V soboto 3. decembra: proslava zedinjenja v ul. Sarmiento 1230
SLOVENSKI
CORREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA Concesión 1551
Periódico de la Colectividad Yugoeslava
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.
Dirección y Administración: GRAI*. CESAR DIAZ 1657, TJ. T. 59 - 3667 -Bs. Aires.
ASO (Leto) IX. BUENOS AIRES, 2 DE DICIEM BRE (DECEMBRA) DE 1938
Núm. (Štev.) 98
NAROÓNINA: Za Ameriko in za celo leto § arg. 6.—; za pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 TJSA-Dolarjev.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
«
obletnica zedinjenja pranC08j(a vja(ja prestala nevarno preizkušnjo
in i7«phpni«tvn	A	L	d
in izseljeništvo
Letošnjo obletnico narodnega zedinjenja Slovencev, Srbov in Hrvatov, ki je tem bolj pomembna, ker je obenem dvajsetlenica obstoja naše narodne države, bo proslavilo tudi naše tukajšnje izseljeništvo na posebno slovesen način. S skrajnega severa republike in z odadljenega juga, kakor tudi iz vseh krajev, kjer žive večje naselbine naših ljudi, prihajajo vesti, da je že vse pripravljeno za proslave, ki se bodo vršile v soboto in nedeljo. Največja manifestacija pa bo, kakor je razumljivo, v glavnem mestu Argentine, v Buenos Airesu, kjer se je dvanajst organizacij, ki v resnici predstavljajo našo kolonijo, združilo v prizadevanju za vsestransko skrbno pripravo velike prireditve, kakršne naše izseljeništvo še ni videlo v tej deželi in ki se bo vršila v soboto 3. decembra zvečer v dvorani "Prince Georg's Hall", v ulici Sarmiento 1230.
Prireditev bo gotovo zbrala vse one srbske, hrvaške in slovenske izseljence iz Buenos Airesa in okolice, ki se zavedajo pomena tako znamenite obletnice, kakršna je letošnja, in ki imajo v sebi oni upravičeni narodni ponos, ki izvira iz zavesti, da je naša mlada narodna država v teh dvajsetih letih, ki so za nami, ne samo srečno prestala tudi prav težke preizkušnje, marveč da tudi čvrsto stoji v zboru evropskih držav, da se notranje živahno razvija na vseh poljih ter da uživa tudi v širšem svetu vsak dan lepše ime, kakor imamo priliko videti tudi po pisanju vodilnih tukajšnjih listov, ki še nikoli niso pozdravili obletnico našega zedi-njenja s tako toplimi simpatijami, kakor letos. Tako na primer čitamo v največjem argentinskem listu, med drugim, naslednje laskave besede: i Ker so bili členi iste narodne družine podvrženi tujim vplivom tekom stoletij, ko so živeli ločeni eden od drugega, je bila organizacija nove države težavna. Vendar pa zgovorno govore o rezultatih, doseženih tekom teh štirih petletij, uspehi, ki so jih v zadnjem času želi njeni državniki in diplomati, in pa spoštovanje in uva-zevanje, ki ga Jugoslavija uživa v Evropi in v vsem svetu. Take odličnosti, plod vztrajnosti in prizadevanj njenih sinov, dajejo tudi naši deželi povod, da se s prisrčnimi simpatijami spominja obletnice, ki jo danes slavi Jugoslavija".
Uspehi, ki jih je naša država v resnici žela v zadnjem času, vlivajo tudi našemu izseljeništvu vero v njeno vedno lepšo in srečnejšo bodočnost. V takšni veri bo naše izseljeništvo proslavilo letošnji narodni jubilej tudi v Argentini, kjer je za vedno odklenkalo plačanim agentom, ki so si tekom več let prizadevali zadajati naše ljudi in jih hujskati proti onemu, kar je vsakemu zdravemu *n poštenemu človeku sveto: proti domovini. Zavest skupne pripadnosti in nerazdružljive skupne bodoč-,*°sti je danes trdna v vseh izseljenih Srbih, Hrvatih in Slovencih, ki ob dvajsetletnici narodnega zedinjenj gledajo na Jugoslavijo z ljubeznijo, vdanostjo in s ponosom.
Močna in trdna Jugoslavija pa je tudi največje jamstvo za Slovence in «rvate v robstvu, da bomo nekega dne zedinjeni z našim narodom v ce-lQti in z našo skupno domovino.
VODSTVO SPLOŠNE DELAVSKE ZVEZE JE BILO ODREDILO 24- URNO SPLOŠNO STAVKO, KI PA NI USPELA — POLOŽAJ V FRAN CIJI — DALADIER DOLŽI KOMU NISTE SPLETKARENJA V ŠKODO DRŽAVE
PRILOGA SLOV. LISTA
Današnji izdaji Slov. Lista je priložena slavnostna priloga, katero je Poklonil našemu listu naš rojak g. Ivo Vider, rodom iz Ljubljane.
Ali se Francija nahaja pred izbruhom državljanske vojne? — tako so se vpraševali tudi resni svetovni listi v komentarjih, ki so jih pisali k poročilom iz Pariza. Izgledalo je, da se država res nahaja pred težko preizkušnjo, ker je bilo vodstvo "vsemogočne Splošne delavske zveze'' napovedalo boj sedanji vladi, ki ji nace-ljuje g. Daladier, ter se je na drugi strani opažala trdna volja odgovornih državnikov, da ne popuste napram pritisku, o katerem so bili prepričani, da izvira pravzarav od Ko-minterne ter la nima namena doseči kakšno socialno izboljšanje za francosko delavstvo, marveč povzročiti, da bi se s spremembo vlade izvršila tudi sprememba v francoski zunanji politiki.
Francosko delavstvo, ki je bilo po j letu 1921, ko so se na kongresu v j Toursu odcepili od socialistične ; stranke skrajni levičarji, razdeljeno ¡ v dva velika tabora — socialisti-i eno Splošno delavsko zvezo in v komunistično Enotno delavsko zvezo — je leta 1935 spet prišlo do enotne strokovne organizacije, ko so se komunisti odpovedali samostojnim strankarskim sindikatom ter spet pristopili k Splošni delavski zvezi. ] Bilo je to v času, ko so komunisti po vsem svetu — in po navodilih svoje moskovske centrale — vsaj navidez in začasno popuščali od svojih programov ter si prizadevali zbrati vse demokratične elemente v tako-zvane ljudske fronte; pri tem niti na katoličane niso pozabili. Taka ljudska fronta se je rodila tudi v Franciji ter je pri volitvah maja 1936 iz-vojevala naravnost ogromno zmago. Spi ošna delavska zveza, ki je izjavljala, da je nepolitična strokovna organizacija delovnega ljudstva, se je krepila tako, da šteje sedaj pet milijonov organiziranih članov.
Ljudska fronta je dala državno o-blast v roke svojim ljudem in vodstvo delavske organizacije je spretno izkoristilo položaj za dosego velikih socialnih pridobitev. Uvedel se je 40.ur ni delovni tednik, delavstvo je dobilo plačane letne počitnice, kolektivne pogodbe, pravico do odpravnin in mnoge druge ugodnosti, za katere se je borilo dolga desetletja. V praksi se je pa kaj kmalu izkazalo, da se je socialna preuredba izvršila prenagljeno v času, ko francoska industrija ni bila dovoljno pripravljena in sposobna za prevzemanje takih obremenitev, kot so jih vsebovali socialni zakoni g. Bluma. Mnoga tuja naročila, ki so prej do-našala Franciji delo in zaslužek, so prešla v nemške in italijanske roke, iz Francije se je začel beg mobilnih kapitalov in poleg vsega tega se je tudi zunanji položaj razvijal neugodno za francosko republiko, ki je morala opuščati eno postojanko za drugo. V času, ko so v Nemčiji uvedli 60-urni delovni tednik ter imeli poleg tega še ceneno prisilno delo v delavskih taboriščih, je Francija počivala dva dni v tednu; za ono, kar je nemški delavec izgotovil v enem mesecu, t. j. v štirih tednih po 60 ur, je francoski delavec rabil poldrag mesec, namreč šest tednov po 40 ur. In tudi danes je položaj tak.
Radi zmanjšanja produkcije in padanja vrednosti franka so se močno znižali tudi državni dohodki in francoska državna blagajna je zašla v težko krizo, katera je imela svoj vpliv tudi za zunanjo politiko Francije. Za odločne nastope, ki v zuna-
nji politiki lahko dovedejo do vojne, mora biti država dobro založena z denarnimi sredstvi. Sedaj pišejo, da se je bivši ministrski predsednik Sa-rraut brž premislil, ko je radi nevarne napetosti z Nemčijo hotel mobilizirati, a ga je maršal Gamelin podučil, da je za mobilizacijo potrebnih 6 milijard frankov, za prvo silo.
Daladier je levičar, a obenem tudi brez dvoma dober Francoz. Ko je videl, kakšen je položaj, se je odločil, da začne zdraviti državne finance. Njegov finančni minister Rey-naud je izdelal načrte za povišanje davkov in za uvedbo velikih štedenj v državni upravi.
Vlada, ki je bila prej zahtevala povečanje delovnega urnika, je v tem pogledu popustila pred delavsko organizacijo, ki je odločno nastopila v obrambo pridobljenih socialnih pravic. Daladier je izjavil, da ne bo drezal v socialne zakone, zahteval pa je od vsega naroda, da sprejme novo davčno breme, ki ga prilike nalagajo. Izgledalo je, da bo Francija našla pot iz svojih finančnih težav, ko je naenkrat vodstyo Splošne delavske zveze začelo s hudo akcijo proti finančnim načrtom g. Reynauda in sicer najbrž pod vplivom komunističnih sodrugov, ki so tudi začeli z netočnimi podatki o novih obdavčenjih begati ljudi in obenem trditi, da hoče Daladier vzpostaviti v deželi diktaturo.
Vlada je na te manevre odgovorila po svojem načelniku in finančnem ministru, ki sta potomo radia pojasnila ljudem, kaj je res in kaj je laž. Daladier .je tudi zatrdil, da so ti manevri povzročeni po komunistih in sicer ne zaradi socialnih, strokovno-delavskih vprašanj, marveč zaradi zunanje politike in po naročilu od zunaj. Izjavil je, da se vlada, ki je samo parlamentu odgovorna in potom njega narodu, ne bo dala ustrahovati.
Splošna delavska zveza je najavila 24-urni protestni štrajk zaradi finančnih dekretov, in sic-er za preteklo sredo, vlada upa je odgovorila z vso odločnostjo; vse železnice in druga važna prometna sredstva je postavila pod vojaško upravo in državni mnameščencem je zagrozila, da jih odpusti iz službe, če bi poslušali navodila Splošne delavske zveze, ki je zahtevala, da počiva sploh vsaka delavnost v državi tekom enega dne.
Posredovanja zmernih elementov za poravnavo spora so se izjalovila in tako pri Daladieru kakor pri Splo šni delavski zvezi se je videl očiten namen prestati preizkušnjo in izmeriti moči. Vlada je poskrbela v obilni meri za varnost in apelirala je na narod, predvsem pa na delovno ljudstvo, naj se ne angažira za stavko, ki je zgolj politične narave.
