednost proizvodnje 740 milijonov dinarjev, s prodajo na tuja konvertibilna tržišča pa so do konca meseca septembra iztržili 265 milijonov dinarjev in to z izvozom 257.500 malih gospodinjskih aparatov.
Gorenje
1. srečanje štipendistov in mladih delavcev
Klub Štipendistov Gorenja in koordinacijski svet ZSMS sozda Gorenje sta pripravila v soboto. 27. oktobra v Titovem Velenju prvo srečanje Štipendistov in mladih delavcev Gorenja.
Osnovni namen srečanja je bil utrditi sklenjena prijateljstva med mladimi med proizvodnim delom
oziroma prakso in skleniti nova.
Štipendisti so si najprej ogledali razstavo dosežkov in ustvarjalnosti Gorenja. Zatem pa so se pomerili z mladimi delavci Gorenja v malem nogometu, košarki, odbojki in vlečenju vrvi.
M. L.
Udarniško delo štipendistov
Z udarniškim delom v proizvodnih tozdih Gorenja v Titovem Velenju so štipendisti že lansko leto dokazali pripadnost Gorenju in solidarnost z njegovimi delavci.
Za podobno akcijo so se odločili tudi letos. Vsak štipendist bo v
proizvodnih tozdih Gorenja Gospodinjski aparati opravil novembra oziroma decembra po en udarniški delovnik. Štipendisti bodo delali 17. in 24. novembra ter 8. in 15. decembra.
M. L.
Seminar za vodilne delavce
Računalniško izobraževanje
Računalniki so vse bolj prisotni tudi v našem okolju, njihovo uporabno vrednost pa le malo poznamo. Za naš uspešen razvoj je nujno spoznati možnosti, kijih nudi računalniška tehnologija. Prav zaradi tega sta se Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica in šolski center odločila da pripravita več izobraževalnih oblik. K sodelovanju so pritegnili najvidnejše strokovnjake s tega področja. Pred dnevi so že pripravili takšen seminar in sicer tokrat za vodilne delavce v združenem delu. Namen seminarja je bil. da jih seznanijo z možnostmi uporabe računalnikov v združenem delu. Na seminarju
pa so pripravili tudi nekaj praktičnih vaj na računalniku iskre Delte Partner, na novem računalniku Gorenja Dialog, na šolskih mikroračunalnikih Centra srednjih šol ter na po-polarnem hišnem računalniku Sinclair ZX Spectrum.
Odziv za ta seminar je bil izredno velik, tako da bodo pripravili še v mesecu novembru dva podobna seminarja. kasneje pa bodo to izobraževanje nadaljevali, in sicer bodo to predavanja za posamezna strokovna področja. Več o izobraževanju računalništva bomo zapisali v prihodnjih številki Našega časa.
Seminar, ki so ga pripravili pred dnevi, je dobro uspel
Pionirji o prostem času
Na osnovni šoli bratov Mravljakov Iz Titovega Velenja je pionirska organizacija pripravila okroglo mizo o prostem času in mentorstvu.
Predlagali so več sprememb, da bi učenci poleg šolskih obveznosti, koristneje porabili prosti čas. Menili so, da bi morali za učence predmetne stopnje spremeniti čas kosila, saj bi s tem ostalo več prostega časa za sodelovanje v prostovoljnih dejavnostih. Teh pa je na šoli kar 55 različnih, tako, da lahko vsakdo uveljavlja svoje nagnjenje do ustvarjanja. Učenci se zavzemajo za posebne bralni kotičke, ob siabem vremenu bi radi gledali risanke in poslušali glasbo iz zvočnikov, zanimajo se za organizirano
športno rekreacijo, pa tudi tkati želijo na zdaj neuporabljenih statvah.
Prosti čas želijo sprostiti še izven šole. Zato so za okroglo mizo zahtevali, da v krajevni skupnosti Salek — Gorica popravijo igrišča, na šolskem športnem igrišču pa določijo popoldanske ure zgolj za njihove namene. Pionirji v krajevni skupnosti pogrešajo kinopredstave, ker jih zaradi oddaljenosti starši v večernih urah ne puščajo v mestni kino. Ob pouka prostih dneh bi radi hodili na izlete po krajevni skupnosti, predlagali pa so tudi ureditev pionirskih sob v posameznih stanovanjskih zgradbah.
Novinarski krožek OS bratov Mravljakov Titovo Velenje
Gobe kot za stavo
Milan Gros iz Mislinje je že več kot štirideset let navdušen gobar. Kadarkoli se s košaro odpravi v gozd iskat ta dragocen gozdni sadež, se nikoli ne vrne praznih rok. Za nabiranje ie navdušil tudi člane svoie družine. Seveda tudi on, tako kot večina gobarjev, ne izda svojih »placov«. Pove le to, da gre vedno v smeri Rogle.