Z veliko napetostjo je ves svet pričakoval, kako se bo stvar končala. Voditelji Splošne delavske zveze so zagotavljali, da je njihova zmaga gotova, vendar pa so se v računih listel i. Od pet milijonov organiziranega delavstva je zastavkalo komaj dva milijona članov in posebno v Parizu človek skoro ni imel vtisa, da je izbruhnila stavka. Vlaki so vozi-je izbruhnila stavka. Vlaki so vozili redno, le v nekaterih rudniških okra jih in posebno v pristaniščih je delo počivalo v veliki meri. Danes voditelji Splošne delavske zveze sami priznavajo, da se jo stavka popolnoma izjalovila in Daladier je močno utrdil svoj položaj. Ta svoj uspeh pa ni
izrabil za ono, česar so ga dolžili komunisti — namreč za diktaturo — marveč je narodu v zelo treznem govoru povedal v sredo ponoči, da more demokracija priti v nevarnost samo s takšnimi manevri, kakršne so si privoščili komunisti. V urejeni demokratični državi sme na vlado pritiskati samo parlament, ki ga je narod izvolil, ne pa posamezne skupine, ki poslušajo ukaze, kateri ne prihajajo od francoskega ljudstva.
Zgledi iz drugih držav nam dokazujejo, da ima Daladier v marsičem prav ter da so voditelji Splošne de-
lavske zveze napačno ^storili, ko so poslušali nasvete svojih bolj rdečih prijateljev. Izjalovljena stavka pomeni za Zvezo velik udarec. Drugačnega izida stavke pa ni bilo mogoče pričakovati. Dokler se delavske organizacije drže res samo strokovnih zadev ter se bore za strokovni položaj delavstva, morejo uspevati in dosegati zmage; brž ko se pa voditelji takih organizacij, zapeljani od moči, ki jo imajo, spuste na politična po-ia, se začno delavske organizacije •krhati v veliko škodo delavstva sa-n\ega. Naj bi sedanji slučaj služil kot nova šola voditeljem francoskega delavstva, kateremu vsvak privošči socialne pridobitve, katere si je izvojeval v časih, ko je delavska organizacija "Francije vršila predvsem one naloge, za katere je bila osnovana.
Poglobljeni odnošaji med Poljsko in Rusijo
Poljska, ki je ves čas po vojni igrala protislovansko politiko ter si je domišljala, da je v krogu evropskih velesil — Anglije, Francije, Nemčije in Italije — tudi ona velesila, ki si lahko privošči samostojno politiko, so prej imenovane velesile na monakovski konferenci javno pokazale, da Poljsko prav nič ne vpo-števajo ter so tudi brez nje, kot brez vseh ostalih slovanskih držav, odločile usodo Češkoslovaški, kar je Poljsko silno užalilo. In ne samo to. Hitler, ki se je vedno dobrikal Poljski, iz razlogov, ki jih je lahko tudi slepec slutil, je dal jasno razumeti, da ima glede Ukrajine, ki jo je v svoji knjigi "Moj boj" označil kot za nem ško kolonijo, svoje namene, ki jih bo skušal postopoma izvesti.
Poljska je menda spoznala nevarnost, ki ji preti od strani Nemčije, ter je te dni podpisala pogodbo s sovjetsko Rusijo. Ta pogodba po na sem mnenju sicer ni iskrena, kajti podpisali so jo možje, ki so doslej bili vedno slabo razpoloženi napram Sovjetoni, a so jo podpisali iz strahu in iz maščevanja, ker se velesilam ni zdelo vredno jo vpoštevati pri reševanju evropskih političnih razmer. Nekaj pa je v pogodbi gotovo tudi iskrenosti, kajti Poljaki le ne mo rejo biti tako glupi, da ne bi razumeli položaja. Pravzaprav je bil poljski narod vedno socialno in slovanske čuteč, samo so državniki hoteli voditi kramarsko politiko, kot napri mer Angleži, dasi za nobeno slovanskih držav taka politika ni prikladna in ne potrebna, marveč vodi v gotovo pogubo.
Naj bo zaenkrat tako ali tako zbližanje Poljske s sovjetsko Rusijo je velikega pomena za določitev po litičnega položaja v Evropi, posebno za Slovane, ter je pri velesilah povzročilo veliko poozrnosti, posebno pa v Nemčiji, na Japonskem in v Italiji.
Škoda, da so se Poljaki še le sedaj zganili, ko je Češkoslovaška že pa dla kot žrtev slovanske nesloge in politične kratkovidnosti odgovorni! državnikov. Češkoslovaška je bila gotovo največji vzor demokracije \ srcu Evrope in bi bil obraz Evrop« precej drugačen, če bi jo ne bili tako izdajalsko prepustili svoji od dru gih namenjeni ji usodi.
Slovani smo po številu najmočnejši v Evropi, saj nas je okrog 250 milijonov; posedujemo največ zemlja ter največ prirodnih zakladov, ki le žijo še neizčrpani. Slovani nimamo nobenega vtemeljenega vzroka za ne
slogo in nasprotovanje, vendar smo baš Slovani najnesložnejši, in se same sebe, če le moremo, ponižujemo. To prokletstvo Slovanov izvira iz tisočletnega suženjstvav. Slovan j? navajen hlapčevanju ter tujega za povedništva nad seboj. Za svobodo sploh še ni zrel, za kar imamo do kaze v povsod in tako tudi v našem izseljeništvu. S svobodo se Slovani igramo ter počenjamo stvari, ki vodijo brezpogojno v novo suženj stvo.
Zato ni čudno, če sedemdeset milijonov nadutih Nemcev s pomočjo štirideset milijonov sestradanih Italijanov dobesedno diktirajo politiko in usodo Slovanov, kot se je bilo zgodi lo oni dan v Monakovem in že večkrat poprej v zgodovini.
Za slovanstvo je edina rešitev, da se predrami ter začne misliti na vset slovansko zvezo. V Beogradu, Mo skvi, Pragi, Varšavi in Sofiji bi se vendar morali najti ljudje, predvsem je poklicana inteligenca, ki bi nagla šali potrebo vseslovanske zveze. Dokler ne bomo imeli Slovani nekega skupnega programa, toliko časa bomo tavali vsak zase, ter bodo delali z nami, kar bodo hoteli.
Ono naziranje, ki ga mnogi po naročilu in zastrupljeni od drugih, krepko netijo med nami, da je med Slovani preveč ideoloških in verskih razlik, da bi se moglo misliti na skupno sodelovanje, ne drži. Teh razlik v narodovem bistvu in mišljenju ni, marveč jih kratkovidni politikerji in fanatiki namenoma podžigajo, deloma ker jim je tako naročeno in de loma ker oni samo od tega lepo živijo.
Slovani so socialno čuteči in mehki ljudje ter tudi verni in ravno vsled tega so bili vedno izkoriščani od raznih brezvestnežev, bodisi političnih ali verskih. Nam Slovanom manjka samozavesti in ponosa ter več praktične izobrazbe. Le preveč radi se vdajamo sanjam in utopijam, bodisi verskim ali ideološkim, zato se hitro dobijo brezvestneži, kot vemo prav tako tudi v Rusiji, ki jo mnogi smatrajo za najpopolnejšo delavsko državo na svetu, ki so pripravljeni bre? brižno ljudstvo izkoriščati v svoje svrhe.
Poljska in Rusija st$ torej, čeprav pod pritiskom razmer, napravili lep korak k zbližanju ter je pričakovati, da bodo temu zgledu sledile tudi druge slovanske države in sicer prej nego jih bodo v to prisilili in bi bilo lahko usodno še za katero drugih manjših slovanskih držav.
\
é
9
5
f
£
Argentinske vesti
♦
srnam
SLAVNOSTNA OTVORITEV MOSTU
V soboto je bil slavnostno otvor-jen generala Uriburu most v Paso de los Burgos, ki bo vezal buenos aireško provinco z Buenos Airesom. Tej otvoritvi so prisostvovali tudi državni predsednik dr. Ortiz s svojimi ministri, kakor tudi provincial-ni guverner Fresco s zastopniki svoje vlade. Razen teb pa so otvoritev posetili tudi bivši ministri pod začasno Uriburijevo vlado, ki so tudi dali iniciativo, da se ta most imenuje po pokojnem generalu Uriburiju.
KOLONIZACIJA ŠVICARJEV V ARGENTINI
Zastopniki argentinske vlade in pooblaščenci Švice, so se zbrali prejšnji petek v prostorih zunajega ministrstva, in so podrobneje razpravljali o dogovoru, sklenjenem med Argentino in Švico 66. junija lanskega leta, in ki se nanaša na koloni-ziranje švicarskih kmetov v Argentini. Na tem zborovanju se je govorilo razen kako pomagati v začetku tem kolonom tudi koliko družin naj bi se na enem kraju skupno naselilo. In sicer je bila komisija mnenja, da bi bilo najprimerneje naseliti od 30 do 40 družin na enem ozemlju. V po-štev bi pa prišli kraji Nahuel Huapi, Mendoza in San Pedro v provinci Buenos Aires.
TRGOVSKA POGODBA MED AR GENTINO IN LITVO
Med Argentino in Litvo je bil prejšnji petek podpisan trgovski do-dovor, katerega je od strani Argentine podpisal dr. Cantilo, za Litvo pa minister Jonas Aukstuolis.
KJE JE MARTA STÜTZ?
Ves trud policije, da bi izsledila ugrabitelja ali našla izginulo deklico, je bil do sedaj zaman. Koliko hiš in stanovanj je bilo preiskanih v Oordobi, San Martinu in drugod po provincah, toda o Marti ni sledu. Tudi aretiranih je bilo že več sum-ljiših ljudi, od katerih so jih nekaj spustili na svobodo, nekatere pa še drže v zaporu, kakor Dominga Sabatina, kateri je posredno ali neposredno soudeležen pri ugrabljenju, kakor trdi policija. V soboto ga je policija zasliševala celih 5 ur, zasliševanju je prisostvoval tudi sam guverner in druge visoke provincialne osebe, katero zasliševanje pa ni bilo preveč uspešno. Ali nekaj je vendar moralo biti, ker se je takoj po končanem zaslišanju podalo več oddelkov policije v Rio Ce vali os. V Salsi-puedes je policija aretirala tamkajšnjega gostilničarja Hectorja Pian-tina, njegovo ženo, nekega Vukuli-ca, jugoslovanskega državljana ter več Sabattinovih prijateljev, katere je dala prepeljati v Cordobo. Ta aretacija je v zvezi z izjavo nekega pro-vincialnega senatorja, ki se je baje nahajal v nedeljo po ugrabljenju v gostilni Piantina, v kateri je bil tudi Sabattini in kjer je slišal govoriti o grdem postopanju z otrokom, ki bi utegnila biti Marta. Policija je tam tudi dognala, da se je vršila neka pojedina na Vukuličevem domu. Z Sabattinom pa je prišla neka mi-steriozna žena "mujer linda rubia", ki je imela s seboj malo deklico oblečeno v modro obleko, z rdečimi okraski in belim trakom na glavi. Če bi bilo to resnično, potem bi bili blizu rešitve tega ugrabljenja. Toda to utegne biti le fantazija ljudi, kajti rekli smo, da zasliševanje Sabattina ni prineslo pravega rezultata ter je policija v Rio Cuarto aretirala Stut-zovega svaka Molla, ki se je baje nameraval v kratkem poročiti, a ni imel zato denarja, pa meni policija, da bi znal on dekle ugrabiti, da bi tako prišel do denarja. Je li on res pri tem kaj prizadet še ni nič znanega, poklican pa je bil oče Marte te dni v Cordobo, da dá nekatere podatke o aretiranem svaku. Dejstvo je tudi, da se je Stutzov brat Carlos podal v Buenos Aires, da se pogaja radi odkupnine, za katero ima pripravljenih 10.000 pesov.
Do sedaj pa je še vse zavito v temo ter je bil ves trud policije skoro zaman. Eno pa je gotovo, to je, da se je deklica dala prostovoljno odpeljati, kar bi znalo pričati, da je
bil to kak sorodnik ali kak prijatelj ali prijateljica, v katerega je imela deklica zaupanje, ker drugače bi ona vpila in klicala na pomoq ter bi bila v tem času in na tistem kraju ugrabitev nemogoča. V ospre-dju pa je še vedno "voiturette verde-oliva" in "mujer rubia linda".
IZ BOLNIŠNICE SE JE VRNIL
Dne 14. nov. se je moral podati v bolnišnico, da se podvrže operaciji na slepiču, naš rojak Kari Švara, doma iz Komna na Krasu. Ker je že večkrat čul od bolnikov, ki so se zdravili v bolnišnici Alvear. kako lepo se ravna od strani naših usmiljenih sester z bolniki, posebno še z našimi, se je tudi Švara podal tja. Sestra Otilija je poskrbela, da je prišel takoj na vrslo in bil operiran, operacija se je dobro posrečila. Po skrbni negi dobrosrčne sestre se je .švari zdravje hitro boljšalo, ter je zamogel po kratkih dneh že zapustiti bolnišnico. Sedaj se nahaja pri sestri Štefaniji, ki skrbi zanj, dokler popolnoma ne okreva.
Kari Švara se dobri sestri Otiliji, ki je skrbela zanj kot prava skrbna mati, presrčno zahvaljuje in bo ohra-
nil njeno požrtvovalnost v trajnem spominu.
VSEAMERIŠKA KONFERENCA V LIMI
Dne 9. t. m. bo pričela v Limi zborovati vseameriška konferenca. Argentinska posebna delegacija je v torek že odpotovala tja. Z njo je odpotoval tudi minister Cantilo, ki pa ne bo kot delegat na konferenci, ampak bo le gost peruanske vlade in bo ostal tam le kakih 6 dni. Paname-riška konferenca bo trajala do konca meseca.
LOTERIA NACIONAL
Državna loterija igra vsako leto ¡ za božične praznike največji dobitek za dva miliona pesov, letos pa celo ' za štiri milione. Na listkih je določena cena ter bi po zakonih ne smeli v predrazprodaji jih dražje prodajati kot je določena cena. Prodajajo pa jih za cele tri do pet in več pesov dražje, kar prinaša velikanskega dobička zakupnikom državne loterije, mnogo več kot državi sami, ki si pridrži samo trideset od sto in gre ta svota za javne ustanove.
Tukajšnje časopisje je že lani pi-
PRIBLIŽUJEJO SE BOŽIČNI PRAZNIKI
Najboljša božična čestitka Vaši obitelji v Jugoslaviji in Italiji
Je
denarno nakazilo Banke Boston
salo, da je treba tem špekulacijam z državno loterijo napraviti enkrat konec in letos se je časopisje spet o-glasilo ter zahteva od oblasti, da prepreči to grdo kupčijo, ki obenem jemlje tudi spoštovanje do zakona, ki pravi in je na listku zapisano, da se listki ne smejo dražje prodajati, kot je določena cena.
Kako bo zadeva izpadla, ne moremo vedeti. Zaenkrat pa so listki še vedno v razprodaji po špekulatmiih cenah.
To je najprikladnejši in naj praktične j ši dar, katerega se zamore napraviti svoji obitelji. Ne oklevajte z Vašim nakazilom, ki Vam ga nudi naš način nakazovanja. Nakazilo se izplača pravočasno in v gotovini brez kakih odbitkov ali stroškov proti povratnemu potrdilu. Obrnite se na naš Jugoslovanski Oddelek, katerega uradne ure so od 9 do 18 in ob sobatah od 8.30 do 11 ure brez presledka.
THE FIRST NATIONAL
BANKofBOSTON
FLORIDA 99 — Bm¿. MITRE 562
Alsina 999 — Pueyrredón 175 — Callao 224 Avda. Oral. Mitre 301 (Avellaneda), Córdoba 1223 (Rosario)
OB DVAJSET LETNICI JUGOSLAVIJE
Ob dvajset letnici Jugoslavije, prvega decembra,, je argentinsko časopisje zelo simpatično pisalo. Argen-tinci pač dobro razumejo, kaj po-
meni narodna svoboda, saj so se pred časom tudi oni borili zanjo in končno tudi dosegli neodvisnost od španskih despotov.
ŽITO POCENI, KRUH DRAG IN SLAB
Četudi je bil letos zelo dober pridelek ter je žito poceni, je kruh primeroma zelo drag in slab, ker so mu primešane razne kemične snovi, da se kruh napne in dobi na teži, a je obenem silno neprebavljiv in zdravju škodljiv.
Argentinska javnost zahteva, da se tem špekulantom s žitom in kruhom enkrat za vselej napravi konec. Žito bo strohnelo po skladiščili, kruh pa je slab in ga mnoge družine niti nimajo.

Zavednost našega človeka
POVERJEN JE — VLJUDNOST — SIGURNOST — BRZINA
Pred par meseci se mi je ponudila prilika posetiti glavno mesto Brazi la, Rio de Janeiro. Angleški konzuj me je pogledal malo postrani, ko sem mu povedal svoje ime, nato pa mi je rekel: '.Vaše ime ni italijansko." Pojasniti sem mu moral vse natančno, da si je bil mož na jasnem
Z parnikom "Alcántara" sem pc štiridnevni vožnji dospel v pristanišče dežele večne pomladi. Takoj ko sem se izkrcal sem pogledal črnega Brazilca oblečenega v težko suknjo na glavi je nosil slamnik, čevljev pa ni imel, najbrže radi kurjih očes. Cn dno se mi je to zdelo, saj je venda i sijalo sonce in mraza tudi ni bilo vsaj jaz ga nisem čutil. Gospodinja hotela, kjer sem stanoval pa mi je pojasnila, da je v Brazilu sedaj naj hujša zima in da so ti ljudje navajeni vročemu podnebju.
V	osmih dnevih mojega bivanja \ Braziliji sem si ogledal glavne zani mivosti mesta in občudoval krasoto njene okolice. Namen mojega članka pa ni popisovati tamkajšnje razmere, življenje, brezposelnost, krizo in razne druge stvari, mimogrede bodi povedano, da je Brazil v vsakem oziru daleč še za Argentino, temveč hočem napisati nekaj razgovorov 2 mojimi sopotniki, ko sem se od tam vračal.
Vkrcal sem se sedaj na drugi angleški parnik. Uslužbenec mi je od-kazal kabino. Takoj sem opazil, da ta ne more biti Anglež, pa sem ga vprašal v nemškem jeziku, kakšno narodnosti je pravzaprav. Odgovoril mi je, da je Jugoslovan, in da je slu žil še pri avstrijski mornarici. Iz ka terega kraja pa ste, če smem vedetil "Iz Kranja sem doma, pa že osem najst let "rajžam" po svetu." Pred stavil me je še nekaterim svojim lir vaškim tovarišem, ki so se precej zanimali za naše življenje v tujini Prišla je ura zajtrka.
V	jedilnici je bilo vse zasedeno Starši in otroci, mladeniči in mla denke so s slastjo srkali čaj, jedl: na debelo zrezano "mortadelo", zra ven pa prigrizovali kisle kumarce Kisle kumarce so mi same povedale tla so ti ljudje ono "izvoljeno ljud stvo", za katerega ni več zaslužka v Hitlerjevi Nemčiji. Človek bi jib pomiloval, a jaz, ki sem imel prilike delati z njimi, poznam njihovo men taliteto in cilje, sem hladen.
Na krovu sem prišel v dotiko še j drugim jugoslovanskimi in poljskimi izseljenci. Radovedno so me i spraševali, posebno Poljaki, o vsem, lcai človeka, ki se vozi v neznano deželo, zanima. Tem ljudem sem radevolje vse razložil, kar sem vedel in znal, mladim Židinjam, ki so me obkladale z raznimi trgovskimi vprašanji in izpraševale ako poznam ulico Corrientes in Tucuman, "negocio de compra y venta", hišo. kjer se prodajajo "muebles de ocasión" i. t. d. pa sem odgovarjal bolj v zafrklji-vem tonu. Povedal sem jim, da so nekatere ulice v Buenos Airesu tako polne Židov, da se bodo tako počutile, kakor bi bile v Palestini. Povda-ril sem jim tudi, da se jim ni treba bati bodočnost, ker je Argentina velika dežela, kjer ne manjka za "ku-sati" in tudi "trgovlja" uspeva. Kakšna razlika med njimi in nami. Našega izseljenca skrbi kje bo delo dobil, Žid pa že vnaprej študira kako bo z njegovim "handli" ljudi sleparil.
Vsak izmed nas se še spominja na ono potovanje črez široko lužo i« marsikateri je doživel kak dogodek, saj na parniku se človek počuti ka-kov v veliki daružini in je tudi časa
dovolj za razne razgovore. Moji argentinski prijatelji so kar noreli od veselja pri tako veliki svobodi. V Argentini je pač navada, da se s svojo "novio", dokler ni stvar gotova, razgovarja pred hišnimi vrati, dočim na parniku ni take kontrole. Prva stvar vsakega mladeniča latinske krvi je v takih slučajih ljubav-na izjava. Taktike in potrpljenja ne poznajo, zato je bila seveda takoj na vrsti tudi ženitev. Mlada in izvan-redno lepa, izobražena romunska Židinja pa je vsako ponudbo mojih prijateljev odbila in s ponosom povedala, da se bo le z Židom poročila. Govorila mi je o romunski politiki, o delovanju bivšega zunanjega ministra Titulescu-ja; ko sem jo pa vprašal naj mi kaj pove o madame Lupescu, me je zaničljivo pogledala z velikimi očmi. Uganil sem, da ji moje vprašanje ni bilo po volji.
Rojak iz Kranja me je poiskal in šla sva v kabino, da bi se malo pomenila. Povedal sem mu moje ime in mož se je kar začudil. "Tudi jaz — je začel pripovedovati — sem vedno čital Slov. tednik, a sedaj so se združili in začeli izdajati Slov. list. Kaj pa "Domobran"? Zdi se mi, da so se takozvani "domobranci" nekam pomirili in ponehali s prej tako intenzivno in kvarno kampanjo proti Jugoslaviji." Čudim se, sem dejal, Vašemu poznanju naših razmer in zanimanju za naš živel j v Argentini. Kakšno mnenje pa imate o sedanjem položaju v Jugoslaviji 1 Začel mi je pripovedovati o velikem napredku, o gospodarstvu, o trgovski mornarici, ki je v sorazmerju z državo precej velika, o gradnji novih cest in železnic, mostov i. t. d.
"Pred par leti — je pristavil — ,em bil v Rusiji. Dasiravno sem vitel precej sveta, vendar sem bil radoveden spoznati ono veliko Rusijo, o kateri se toliko govori in o kateri je toliko različnih mnenj. Ničesar izvanrednega nisem videl — življenje je kot povsod na tem svetu. Jezilo me je le, ko sem stopil v neko gostilno in naročil steklenico vina, pa mi je gospodar odgovoril, da se po šesti uri zvečer ne toči več vina, za jesti pa da si lahko naročim kar si želim. To pa se ne strinja, ker vsakemu je znano, da se mi mornarji selo težko odrečemo sladki kapljici Povem pa Vam, da sem odnesel u Rusije najboljši vtis.
Za nas Slovane bo edina rešitev le v tesnem bratskem delovanju z Rusijo in z narodi naše krvi, ako hočemo, da bo nekoč bodočnost naša."
Tako mi je govoril človek, ki že -dolga leta opravlja službo na tujih parnikih, človek, kateremu ni mogls domovina dati vsakdanjega kruha, človek, ki je z eno besedo rečeno živel od tujega naroda. Kljub temu p« je ostal zvest svojemu narodu in domovini. V Buenos Airesu sva se ločila. Pred odhodom mi je še povedal, da bo kmalu šel na dopust v Jugoslavijo, ker bi se že rad najedel kislega zelja in kranjskih klobas.