Pred dnevi, ko se je 7 otroki spet odpravil v gozd, so nabrali kar 21 kilogramov žlahtnih gob, kar je pri njihovem iskanju do sedaj tudi rekord. Na posnetku vidimo obilen kup nabranih gob, sin Živko pa drži v roki preko kilogram težkega jurčka.	(b. m.)
I. ...
Odbojkarji Topolšice so težko, toda zasluženo premagali svojega nasprotnika (vos)
Šmartno-Koper 2:2
V	10. kolu v slovenski nogometni ligi so nogometaši Smartnega ob Paki na domačem igrišču zabeležili pomembno točko. Z vodilno enajsterico na lestvici Koprom so igrali 2:2.
Gostitelji so začeli srečanje izredno podjetno, si ustvarili več lepih priložnosti za zadetek, vendar so bili domači strelci zopet netočni. Gostje so dosegli prvi zadetek v 15. minuti igre po grobi napaki domače obrambe. V 21. minuti so gostje povišali na 2:0. V nadaljevanju tekme je rezultat na 2:1 znižal Kopušar, v 71. minuti pa je za domačo enajsterico bil uspešen Rau-kovič. Šmarčani bi lahko celo zmagali. če bi Kodre izkoristil lepo priložnost tri minute pred koncem srečanja.
V	naslednjem kolu Šmarčani gostujejo v Celju pri ekipi Kladivarja.
Proti Kopru so za Šmartno zaigrali: Pusovnik. Matko, Primožič, Fajdiga (Rudnik), Raukovič, Podvratnik, Korbar, Grobelšek, Kodre, M. Kopušar. Golob (J. Kopušar)
Triglav-Rudar (TV) 1:0
Nogometaši velenjskega Rudarja so preteklo nedeljo gostovali v Kranju pri ekipi Triglava in srečanje izgubili. Domača enajstericajih je premagala z rezultatom 1:0.
Igra je bila na poprečni ravni, gostitelji pa bi si zaslužili izdatnejšo zmago. Nogometaši Triglava so povedli že v 5. minuti srečanja in
minimalno prednost obdržali do konca.
V	prihodnjem kolu se bo enajsterica velenjskega Rudarja na domačem igrišču sestala s trenutno zadnjouvr-ščeno Izolo.
Za Rudar so zaigrali: Verboten, Bajec, Mišetič, Stjepanovič, Kljajič. Božičevič, Naveršnik, Gabrič (Kaliga-ro), Dropuljič, Pavlin (Salija, Dolar), Novak.
Velenje: Zrinski 25:19
Zaradi zasedenosti Rdeče dvorane so morale rokometašice Velenja odigrati prvenstveno srečanje z ekipo Zrinskega v Celju. To je rokometaši-cam očitno bolj ustrezalo, saj so zabeležile prvo zmago v jesenskem delu prvenstva v drugi zvezni ligi. Nasprotnice so premagale z rezultatom 25:19. polčas 13:12.
Igra je bila zelo ostra gostje so bile na trenutke zelo grobe in sodnika sta imela polne roke dela. K zmagi Velenjčank pa je zaslužna tudi vratarka Hlebova.
V	6. kolu rokometašice Velenja bodo gostovale pri ekipi Podravke.
Za Velenje so proti ekipi Zrinskega zaigrale: Hleb, Milosavljevič, Podr-zavnik 1, Matitz, Omerovič 1, Hrast, N. Jurič 4. Kričej 8, Bolha 3, B. Jurič 2, Rednak 6, Petek
Branik-Šmartno 25:23
Rokometašice Smartnega beležijo poraz za porazom. Tudi na srečanju proti ekipi Branika v Mariboru so
ostale praznih rok. Nasprotnice so jih premagale z rezultatom 25:23. polčas 15:9.
Gostje so bile enakovredne nasprotnice rokometašicam Branika le v prvih 20. minutah srečanja. Gostiteljice so vodile že s 6 zadetki prednosti. V drugem polčasu pa je trener Branika poslal na igrišče mlajše igralke in gostjam je uspelo poraz n«koliko omiliti.
Šmarčanke so s 3 točkami še vedno na repu lestvice. V prihodnjem kolu pa na domačem igrišču gostijo rokometašice Deloze.
Proti Braniku so za Šmartno zaigrale: Centrih. Zupane, Križ, Trobina 3, Jud 5, Omladič 7, Blatnik 3. Bizjak, Bole 5. Irman
Ježica—Elektra 71:83
Kadeti šoštanjske Elektre nadaljujejo z zmagami. Na gostovanju v Ljubljani so premagali ekipo Ježice z rezultatom 71:83.