Ali smo ostali mi vsi kot ta mož1 Potrditi tega ne smemo, ker bi si sami sebi lagali. Imamo dokaze, žalostne dokaze, da se je mnogokrat potom tiska ali besede nesramno delovalo proti onemu, kar je v intesu slo-vanstva in naše mlade države.
Zato je skrajni čas, da se zavedamo, da smo vsi sinovi velikega slo-vansekga naroda, katerega čaka prav gotovo boljša bodočnost, če bomo dovolj zavedni in edini.
V bratski slogi tiči temelj slovan ske enote in vir slovanske sile.
K. S.

Vesti iz organizacij
mmmmm<
»J
IZ ROSARIA
Kot ste čitali v zadnji št. Slovenskega lista imena darovalcev opek za gradnjo našega doma, spet javljamo še nekatere naše zavedne Slovence, ki so ravnotako priskočili društvu Triglav dejansko na pomoč, ter se jim odbor tem potom naplepše zahvaljuje.
Opeko za zidanje so darovali sledeči rojaki: Franc Velikonja 1500 opek, Štefan Žigon, Andrej Bizjak in Anton Kogoj pa po 1000.
Naš apel na ostale naše rojake je, da posnemate prej omenjene! Saj pravi naš pregovor: Kamen do kamena palača... Če bo vsak izmed nas napravil svojo dolžnost za našo stvar, bomo lahko kmalu zapeli: Oj Triglav moj dom...
Za odbor, tajnik F. Mezgec


IZ ENSENADE
Društvo Kosovo iz Ensenade poroča, da bo v proslavo dvajsetletnice zedinjenja Jugoslavije priredilo velik izlet in sicer dne 18 decembra v Punta Lari, kjer se običajno vsako leto vrši piknik tega društva.
Odbor je zato odložil svoj letni piknik na ta dan, ker bo dne 3. dec. skupno z drugimi društvi sovdeleže-no na uprireditvi v dvorani Principe Jorge, calle Sarmiento 1230 in ker bo dne 11 dec. sodelovalo z društvom vzajemne pomoči v Berissu.
V	upanju, da se vsi prijatelji društva Kosovo odzovete na ta izlet in piknik obenem, da se po domače pozabavamo, vljudno vabi odbor.
V	slučaju slabega vremena se bo svečanost obdržala v društvenih prostorih, Colón 260, Ensenada.
Od sedeža društva bodo vozili vsako uro, počenši od 7. ure zjutraj posebni avtobusi na lice mesta. Cena za odrasle $ 1 —, za otroke 50 ctv.
NIKAR SE NE KUHAJTE MED MESTNIMI ZIDOVI,
marveč pridite na
PRVI VELIKI PIK-NIK
ki ga priredi
društvo " Slovenski Dom "
V NEDELJO DNE 11 DECEMBRA
v San Isidru
EL INTERNACIONAL" ob
leži tudi postaja SAN
VABILO NA ŠOLSKO PRIREDITEV V PROSLAVO 20-LETNICE NARODNEGA ZEDINJENJA V ROSARIU
Spoštovani rojaki!
olski Odbor ima čast povabiti Vas in vašo cenj. družino na Šolsko prireditev, ki jo priredijo naši mali šolarji v proslavo 20-letnice narodnega zedinjenja, v nedeljo 4. decembra t. 1- ob 17 uri, v šolskih prostorih, La-prida 5758.
Pripeljite tudi svoje otroke!
Vstop prost!
Po končanem sporedu nas obišče tudi Sv. Miklavž, ki bo prinesel za vse prisotne otroke lepa darilca.
Pričakujemo in pozdravljamo Vas.
Odbor.
KNJIŽNICI "SLOVENSKEGA DOMA"
je daroval tovariš Ivan Pahor 7 knjig, samih krasnih povesti. Za dar se mu najlepše zahvaljujemo.
Istotako se najlepše zahvaljujemo tovarišu Jankotu Koron za igro, katero je daroval društvu.
na izletniškem prostoru RECREO
ulici Del Barco Centenera, ob kateri leži tudi postaja
ISIDRO R, do katere se je treba prijeljati z vlakom. Od postaje
do izletniškega prostora bodo na drogovih in drevesih napisi
"SLOVENSKI DOM", ki bodo kazali pot.
PRIDITE V PROSTO NARAVO!
Pridite, da se navžijete svežega zraka, zdravilnih solnčnih žarkov ter da preživite lep dan v družbi svojih rojakov ob bregovih La Plate!
"SLOVENSKI DOM" je pripravil za ta piknik zanimiv spored. Vršile se bodo razne tekme z nagradami za zmagovalce, raznovrstne igre in zabave in teklo bo
KOLO SREČE
ki bo delilo lepe dobičke med igralce.
DOMAČA GODBA BO SVIRALA NAŠE KORAČNICE
IN ZA PLES.
— Za hladno upijačo in prigrizek bo preskrbljeno. —
PRIDITE V NEDELJO 11. DECEMBRA V SAN ISIDRO IN
PRIPELJITE S SEBOJ TUDI SVOJE ZNANCE!
ODBOR
Jugoslovanska tenista Franc Pun-čec in Josipu Palada* ki sta se mudila delj časa med nami ter z največjim uspehom tekmovala v bojih za teniško prvenstvo Argentine. Pun-čee si je izvojeval naslov argentin-
kega teniškega prvaka in dragoceno kupo tukajšnje "La Prensa", za njim pa je bil najboljši igrač Josip Palada. Oba sta skupno dobila tudi prvo mesto v tekmah na pare.
Rojaki! Poslužujte se samo onih bančnih zavodov, ki oglašujejo v našem listu!
Nekaj razmišljanja o splošnih svetovnih delavskih in narodnih vprašanjih
Večkrat poroča časopisje, kako je ta ali oni denarnik podprl ali ustanovil to ali ono humanitarno ustanovo, kar dela vtis in ga tudi tako prikazujejo, kako dobrega srca da je mož bil in le škoda, da jih ni več takih na svetu.
Da so tudi med premožnimi nekateri dobri ljudje, je čisto res, vendar so to zelo redke izjeme. Večina nima nobenega sočutja do svojega bližnjega in ga tudi oni, ki se delajo dobri ter tu patam vržejo drobec od svojega bogastva v kake socialne svrhe, niso imeli, sicer bi ne mogli nagrmaditi velikanskega imetja, kajti neprimerno več so iztisnili iz ljudstva, kot so mu v navidezni humanitarni dobrotljivosti v tej ali oni obliki vrnili.
Kdo pa naj bi tudi dal, če ne oni, ki imajo vse ljudsko premoženje v svoji posesti. V Franciji, Združenih državah kakor tudi drugod so ugotovili, da ima nekaj desetin družin vse narodovo premoženje v svojih rokah, ki poljubno razpolagajo z njim. Predsednik Združenih držav, Roosevelt, je ob neki priliki dejal, da je treba temu enkrat za vselej napraviti konec, da bi nekaj bogatašev odločalo usodo milionom državljanom. Prav tako tudi v Franciji ravno te dni merijo svoje moči delavstvo in kapitalisti. Prepričani smo, da bodo zmagali prvi, četudi morda ne danes, kajti v Franciji je delavstvo politično najbolj zrelo ter najbolje organizirano, a dokler nima vlade v svojih rokah in bi ne skušalo izvesti državnega socialnega programa do konca, kar bi seveda trajalo več let in tudi desetletij, more računati samo na borbo.
Svetovna vojna je brezdvoma povzročila veliko zla, a je obenem prinesla tudi velik preobrat v mišljenju narodov in čolveštva vobče. Čeprav človeštvo nima nobenega določenega skupnega socialnega programa ter svobodnega načina vladavine v nobeni državi, je ljudstvo vseeno v neprestani borbi za boljšo socialno ureditev človeške družbe ter pravičnejše porazdelitve naravnih, človeških rok in uma pridobljenih dobrin.
Velike preizkušnje, za socialno in državno preureditev delajo v Rusiji, Nemčiji in taliji. Rusijo prištevajo k skrajnemu ekstremu na levo, Nemčijo in Italijo pa na desno. Po sredi pa tava tako zvana demokracija, ki jo kapitalist in delavec vsak na svoj način pojmujeta ter je zato neprestana borba med njima in ne bo prej miru, ker ga biti ne more, dokler ne bo človeška družba ustvarila pravičnejšega socialnega reda.
Rusija je revolucijo primeroma zelo lahko izvedla, a je naletela na velike ovire potem pri zgradbi nove delavske države, kot jo imenujejo. Narod je bilo treba šele vzgojiti za skupne kulturne in gospodarske pojme. Za to pa ni bilo na razpolago niti dovolj idealnih učiteljev za pravo ljudsko prosveto in niti ni bilo dovolj strokovnih, tehničnih in drugih izvedencev. Morala jih je šele vzgajati in mnogo specializiranih tehnikov poklicati iz inozemstva. Nastala so tudi velika trenja, kot je razumljivo, pri voditeljih in starih re-voluiconarcih, ki so skušali vsak na
JUGOSLOVANSKA ŠOLA V ROSARIJU
VLJUDNO VABI vse svoje male in velike prijatelje na lepo
PRIREDITEV
ki se vrši dne 4. decembra ob 4y2 h. popoldne v šolskih prostorih (Calle Laprida 5758, ómnibus št. 51). Smoter prireditve je proslava dvajsetletnice obstoja Jugoslavije; obenem bo sv. Miklavž obdaroval vse pridne otroke. — Prepričani smo, da m nikogar ki se ne bi z veseljem odzval vabilu naše mlade šole v Rosariju. — Pozdravljeni! — Nasvidenje!
PROGRAM
I.	Živa slika: a) Himno Nacional Argentino; b) Jugoslovan-
vanska narodna himna; c) Dvajset pomladi, (De-klamacija).
II.	Rajanje z zastavo.
III.	šolski pevski zbor: a) Ko so tkali naše trate - •.; b) O j, ti
vilo Velebita; c) Tamo daleko...
IV.	Narodno kolo.
V.	ženice — klepetulje (Komičen prizor). VI. Sveti Miklavž s svojim spremstvom.
Šolsko društvo v Villa Devoto
VABI
de-
na veliko pomladansko prireditev, ki se bo vršila dne 4. cembra v društvenih' prostorih GPDS. v Villa Devoto.
Na vzporedu so zelo lepe točke, ki jih bodo izvajali naši malčki. Sodelovalo bo tudi društvo v Villa Devotu."
Takoj po vzporedu bo prišel Miklavž, ki bo vse otroke bogato obdaril z raznimi lepimi igračkami in darovi.
Vabljeni ste vsi rojaki in rojakinje, posebno pa devotčani, da se te šolske prireditve polnoštevilno udeležite ter boste obenem s prostovoljnimi prispevki podprli to našo prepotrebno ustanovo.
Po prireditvi se bo vršila domača zabava ter bo bufet z vsem potrebnim dobro založen.
ODBOR ŠOLSKEGA SVETA
svoj način zmago revolucije povesti na pot napredka. In padale so visoke glave ter še padajo, kar zelo slabi ugled največje slovanske države. Upati pa smemo, da bo ruski narod prej ali slej resnično sam odločeval o svoji usodi in bodočnosti, ko bo narod toliko izobražen in razsoden,, da bo vsako zavajanje že vnaprej izjalovljen poizkus.
Povsem v nasprotnem smislu, kot v Rusiji, je vrglo ljudsko nezadovoljstvo na površje svoje diktatorje v Nemčiji in Italiji. V nobeni teh dr-žažv niso niti poizkusili vzpostaviti ljudske enakopravnosti, marveč so kratkomalo ustvarili dva razreda: podrejenega in vladajočega. Ljudstvu je odvzeita vsaka svoboda mišljenja, kar po fašističnih pojmih tudi ni potrebno, ker oni mislijo zanje. V ostalem pa je narod v smislu enakopravne mizerije precej dovršeno organiziran, tako da ne more gojiti medsebojnega zavidanja.
Hitler in Mussolini sta zelo dobro poznala ljudsko brezbrižnost, zato jima z raznimi frazami in obljubami •ni bilo težko narod pridobiti za svoji^ namene.
Oba diktatorja sta zračunala, da je treba ljudstvu odmeriti prehrano in vporabo ter mu sploh vse diktirati, celo rojstvo otrok, da bo dovolj sredstev za nabavo topov in orožja ter drugih vojnih potrebščin in da bo dovolj vojakov, ki jih bosta lahko brez skrbi za obstoj naroda, pošiljala na razna morišča, — kakor se to dogaja ta čas v Španiji — in tako dosegla svoje imperjalne načrte, ki nikakor ne prinašajo sreče in bodočnosti nikomur in niti nemškemu in italijanskemu narodu ne. ° \
To pa je tudi zagotovljeno jamstvo, da ko bodo narodi v fašističnih državah do skrajnosti izmučeni in brez obljubljenega uspeha, si bodo sami napravili red v svoji hiši.
Takozvani .demokratični državi kot sta Francija in Anglija, sta dejansko doslej ves čas, iz raznih razlogov, podpirali fašistična stremljenja, a ko bo slovanstvo spoznalo, kam je bila obrnjena ost vseh, da se bo treba postaviti po robu za samoohranitev ter iskati zvez tudi v ostalem svetu, ki je skoro ves pod vplivom nekaj evropskih in domačih ma-gnatov, ki se skrivajo v Franciji in Angliji za demokracijo, v Nemčiji in Italiji pa za nacionalizmom, bo od-klenkalo prvim in drugim.
V	Franciji in Angliji se silno obo-rožujejo in prav tako tudi v Nemčiji in Italiji; prvi dve zato, da bosta branili svoje dominijone, drugi dve pa zato, da jih jima bosta skušali odvzeti, kajti Slovani, to so že spoznali, se ne bodo dali več podjarmiti, kot nekdaj, medtem ko je med Kitajci, Indijanci, Arabci in Zamorci še nekaj upanja in se bodo za dežele, kjer živijo ti narodi, tepli.
Pri vsej tej zmedi in anarhiji, ki vlada danes po vsem svetu, pa delavstvo ne doma in ne v izseljcnstvu ne sme čakati križem rok boljše bodočnosti, pa tudi ne siliti z glavo skozi zid, kot je pri mnogih nerazsodnih navada. Gledati moramo pred vsem, da se kulturno in gospodarsko skušamo kar najvišje dvigniti, česar se delavstvo nikjer v zadostni meri ne prizadeva in tudi v našem izsel-jenstvu ne, o čemer imamo dovolj dokazov.
V	vseh državah, izven fašističnih seveda, ima delavstvo še vedno dovolj prilik, da se kulturno, gospodarsko in politično organizira. A prvi dve postavki najbolj zanemarja, dasi sta najvažnejši. Spremeniti človeka ter ga vzbuditi iz brezbrižnosti in ga spraviti na pot kulturne in gospodarske delavnosti in podjetnosti, pomeni spremembo današnjega krivičnega sistema. Nasprotno pa bi lahko vkljub vsem obilnostim, ki jih nudi svet, umrli za lakoto kje za kakim plotom. In je tedaj prava sreča, da imamo vsaj nekatere podjetne ljudi, ki ljudstvu preskrbijo dela in se sme delavstvo z njimi vsaj v demokratičnih državah legalno boriti za malo manjšo njih udobnost in za večji svoj kos kruha.
Slovenci doma in po sveto
Drobne vesti iz naših krajev
Dornberg. — Naš letošnji vinski pridelek je prav obilen, kapljica je prvovrstna. Že do sedaj smo prodali preko 2000 hI. mošta. Cena gre preko 80 stotin k za liter. Upamo, da se bo kupčija tudi nadalje lepo razvijala in si bomo nekoliko opomogli pri našem gospodarstvu, ki je zaradi številnih vzrokov tako obremenjeno.
50% popust za mnogobrojne družine pri vožnjah s korierami. — Vsa avtobusna podjetja v goriški pokrajini: Ribi v Gorici, Devetak v Tolminu, Rosina v Kobaridu in Gianesin v Idrji so sklenila, da dajo članom družin s številnimi otroki pri vožnjah na njihovih progah petdesetod-stotni popust. Kdor je v občini v seznamu mnogobrojnih družin, naj se zglasi pri zaupniku avtobusnih podjetij. ki je določen za vsako občino. Pri njem dobi predpisano izkaznico s fotografijo. Na podlagi te izkaznice dobi potem polovično vozovnico za posamezno vožnjo, ki jo pa sme izstaviti samo centrala podjetja. O podorobnostih postopanja naj se vsakdo pouči pri zaupniku ali v centrali.
*
Dve operi v goriškem Verdijevem gledališču. — Kakor smo. najavili, smo imeli 18. in 19. t. m. v Gorici dve operni predstavi, ki sta se povoljno obnesli in sta občinstvo zadovoljili. Glavno zanimanje Goričanov je bilo osredotočeno na zadnji dan, na Do-nizettijevo "Lucio di Lammermour" ker je v njej prvič nastopil na odru naš goriški rojak g. Venceslav Gor-jan. G. Gorjan je s svojim prvencem uspel, zmagal. Ko je prvič stopil na usodne deske, se mu je precej poznala začetniška trema; bil je v igri dokaj okoren, vendar je pel dobro. Pri
Pozor Rojaki!
Naznanjam, da sem spet odprl dobro znano gostilno
"PRI ŽIVCU"
kjer boste postrežem z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe.
Rojakom se priporoča lastnik
EMIL ŽIVEC
Osorio 5085 — La Paternal

£ RESTAURANT
recreo
¡"EL CANON"
naslednjih nastopih je bil sigurnej-ši in je pel še bolj jasno in samozavestno. G. Gorjan ima poln izrazit bariton, kateremu se pozna skrbna šola, v mimiki in igranju pa bo treba še marsikaj izpopolniti. Žel je obilo priznanja in odnesel popoln uspeh. Občinstvo mu je živahno ploskalo in ga nekajkrat poklicalo na oder. Tudi njegova požrtvovalna učiteljica Gol-meyer je morala priti na oder m je bila deležna gromkega aplavza. G. Gorjan je odšel s svojo operno diiiž-bo na daljše gostovanje po raznih italijanskih mestih. Upamo in želimo, da bo žel uspehe povsod in dvignil naš ugled med umetnost ljubečim italijanskim občinstvom. Njegova pevska nadarjenost in železna volja sta nam porok, da se bo to uresničilo.
*
Nov grob. — V Gorici je .18. oktobra v sanatoriju Sv. Justa po daljšem bolehanju umrl g. Mihael Mal-nič, posestnik na Humu pri Koj-skem. Rajnki, ki je bil 58 let stav, se je rodil v Ročinju. Kot trgovski pomočnik je služil na Srpenici in- v Bovcu. Kot samostojen trgovec se je naselil na Žagi pri Bovcu. Ker je pred leti postal vdovec in ker je začel bolehati, je pustil trgovino in si je kupil posestvo na Humu v raših Brdih, da bi mirno živel in okreval. Njegova neugnana delaželjnost mu pa ni dala počitka, bolezen se mu je ponovila in ji je podlegel. Bil je podjeten trgovec, pošten in značajen mož. N. p. v m.!
*
V Konfinacijo. — Meseca avgusta so varnostni organi aretirali na Colu nad Vipavo Janeza Sajevca in njegovega sina čevljarja Lojzeta. Dol-žili so ju, da sta pomagala raznim osebam pri prehodu čez mejo. Očeta so radi pomanjkanja dokazov po 3 tednih spustili na svobodo, sina Lojzeta so pa poslali za pet let v konfinacijo.
*
Brestovica na Krasu. — Osemletni Lojzek Kojnč si je hotel v domačem kalu umiti noge, ker je nameraval iti k nauku za prvo sv. obhajilo.
¡ pustil nas je naš občinski zdravnik g. dr. Emil Grešič, ki je poleg naše občine nad 7 let oskrboval tudi Gr-in Trnovo. Ker je dobro obvla-
Kazlje. — Mizar Anton Zidar, Nesreča je hotela, da je pri tem pa- I star 23 let, se je ranil na roki ob pri
gar
dal naš jezik in je bil tudi drugače prijazen in postrežljiv, smo ga imeli prav radi. Odšel je v Zagraj v Furla-niji. Na njegovo mesto pride občinski zdravnik iz Opatjega sela. *
Nove toplice pri Devinu. — Devin-ska graščina namerava obnoviti tako zvane starorimske toplice pri Šti-vanu v bližini Devina. Dela bodo stala nad 1 milijon lir. Ljudje se veselijo novega zaslužka.
*
Roparski napad pri Renčah. — Ko
je šel ponoči Leopold Winkler star 41 let iz Gradiškute v Renče, ga je neznanec napadel na cesti blizu Renč. Neznanec je skrit za cestnim nasipom čakal na Winklerja, o katerem je dobro vedel kdaj se nahaja na potovanju in iz neposredne bližine oddal na njega nekaj strelov iz revolverja. Na srečo ga je zadela samo ena krogla v trebuh. Neznanec je takoj zbežal. Winkler pa se je le s težavo privlekel do prve hiše v bližini to je do železniške čuvajnice, ki je oddaljena 2 km od kraja napada. Iz Gorice je takoj prišel rešilni avto in ga odpeljal v bolnico. Rana ni tako težka kot je na prvi pogled zgledalo. Krogla ni ranila nobenega organa in niti črevesja. Za napad so se takoj zainteresirali karabinerji, ki so pričeli s poizvedovanji. Domnevajo, da je napadalec iz Gradiškute.
Gorica. — 36-letni Pirih Peter iz šentviške gore je padel skozi pod v kuhinjo, ki je v pritličju. Ugotovili so, da je bila deska v podu trhla in da se je pod njegovo težo zdrobila in da je na ta način nesrečni Pirih padel iz prvega nadstropja v pritličje.
Zlomil si je desno nogo.
*
Gorica. — Umrli so: Budal Anton 65 let, Gregorič Josip 65, Rešič vd. Kulot Marija 40, Plesničar pok. Pire Marija 43, Černigoj Marija vd. Kin-dar 69, Žbona Marija 18, in znani knjigarnar Emil Wokulat.
'I Izvrstna domača hrana, prvo-ü vrstno pivo in vino. — Pro-f: stori z vrtom, pripravni i svadbe. — Krogljišče. Postrežba točna.
za
I
V $
$
lastnik
S
M
'4
r.
i
i
JJ! ®
i
i «y
Se priporoča
peter bassanese | JUAN B. ALBERDI y Gral. $ PAZ — Buenos Aires $
ž fotografijah
I "LA MODERNA" I
v	$
* Edina in najbolj poznana H M fotografija v slovenski $ Ú	koloniji	|
p Sporočam slovenski naselbi- $ | ni, da bom ob priliki 25 letnice g a moje fotografske obrti, vse M % preuredil ter razstavil moje de- § lo, kjer se bo lahko vsak pre- g P pričal o mojih neprekosljivih | izdelkih.	£
É VELIK POPUST PRI v FOTOGRAFIRANJU I % Ne pozabite	£
| foto "la moderna" b
S. SASLAVSKY	%
Av. SAN MARTIN 2579 §
del v vodo. Ker ni bilo nikogar v bližini, ki bi mu priskočil na pomoč, je utonil. Nebeški Oče naj tolaži užaloščeno družino!