Koše za Elektro so dosegli: Sevšek 16. Lipnik 22, Pečovnik 7, Dumbaya 12, Janič 2, Ocepek, Rotovnik 20. Brešar 4
Libela-Elektra
60:73
V	odločilni tekmi za prvo mesto so kadeti šoštanjske Elektre v Celju premagali kadetsko ekipo Libele z rezultatom 60:73. Izkazali so se vsi igralci, še zlasti v obrambi. Sodnika sta gostom iz Šoštanja dosodila kar 33 osebnih napak. lako da so morali predčasno s »parketa« Janič. Rotovnik, Brešar in Kitak. To je bila že 27 tekma šoštanj-čanov z vrstniki, od tega so zmagali kar 25 krat.
V	Celju so nastopili: Blagotinšek 2, Sevšek 3. Lipnik 4. Kitak 2. Dumbuva 11. Janič 29, Kremer, Ocepek 2. Rotovnik 14. Brešar 6 in Lesjak.
Kajuh: Paloma Branik 3:1
(-15. 8. 10, 11)
V	telovadnici osnovne šole Karla Destovnika-Kajuha v Šoštanju sta bili
v soboto kar dve prvenstveni srečanji.
V prvem srečanju so odbojkarice Kajuha premagale drugo ekipo Palo-me Branik z rezultatom 3:1. Izredno zanimiv in razburljiv je bil tretji niz. v katerem so gostje vodile že s 7:1, toda domače igralke so zaigrale izredno požrtvovalno in ta niz tudi dobile.
Za Kajuh so igrale: Mevc, Stevan-čevič. Kompan. M. Turk, Hojak. Stropnik. Čeh. Klanfer. Zager.
Topolšica-Vuzenica 3:2
(—13, 9, —11, 13, 13)
Tudi v moški tekmi so gledalci nadvse uživali, saj je bilo srečanje vseskozi izenačeno. Nadvse razburljiv pa je bil peti niz, kije seveda odločal o zmagovalcu. Domači igralci so vodili že z 8:3, vendar so gostje izenačili na 10:10. Z izredno igro ob mreži, ter serviranjem pa so gostitelji vendarle dobili odlločilni niz.
Za Topolšico so igrali: Božič, Zab-kar, Meršak. J. Globačnik, L. Globač-nik, P. F. Šmon. Aravs, Plamberger. Lihteneker. Menih.
Novi poraz
Kegljači Šoštanja so v Preboldu izgubili srečanje 21. kola prve regijske kegljaške lige. Na tamkajšnjem kegljišču jih je premagala domača Tekstilna z visokim rezultatom 4831:4718. Razlika pove veliko, vendar igra Šoš-tanjčanov ni bila tako slaba. Nerazumljivo od tekmovalne komisije pa je. da še sploh dovoli nastope na kegljišču. ki nima pogojev za tekme (steze imajo luknje, avtomatika ne deluje tako kot bi morala).
Ekipa Šoštanja je nastopila v postavi L. Fidej 806. Glavič 800. Križovnik 798. S. Fidej 782. Jovanovič 769, Rajšter 763 podrtih kegljev.
V soboto bodo kegljači Šoštanja nastopili v Celju, kjer bodo odigrali preloženo srečanje 20. kola z ekipo Ema.
Društvo ekonomistov Titovo Velenje: Obiskali smo Dolenjsko
V	skladu z letnim programom dela, ki predvideva tudi oglede in razgovore v ozdih in sodelovanje z drugimi društvi, smo oktobra obiskali Dolenjsko.
V	Novem mestu so nas v tovarni zdravil Krka prijazno sprejeli in seznanili z dosedanjim hitrim razvojem in plani za naprej. Začeli so leta 1954. ko je skupina devetih delavcev osnovala farmacevtski laboratorij, sedaj jih je že nad 3.700. Med farmacevtskimi proizvajalci so v jugoslovanskem vrhu. svoje izdelke pa izvažajo kar v 65 držav. Ukvarjajo se s proizvodnjo zdravil, dietetičnih preparatov. kemijskih surovin, močnih krmil, kozmetičnih izdelkov, gojenjem in predelavo zdravilnih zelišč, izdelovanjem steklene volne ter z zdraviliškim
in gostinskim turizmom. Imajo pa tudi lasten inštitut. Zgradili so tovarne v Ljutomeru. Srbiji in Keniji. Zgledno skrbijo tudi za znanje in znanost. Za razvojno raziskovalno dejavnost namenjajo 2,5 odstotka družbei :ga proizvoda, v inštitutu za raziskave, razvoj in kontrolo kvaliteteje zaposlenih 230 delavcev, za zaščito lastnih dosežkov imajo podeljenih 230 patentov doma in v svetu. Krkine nagrade je doslej prejelo 767 oseb.