*
Čepovan. — Letino smo imeli, hvala Bogu, prav dobi-o. Vsega smo pridelali in se nič ne bojimo zime, ki se bliža. Tudi drugod v deželi so zadovoljni z letošnjo letino. Samo krme ponekod primanjkuje, saj plačujejo pri nas za seno že preko 30 lir za kvintal. — Na praznik 28. okt. so otvorili pri nas javno telefonsko govorilnico. Tako je sedaj naša .lepa gorska vas zvezana s telefonom z Gorico in preko nje z vsem ostalim svetom. Napredek nas veseli. — za-
liki eksplozije mine. Ker se rane niso hotele zaceliti se je zatekel v bolnišnico. Ugotovili so tetanus. Njegovo stanje je nevarno.
*
Postojna. — Josip Štefančič, star 28 let, je bil obsojen na 2 meseca zapora, ker je ukradel nekaj steklenic vina.
*
Gorica. — V ponedeljeñ 17. pr. m so se zopet odprla vrata šolskih učilnic na ljudskih in srednjih šolali. Šolsko leto se je pričelo — letos prvič — s sv. mašo, h kateri so bili v Gorici vabljeni tudi starši, šolsko leto se je zaključilo 15. junija. Ne šolarji, ne profesorji se ne morejo pri-
Telefon: 59-0522
'-.«¿fe—/4V
Bs. Aires
BOŽIČ IN NOVO LETO
PRAZNIKI VESELJA IN RADOSTI
Vaša družina v starem kraju težko čaka Vaše pomoči, da si kupi potrebnih stvari za zimo, katera bo baje jako mrzla.
Pomagajte jim, in mi Vam bomo pomagali
poslati Vaše denarno darilo z ZRAČNO POŠTO — BREZPLAČNO in po najnižjem dnevnem tečaju.
Vaš stari prijatelj SLOVENSKI ODDELEK
Banco Holandés Unido
CENTRALA: Bnie. MITRE 234
PODRUŽNICA BUENOS AIRES
FILIALKA: CORRIENTES 1900
U. T. 33 - 7013 — Buenos Aires
*IDJE V JULIJSKI KRAJINI
Te dni so bili objavljeni uradni podatki o židovskem prebivalstvu \ Julijski Krajini, ki so bili zbrani na osnovi posebnega štetja z dne 17. avgusta t. 1. Po teh podatkih je bilo tedaj v vsej deželi 9285 Židov, v razmerju s celokupnim prebivalstvom skoraj 1%. Na tržaško pokrajino jih je odpadlo 6085 (2% prebivalstva), na goriško 239 (1%), na istrsko 130 (0.04%), na zadrsko 49 (0.2%), na reško pokrajino pa 2781 (2.75% pre-bivalstva pokrajine). "Popolo di rieste", ki je objavil te podatke je izmed 94 pokrajin v državi prezrl edino reško pokrajino, za katero pa izhaja število njenih Ži dov iz podatkov o deželah. Vobče se židovski problem na Reki doslej še ni načel v takem obsegu'kakor dru god, čeprav je že iz navedenag d-stotnega razmerja židovskega elementa do ostalega prebivalstva v reški pokrajini najneugodnejše in šteje Reka med vsemi 94 pokrajinskimi slavnimi mesti sorazmerno največ Židov, kakor smo tu ugotovili že zadnjič, ne pa Trst, kakor to obče mi sli širša politična javnost. Tudi v tisku židovski problem na Reki do slej ni bil posebej obravnan, če se iz-vzameta dva članka reške "Vedette d'Italia", ki pa je o njem razpravljala obzirno ter ln*ez političnih ten dene. Med tem ko je v Trstu Židov ski problem malone že likvidiran, se o izolaciji Židov na Reki še ni mnogo čulo, čeprav je jasno, da so se morale odredbe vlade tudi tam izvršiti.
je sklenila, da bodo imele družine s številnim naraščanjem, ki so vpisane v tozadevno pokrajinsko faši-stovsko udruženje, pri vodi, luči in plinu 35% popusta.
NOVA FAŠISTIČNA TAJNIKA
V Temenici na Krasu je bil od stavljen dosedanji tajnik krajevne fašistične stranke Vittorio Gallea Za njegovega naslednika je bil ime novan Giovani Clocchiatti. V Pod-brdu pa je Mario Campanella zame njal komisarja Ivana Caniata.
ZA DRUŽINE S ŠTEVILNIM NARAŠČAJEM
Uprava goriških mestnih podjetij
V PULJU
so začeli graditi novo palačo za ta-mošnjo podružnico banke d'ltalia. Delo bo trajalo d.i konca 1. 1939. Zanimivo je, da zidajo po naših mestih večinoma samo drživa, mestne občine in podržavljeni «avodi, zasebna podjetnost je skoraj docela izginila
NA TRŽAKI TRGOVSKI VISOKI ŠOLI
so bili odpuščeni z letošnjim šolskim letom štirje profesorji, ktv so židovskega pokolenja. Na vseh italijanskih univerzah je bilo iz istega vzroka odslovljenih 98 profesorjev; med njimi je mnogo znanstvenikov z zvenečimi imeni.
ARETIRANI PROTIFAŠISTI
V Trstu je bil aretiran prof. Ev-gen Colorni. po pokolenju Žid. Obtožen je, da je vodil tajno protifaši stično organizacijo, ki je bila razple-tena po nekaterih mestih Zgornje I-t ali je in je imela zveze tudi z zamejstvom. Obenem s Colornijem je bilo vtaknjenih pod ključ tudi več njegovih tovarišev-Židov. Vsi so bili oddani izrednemu sodišču v Rimu.
toževati da so počitnice kratke. Pač pa godrnjajo mnogi starši da so predolge.
*
Trst. — Pred sodiščem je bil oproščen Marij Gerbec. Obtožili so ga pijanstva.
*
Trst. — Plamen benzina je oplazil Ernesta Borovino starega 26 let
in mu povzročil težke opekline.
*
Trst. — Umrli so: Pasaski vd. Res-man. Matilda 70 let, Bertok Orest 1, Višnjevec Josipina 77, Skukič Lazar 86, Petrič Ana 4,8, Likar vd. Pittoni Ivana 63.
*
Trst. — Pod avtomobil je prišel Pertot Franc, star 48 let, iz Barko-velj, odpeljali so ga v bolnišnico z zlomljeno nogo.
Trst. — Avtomobil s štirimi izletniki se je zaletel v telegrafski drog in ga podrl ter se prvrnil. K sreči pa se ni nikomur pripetilo kaj hudega. Edino Gustav Skok, 30 let star,
iz Kopra je dobil lažje praske. *
Trst. — Učenec llumbert Pregare, star 6 let, s Ključa, ie padel z zida. Pri padcu je dobil veliko rano na čelu in pretres možganov. V bolnišnico je bil sprejet z rezervo.
NOVO VINO
Goriški župan je izdal odredbo, k! določuje, da bodo smele gostilne točiti novo vino od 29 oktobra dalje Sedaj se lahko točijo ona nova vina, pri katerih je bilo vrenje umetno ukinjeno ali ustavljeno. Kupčija > novim vinom je še v pričetkih. Go stUničarji mošta ne kupujejo v več jih množinah, čakajo, da se izčisti Edino nekateri vinski trgovci so se nekoliko založili in nakupili nekaj Kriške "rebule". Cena se suče med tV-90 stoti n k liter.
Rojaki
Predno si naročite obleko
OBIŠČITE KROJAČNICO
Cirila Podgornik
bo v vseh ozirih.
ki Vam nudi najboljšo postrež-
CENE ZMERNE
TINOGASTA 5231 Villa Devoto


t Naznanjam da sem otvoril i	GOSTILNO
"LA ESTRELLA"
kjer boste v vseh ozirih dobro postreženi z dobro domačo hrano in dobrim vinom. Cene zmerne.
Priporoča se cenj. rojakom IVAN GAŠPARIŠIČ
Av. Alcorta 2363

Bs. Aires
Trgovina cev liev BELTRAM
Vam nudi na izbiro najbolj modernih čevljev in raznovrstnega obuvala; športnih čevljev, poletnih copat ter šolskih potrebščin.
Se priporoča ALBERT BELTRAM
DONATO ALVAREZ 2288 vogal CUCHA-CUCHA
PATERNAL

NOVA KMETIJSKA ŠOLA
V nedeljo 23. oktobra je bila slovesno otvorjena nova kmetijska šola za Slovensko Krajino v Rakičanu pri Murski Soboti. Šolo je slovesno blagoslovil mariborski vladika dr Tomažič. Šola je izredno lepa in so: dobno opremljena in bo tako omogočila vzgojo kmečkega naraščaja za Slovensko Krajino.
RAZSTAVA PERUTNINE
V dneh od 22. do 25. oktobra je bila v Mariboru prva banovinska razstava perutnine. Razstavljenih je bilo nad 2000 kokoši in petelinov čiste štajerske pasme. Vse živali so bile odkupljene in odposlane deloma tudi ^ savsko in dunavsko banovino za iz-boljpšanje pasme.
STANOVANJSKO POSLOPJE ZA USLUŽBENCE POŠTNE HRANILNICE
V Ljubljani so te dni začeli graditi stanovanjsko poslopje uslužbencev poštne hranilnice, ki bo stalo na Rleiweisovi cesti, na mestu, kjer je 'Jila svoj čas stara jalialnica. Pošlo Pje bo iz treh dvonadstropnih hiš, k Se bodo stikale druga z drugo. Prav tako so tudi že začeli izkopavati te nielje za novi strojni inštitut teh nične fakultete v Ljubljani. Zavod bo stal nasproti poslopju tehnične fakultete.
10-LETNICA LJUBLJANSKEGA RADIA
28. oktobra je obhajal ljubljanski radio, ki je tudi drugod po svetn znan vsaj po svoji kukavici, desetletnico obstoja. Ljubljanska radijska Postaja je v proslavo tega jubileja uvedla cel teden slovesnih spominskih oddaj.
NOVO MARIBORSKO BOGOSLOV JE DOGOTOVLJENO
Novo mariborsko bogoslovje je ko-oktobra prišlo pod streho in je bil ob tej priliki slovesen likof. Bogoslovje je doslej največja zgradba v Mariboru in je po svoji legi pod Kalvarijo prav toliko odmaknjeno °d največje mestnega vrveža, da si ' boljšega mesta ne moremo misliti.
Načrte za bogoslovje je izdelala ban-ska uprava.
KADAR IŠČETE SLUŽBE
obrnite se na rojakinjo
Berto Cernič
BORREGO 1583 — Gs. Aires
U. T. 54 - 3588
GAJ ZASLUŽNIH MOŽ
V nedeljo 30. oktobra je bil slovesno odprt "Gaj zaslužnih mož", ki bo imel v bodoče naslov "Navje" (pc staro slovenski). Gaj je na vzhodni strani bivšega pokopališča sv. Kri. štofa. Zgrajena je že lepa stavba j arkadami v čast zaslužnih mož, ki so gradili slovensko kulturo. Ves gaj zaslužnih mož napravlja impozantni vtis ter priča, da se je sedanji rod dostojno oddolžil spominu naših ve likih kulturnih delavcev. Slovesno je bil gaj blagoslovljen ob navzočnost: ljubljanskega župana Adlešiča ir drugih odličnikov iz našega kultur nega življenja. Blagoslovil pa je ga; arhidiakon kanonik dr. Tomaž Kli nar.
POSLUŽUJTE SE PODJETIJ. KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU!
SESTANEK ČLANOV BANOVIN SKEGA ODBORA JRZ. DRAVSKE BANOVINE
V nedeljo 30. oktobra je bil sestanek članov banovinskega odbora •JRZ. za dravsko banovino. Sejo je vodil predsednik strankine banovin-ske organizacije notranji minister g. dr. Anton Korošec. Obravnavana so bila vsa tekoča vprašanja v zvezi 2 volitvami 11. decembra. Minister dr Korošec je imel na tem sestanku tudi govor, v katerem je dal vodilne smernice za volitve in v katerem jt jasno povedal, da se bo opozicija pri volitvah zdrobila v drobce. Povdaril je nadalje, da taka opozicija, ki ni ina niti programa ampak samo željo do oblasti ni niti sposobna da bi prevzela in nosila na svojih ramenih od govornost za celo državno zgradbo Zato ni dvoma, da bodo vsi trezno misleči ljudje pomagali povečati veličastno zmago sedanje vlade, saj vsi vedo, da zmaga sedanje vlade pomeni jasnost v notranji in zunanji politiki tudi za bodoče. Po volitvah bo vlada pristopila k reševanju notranjih razmer in ni dvoma, da bodo Hrvati z nami bolj zadovoljni kot s svojimi sedanjimi zavezniki pofovci in komunisti. Čudno je le to, da dr. Maček sprejema pod svojo streho celo komuniste. V kratkem bo vlada pristopila tudi k izboljšanju položaja uradništva, saj so se razmere v zunanji politiki toliko spremenile, da bodo na razpolago denarna sredstva, ki so bila doslej drugod angažirana.
nec, ki se sedaj mudi v Bukarešti, ki bo proučil možnosti večjih trgovinskih odnošajev med obema državama.
Kot poročajo, bodo naleteli Francozi in Angleži na precej velike ovire. Denarja imajo sicer več kot Nemci, a Nemčija ceneje prodaja Jugoslaviji, kot bi moralo isto kupiti drugje, ter dražje plačuje predmete, ki jih uvažuje iz Jugoslavije. Nemčija pač hoče za vsako ceno gospodarsko podjarmiti Balkan.
Nemčija računa, da balkansko delavstvo ni organizirano ter ga bo lahko poljubno izkoriščalo; po drugi strani pa je nemško delavstvo prisiljeno delati dvanajst ur dnevno ter je ves kapital privatnikov in države na razpolago' naisetičnemu aparatu, kar da bo ustvarilo pogoje, da bo lahko izvedla svoje gospodarske načrte na Balkanu.
USTANOVA VUKA KARADŽIČA
Za ustanovo slavnega srbskega slavista Vuka Štefanovica Ivaradži-ca, katerega 150 letnico rojstva so praznovali letos, so do sedaj nabrali že nekaj več kakor 400.000 dinarjev. Največ sta v ta namen prispevali Vojvodina in Hrvaška, šele potem po ostali srbski kraji. Odbor, ki vodi ustanovo (zadužbino), si je izpo-sloval pri prosvetnem ministru dovoljenje, da se prostovoljni prispevki lahko nabirajo med šolarji v osnovnih in srednjih šolah. Poleg tega pa je v sklad darovalo mnogo drugih zasebnikov in kulturnih delavcev. Sklad, ki se bo nabral, bo služil za podpiranje kulturnih stremljenj in kulturnih delavcev ter za podeljevanje nagrad znanstvenikom slavistom.
DRUŠTVENA SEJA
V nedeljo ob 6 uri popoldne se bo vršila odborova seja društva Slov. Dom. Pridite gotovo vsi! Preds.
Pozor
Za načrte, betonske preračune in Firmo,
obrnite se do tehničnega konstruktorja
FRANCA KLANJŠEK barcos Sastre 43 5 1 _
Villa Devoto II. T. 50 - 0277 =
V PARIZU IN LONDONU SKUŠAJO DVIGNITI TRGOVINO Z JUGOSLAVIJO
Gegent princ Pavel je obrazložil \ Londonu veliko trgovinsko prizadevanje Nemčije na Balkanu. Rezultat tega razgovora je bil, da so Angleži ustanovili v Zagrebu trgovsko jugoslovansko-angleško zbornico.
V kratkem pa bo prišel v Beograd francoski trgovinski državni izvede-
NOV HIGIJENSKI ZAVOD V SARAJEVU
Nov Higijenski zavod bodo zgradili v Sarajevu. Te dni je sarajevska Državna hipotekama banka že prejela dva milijona din kot prvi kredit za zgarditev palače Higienskega zavoda. Ta denar zadostuje, da se bodo dela lahko takoj začela, pozneje pa bo državna podpora seveda še prišla.
SVEČANA MAŠA
V nedeljo 4. dec. se bo vršila slavnostna maša povodom 20 letnice postanka Jugoslavije in narodnega praznika, za katoličane ob 10 uri v cerkvi "Santísimo Sacramento", blizu Retira. Za pravoslavne pa ob 11 in pol v ruski cerkvi, ulica Brasil 315~
Popoldne od 5 do 7 ure pa bo sprejemanje na Poslaništvu, Charcas 1705.
Za kratek čas
Pri veronauku
Katehet: "Kaj mislite, otroci, zakaj se je Zveličar po svojem vstajenju najprej prikazal ženam?"
Pepček: "Da bi se o njegovem
vstajenju čim prej razvedelo." *
Pri zdravniku
"Vaša žila utripi je zelo "nered no". Ali pijete?"
"Da, ampak "redno".
*
Pomisleka vredno
Nevesta: "Ali mi boš pa tudi res vse iz oči čital, sleherno željo?"
Ženin: "Hm, že, ali ti imaš tako velike oči."
•jf-
"Jože, áli se res nikdar ne prepi raš s svojo ženo?"
"Ne. Če sva pa različnega mnenja, rečeni samo: Mir! —•' in takoj obmolknem.''
*
Oh, ti otroci!
Teta (na obisku): "Dragec, nikar ne jej tako hlastno. Medtem ko ja2 enkrat denem v usta, deneš ti že trikrat!"
Dragec: "Da, a zato imaš ti tudi
trikrat večja usta."
*
V hotelu
Gost: '' Ali niste morda našli v moji posteuji eno bolho?"
\	DOBROIDOČA	i
i Alambrería Alemana j
se radi preselitve proda.	I
Natančnejše informacije se	|
! dobi v: "Fiambrería Alorr.a-	f I na", (Mercado), Alvarez Thomas 1137, Bs. Aire*
Prva slovenska tovarna
moz
aika
Velika izbera granitnega, apnenčevega in večbarvnega Mozaika. Specialno izdelovanje granitnih stopnic ter vseh v to stroko spadaj očih del
Albert Gregorič
JOSE P. VARELA 5233 ^illa Devoto Buenos Aires
KROJAČNICA "GORICA"
Hočete biti dobro in elegantno oblečeni
Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste vedno dobro postreženi.
FRANC LEBAN
Ul. W ARNES 2191
(Nasproti postaje Paternal.)
Poslužujte se
PREVOZNEGA PODJETJA
"Expreso Gorizia"
Franc Lojk
VILLARROEL 1476 U. T. 54 - 5172 — 54 - 2094

Hemoroide
j Najnovejši način zdravljenja	j I Uzorec brezplačno.
t Izrežite in pošljite vaš naslov:	1
I Casilla de Correo 1393, Bs. Aires	f
«K3S
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo ®d 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelie MARKO RADALJ Facundo Quiroga 1275 in 1407 U. T. 22 - 8327 DOCK SUD
Obiščite
KROJAČNICO
LEOPOLD UŠAJ
ZA POMLAD
tram nudim najmodernejšega blaga iz
angleških tovarn.
Cene nizke, zato obiščite me in se boste prepričali.
G ARMENDI A 4 9 4 7 La Paternal — Buenos Aires
Sobarica: "Nisem. Od kdaj jo pa pogrešate?"
*
Otroška pamet
Tončka so vprašali, če njegov mali bratec že hodi. Pa se je odrezal: "Hoditi še ne zna, ampak noge pa že ima."
*
Gospod Žingar službuje tam nekje daleč na Notranjskem. Vsako soboto jo mahne v Ljubljano, da si ogleda ljubljanske kavarne, kino in gledališče. Pa ga vpraša prijatelj: "S temi ljubljanskimi obiski moraš imeti pa precej stroškov, ne?"
Žingar:: "Kakor se vzame! Če gre žena z menoj, izhajava tako z 250 din, če pa grem sam v Ljubljano, je
pa 500 din premalo."
*
KAJ BI ŽENSKE REKLE, ČE BI...
Moški se večkrat jezijo zaradi marsikaterih razvad žensk v javnosti. A ženske ne morejo doumeti, zakaj moške to draži, češ "saj se vsaka ženska tako vede..." Zdaj se zamislite v to (da boste moške razumele) , kako bi bilo, če bi moški tozadevno posnemali ženske.
Kako bi bilo,
če bi se moški kar vpričo vseh začel pri mizi briti?
Če bi imel navado, da bi si suknjič- slekel in si ga v javnosti, v ka-varnk vpričo žene kar ogrnil ?
Če bi si skrivaj sezul čevlje pod mizo, ker ga tiščijo?
Če bi v javnem prostoru položil na mizo vse predmete, ki jih ima v žepu, kakor to store ženske s svojo torbico?
Če bi se vsak hip prijel za šop las in si ga nad krožnikom juhe v kald restavraciji popravljal?
Če bi se vsakih pet minut, sedeč z ženo za mizo v kavarni, pogledal v ogledalce in si popravljal zdaj kravato, zdaj srajco, zdaj gumbe ali lase? Si mazal lase in brke, kakor si ženske barvajo svoje ustnice, svoje nohte in si popravljajo obrvi.
Če bi se pred odhodom od mize gledal v zrcalce in si popravljal in premikal klobuk na glavi, češ ali mu pristo j a tako ali tako?
CON FRIO, CON CALOR
B
E
B
QUILMES ¡LO MEJOR!
ZALOGA DOBREGA VINA
Franc Knrinčič
— Ne pozabi GARAY 3910 —
telefon 61-5384 BUENOS AIRES
i
Slov. Babica
\
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA ?
diplomirana na univerzi v Pra- j gi in Bs. Airesu ter večletna ba- | bica v bolnišnici Juan Fernández. — Zdravi vse ženske bolezni. — Slovenske žene posebno
dobro negovane. Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389
ZOBOZDRAVNIKA
DRA. S AMOILO VIC
de Falicov in DR. FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723
POZOR ROJAKI!
Slovencem, ki imajo veselje za obdelovanje zemlje in bi se hoteli osamosvojiti, se nudi sedaj ugodna prilika za koolnizacijo v provinci Salti. Natančnejše informacije dobite ob nedeljah v društvu "Slov. Doma", ali pri A. Ličenu, Avalos 374, Paternal.
••••»•»•«••••••i
Ana Chrpova
Slov. babica
dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Raw-son'se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna.
ENTRE RIOS 621
U. T. 38, Mayo 8182
ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NA-ROCNIKA ?
Ljudje izpod pariških mostov
V Parizu živi na tisoče ljudi, prenočujejo pod mostovi. Človek se mora vprašati, kako neki ti siromaki preživljajo tamkaj zimo. Sploh je zanimivo vedeti, kdo so ti ljudje. Na to vprašanje nam odgovarja časnikar, ki je življenje teh ljudi popisal:
Večina teh ljudi so potepini, ki i-majo to za svoj poklic, ki jih veseli, Takih ljudi je po mestih v vseh časih in povsod bilo vedno dovolj. V gostih gručah stoje ob bregovih reke Seine, kjer so stalni okrasek njenega obrežja. Kadar pride v deželo poletje, takrat odidejo na počitnice na deželo. Kakor hitro pa se začne bližati jesen, jih že vidiš, te razcapane, vendar vedno vesele prikazni, ki postajajo ob mostovih Seine. Povedati je namreč treba, da pariški potepini po veliki večini niso iz bede postali to, kar so. Večina teh potepinov je namreč taka, najsi so padli še tako globoko, da vedno pope-vajo, da imajo po žepih vedno polno kruha in v vsakem žepu steklenico absinta. Taki in tako se potikajo pc pariških ulicah. Odpovedali so se sicer urejenemu življenju, kakršno i-majo drugi ljudje, pa jih njihovo življenje bolj mika.