Pogovor z ekonomisti Krke in predstavniki delovne organizacije je bil zelo zanimiv in aktualen. Za obe občini veljajo nekatere podobnosti kot na primer huer povojni gospodarski razvoj, zaposlovanje, doseljevanje, potreba po prestrukturiranju dela industrije. Primerjava izvajanja sana-
cijskih programov Gorenja in IM V pa kaže, da v slednjem ne gre zgolj za težave francoske avtomobilske industrije. ampak so tudi sami doslej premalo naredili za bistveno izboljšanje razmer.
Sledil je še ogled tovarne steklene volne v Bršljinu. Njeni izdelki se uvrščajo med najbolj kakovostne izolacijske materiale, ki jih vse bolj uporabljajo v gradbeništvu in industriji (cevovodi, toplovodi, kotli, po-šout, guspoumjsKi aparati, avtomobilska industrija, proizvodnja vagonov, ladjedelništvo). Proizvodni proces je skoraj v celoti avtomatiziran, poteka pa v nekdanji tovarni ravnega stekla, kije bila zaradi neustrezne kakovosti pred približno desetimi leti opuščena in nato preurejena.
Se kratek sprehod po regijskem središču Dolenjske, ki ga poznamo tudi po upodobitvah Božiadrja Jakca. hitro pokaže, da gre za kraj z dolgo tradicijo, ki ima mestne pravice nad 600 let. gimnazijo 230 let itd. Ogledati si velja ludi Dolenjski muzej.
Ker smo želeli z izletom povezati poučno s prijetnim, smo se zapeljali še v vinorodni Malkovec. V lični zidanici je ob obloženi mizi (v lastni režiji), ubranem petju, šalah in zmernem pitju domačega vina čas kar prehitro minil. Gospodar nam je povedal marsikaj zanimivega o življenja v tem delu Slovenije pred in po drugi svetovni vojni.
Izlet so dobro pripravili Snežana Dobovičnik. Andrej Kržič. Vili Skok in Bruno Zagode.	M. Zolnir
Šoštanj;
o delu društva upokojencev
Izvršilni odbor društva upokojencev Šoštanj je v sredo, 24. oktobra, obravnaval uresničevanje programa dela, ki je bil sprejet na letošnji skupščini.
Ugotovili so, da so vse sprejete naloge uspešno izvršili ob izdatni pomoči zveze društev upokojencev občine Velenje in republiškega odbora DUS, ki sta omogočila, da je lahko mešani pevski zbor uspešno nastopal na jubilejnem pevskem koncertu DUS v Ljubljani, Celju, Trbovljah in Topolšici, kjer je bil organiziran teden upokojencev z nastopom pevskih zborov občine Velenje pod geslom ,,Pesem na vasi", da so se lahko člani rekrei-rali v sekciji kegljačev na občinskem tekmovanju, šahisti na
občinskem turnirju v Šoštanju, ribiči na medruštvenem tekmovanju v lovi rib, ki ga je pripravilo DU Celje na Šmartinskem jezeru, člani pa sodelujejo tudi v strelstvu in splošni rekreacijski vadbi pri Partizanu Šoštanj.
Za uspešno dejavnost rekreativnega in družabnega življenja smo organizirali skupinske izlete, spoznavali našo domovino, njene lepote in kulturno zgodovinske znamenitosti. Za uspešno izveden teden upokojencev je društvo prejelo zlato plaketo, ki je spodbuda rekreativni dejavnosti društva in njenih članov. V društvo je včlanjenih 850 upokojencev. Mnogi pa se še niso včlanili, med njimi upokojeni kmečki
zavarovanci. Vse te vabijo, da se včlanijo in vključijo v društveno družabno in rekreativno življenje, da bi tako v miru in razvedrilu preživeli jesen svojega življenja.
Na seji so obravnavali tudi predlog programa dela za prihodnje leto, v katerem so predvideli skupinske izlete in to v Beograd z vlakom, da bi obiskali hišo cvetja, Titov grob, muzeje in druge znamenitosti, avtobusne izlete na Dolenjsko, Gorenjsko, Prek-murje, Pohorje in piknik za vse člane društva upokojencev. Da bi člane seznanili o vseh njihovih pravicah po zakonodaji SPIZ-a, bodo po krajevnih skupnostih organizirali članske sestanke in posvete.
Društvo ima svojo pisarno, kije odprta vsak torek in petek od 8. do 11. ure, kjer lahko člani dobijo razna navodila, pojasnila in usluge.
Na seji so sklenili povabiti vse člane, ki imajo voljo in smisel, da se vključijo v mešani pevski zbor in ga tako okrepijo. Pevski zbor vodi pevovodja Alojz Satler, pevske vaje pa so	vsak
ponedeljek od 18. ure naprej. Prav tako vabijo člane, da se vključijo v šahovsko, kegljaško in ribiško sekcijo. Zavedati se moramo, da nas pesem združuje, da kdor poje zlo ne misli, in kdor se kakorkoli rekreira, si podaljšuje jesen svojega življenja.
Miloš Volk