Pariški potepuhi niso brez stalnih dohodkov, dasi ti dohodki niso kdo ve kako veliki. Po tržnicah namreč zbirajo sočivje in zelenjavo ter druge odpadke, kar potem z vso trgovsko spretnostjo prodajajo. Poleg tega kar na debelo kupčujejo s cigaretnimi čiki. Ko se zvečer zbero v zavetiščih za brezdomce, začno tiste nabrane čike predelavati v tobak. Ta tobak potem dobro premešajo, naka? ga prodajajo, in sicer je cena natančno določena: 100 gramov za po) franka. Imajo celo nekako borzo za to svojo tobačno trgovino. Tak potep, ki ga Parižani imenujejo "clo-chard", se najrajši potika blizu ka- j varn, kjer preži na kadilce, ki mečejo cigaretne ogorke na cesto. Marsikdo se kajpada poteguje tudi za brezposelno podporo, ki jo tudi večkrat dobi.
Kadar je zunaj gorko, takrat spe pod mostovi, na stopnicah podzemske železnice in pa tudi v raznih zavetiščih. Zavetišč za take brezdomce je v Parizu več. Med drugim je prirejeno tudi na ladji, ki je zasidrana na Seini. Na tej ladji na primer je 200 postelj z vedno svežim perilom na posteljah. Poleg tega so v teh zave tiščih kopalnice in tekoča voda. \ zavetišču vsak "clochard" dobi po dvakrat na dan tople juhe in kos kruha. Zavetišča se seveda brigajo za te potepe in jih skušajo usmeriti v urejeno življenje. Marsikdaj se jim to posreči, še večkrat pa ne, zlasti ¿>ri tistih , ki imajo nagnjenje do takega življenja. Zato poklicne potepe v zavetišča nič kaj radi ne sprejemajo.
Takle poklicni potep najrajši ponoči leže kar na cestni tlak ter o-pazuje večerno nebo in zvezde. Tip takega pariškega poklicnega potepa je približno takle: Nosi razcapan plašč, po obrazu mu rastejo dolge ščetine, v kolikor si jih ni postrga) s kakim steklom, s katerim se najrajši brije. Roke ima črne, kakor je črna vrtna prst, v laseh ima polno smeti, slame, cigaretnih čikov in papirnih odrezkov, okoli vratu pa kako živo pisano ovratno ruto. Ti ljudje posedajo v beznicah ob Seini ter govore o politiki. Od časov francoske revolucije se niso niti te beznice niti tipi njihovih obiskovalcev v ničemer spremenili. Pariz ima namreč rad starožitnosti in svoje "clocharde".
Pojdi lepega jesenskega večera v bližino cerkve Notre Dame. Stopi nato v stransko ulico, pa boš kmalu videl prihajati takega potepa, ki bo po tlaku razgrnil cele pole časopisnega papirja. Če ga boš gledal, se ti bo celo nasmehnil in dejal: "Le glejte, kako si znam pripraviti svojo pernato posteljo". Videl boš lahko tudi kakega drugega potepina, ki počasi koraka v razsvetljeno beznico. Na prsih stiska najdražje, kar ima, malo ščene. Ko odbije ura dve po polnoči, pridejo od vseh vetrov skavti in prostovoljni člani dobrodelnih organiza, sij ter iz poljskih kuhinj, ki jih vozijo s seboj, začno tem ljudem deliti gorko juho. Če boš to zadevo od blizu opazoval, se ti utegne zgoditi, da te bo "clochard" ljubeznivo povabil, da pokusi njegovo dobro juho. Pravi "clochard" je namreč z vsa. komur vljuden in prijazen.
Ko je prihajala v Pariz angleška kraljevska dvojica, je hotela policija vse potepine izgnati iz Pariza, pa so se srdito uprli. Policija se je morala z njimi resno pogajati. Uspeh pogajanj je bil, da so potepini pristali na to, da 4 dni gredo iz Pariza, mestna občina pa jim je zagotovila, da jim bo te 4 dni dajala prenočišče in gorko hrano. Takoj nato so "clo-ihardi" v svojem glasilu, ki ga tudi imajo in ki se nazivi je "Journal des Clochard", objavili članek, v katerem angleško kraljevsko dvojico prosijo odpuščanja, ker njihovih ve-ličanstve ne bodo mogli pozdraviti, diplomatski protok namreč določa za pozdravljence tako obleko, ki je mi ne zmoremo...
Ženske imajo svojo banko
Pred kratkim je bila v Londonu angleško-holandska bančna konferenca, pri kateri je holandske banke med drugimi zastopala tudi gospa Klara Meyers, ravnateljica in ustanoviteljica "Ženske banke" na Holandskem. To se je Angležem čudno zdelo, da se ženska ukvarja s takimi zadevami. Ko so slišali njeno zgodovino, so jo začeli spoštovati.
Gospa Meyers je bila učiteljica, ki si je prihranila precej denarja, preden se je poročila. Mož pa je začel špekulirati z njenimi denarji. Lepega dne ni bilo več ne njenega denarja, ne moža. Ženska je bila odločna ter je sama šla na delo, da reši, kai se rešithi da. Toda bančni uradniki ter ravnatelji so z njo, ki je bila le ženska, tako postopali, da je bila bridko užaljena ter je bankam obrnila hrbet. Kot odločna ženska je šla takoj na delo ter je sama ustano vila svojo banko, ki jo je imenova la "Ženska banka". Tej banki so se v Amsterdamu spočetka smejali, potem so se ji qudili, nazadnje so jo pa začeli občudovati, ko so videli njene uspehe. Ženske so namreč kar navdušene prihajale v to banko ter vanjo nalagale svoje prihranke. Na zadnje se je "Ženska banka" iz malega stanovanja preselila v svojo palačo, ki stoji v imenitnejši am-sterddamski ulici.
Same ženske povsod!
Izkazalo se je, da ženske svoje denarne zadeve rajše zaupajo ženskam. Skoro vse ženske, ki se morajo same brigati za svoje gospodarske zadeve, so se zatekale v to banko. Gospa Meyers namreč dobro razume bančna opravila ter si je v 10 letih, odkar ta banka deluje, znali» pridobiti in sama vzgojiti vse svoje ženske sotrudnice. Tri vodilne pro-kuristke "Ženske banke" že več let uspešno delujejo v banki ter jih čisla ves bančni svet.
Kdor pride v to banko vidi povsod same ženske. Pri vratih te sprejme žnska vratarica. V predsobah straži-jo ženske sluge, ob mizah sede ženske uradnice, ravnateljice so ženske. In v banko prihajajo zaradi denarnih zadev zopet skoro same ženske. Banka se je začela tako razvijati, da so morali v Haagu ustanoviti podružnico. Ko so v Haagu odprli podružnico, se je zgodilo, da je prišla v banko sama holandska kraljica, ki je dejala: "Tudi jaz sem ženska, ki sama delam in sama skrbim, zato hočem tudi jaz svoj denar nalagati v tej banki". Te besede so šle kakoj blisk po vsej deželi, nakar je banka pridobila še več ženskih prijateljic.
Edina napaka ženske banke Gospa Meyers, ki že 10 let nepretrgano vodi svojo banko, si je letos prvikrat privoščila poletne počitnice. Poleti se je odpeljala na dopust v Ameriko, kjer hoče poskusiti ustanoviti podobne banke. Ko so jo spraševali, ali ima taka ženska banka kake pomanjkljivosti in napake, se je zasmejala ter dejala:
"Da, ženske banke imajo velikansko napako, ki pa je ne moremo odpraviti z nobeno postavo. Naše uradnice namreč uživajo pri moških velikanski ugled. Zato se dogaja, da mlade uradnice le prepogosto odhajajo proč, ker se može. Moški si menda obetajo kdo ve koliko gospodarskih koristi, če se oženijo z žensko, ki je dober gospodar v denarnih rečeh in je v tem tudi visoko izobražena. Zato imamo mi dovolj težav sproti dobivati in izobraževati nove sotrudnice. O tem bi lahko napisala debele knjige." Kako imeniten bi bil naslov romana: "Od bančne blagajne do oltarja!" Venlar ne bojte se. ne bom pisala! Edine knjige, ki sem jih v življenju pisala, so bile glavne knjige naše banke. In le ljudje, ki vedo, kaj so številke, znajo te knjige prav ceniti."
V ENEM MESECU OSTAREL IN SE ZOPET POMLADIL
Alfer Barnes je bil zaposlen v neki strojni tovarni v Birminghamu. Po nesreči mu je roka zašla v stroj in odrezali so mu tri prste. To pa niso bile edine posledice te nezgode. Kmalu po nesreči se je pojavila pri Barnesu, ki je šele 45 let star popol na ostarelost. Izpadli so mu skoraj vsi lasje. Na novo zrastli lasje so bili čisto beli. Tudi sicer je Barnes v enem mesecu postal starček. Njegovi prijatelji ga na cesti niso več poznali. Pod takimi okoliščinami tudi ni mogel dobiti nobene nove zaposli tve. Tožil je torej tovarno za odškod nino. Ko so poklicali nepristranske izvedence in jih pozvali, naj skušajo preceniti starost Barnesa, so mu prisodili 70 let, Sodišče je priznalo Barnesu enkratno odškodnino v znesku 26 funtov šterlingov in dosmrtno tedensko pokojnino 3 šilinge in 1 pen ce. Sedaj pa pride tisto, kar je naj bolj čudno. Ko je postala sodna odlo čitev pravomočna, so začeli Barnesn
V &
'UMI MIHI lin ^--lyrTr-nff-nr^Tr^W™
* AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGO- i VORNEGA ZDRAVNIKA
zatecite še k	§
Dr. A. G ODE L	jj
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO ¡s Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno | perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, živčne in reumaticne
bolezni
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE
Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure.
GOVORI SE SLOVENSKO ■
CALLE CANGALLO 1542	f
fjmmwiMHMmmtxr.	mnmamiam .
zopet rasti črni lasje. Tudi telesno je postajal od dneva do dneva krepkej-ši in danes je že prav tak, kakor je bil pred svojo nesrečo. Ker pa velja sodna odločitev do njegove smrti, bo šel Barnes lahko mirno nasproti svoji novi mladosti.
ŽENIN JI JE PADEL IZ NEBA
Gospodična Molly Morrison se j« pred nekaj tedni sprehajala po oba li Moray Firth in ni niti malo misli la, da bo prav to popoldne njen bo doči mož dobesedno padel iz zraka Poročnik Duncan Balden, letalski častnik Nj. eVl. kralja angleškega, je imel smolo: njegovo letalo se je vžgalo. Medtem ko je opazovalec skupno z letalom zgorel, se je Balde-nu posrečilo, da je pravočasno skočil s padalom iz letala. Šele v zad njem hipu se je padalo odprlo, po ročnik je padel 300 m daleč od obale v vodo in je bil padec tako močan, da se je onesvestil. Molly, ki je opa-zovaal ta padec, se je hitro odločila in zaplavala proti ponesrečenemu letalcu, da ga reši. Res se ji je posre čilo, da je nezavestnega poročnika izvlekla na kopno in ga s pomočjo poljskih delavcev spravila v bolniš nico v Cromarty. Še isti večer je o-biskala svojega rešenca, ki je bil 1? sreči samo laže poškodovan. Stregla je poročniku z veliko skrbjo, ker se je že na prvi pogled zagledala v mla de pilota. Čez nekaj dni se je gospodična Molly poročila s človekom, ki je padel z neba in ki ga je ona rešila.
Veliki zavod
"RAMOS MEJIA"
Venereas
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914)
KOŽA: Krončni izpahi, mozoljfiki. Izpadanje las. TTltravioletni žarki.
ZLATO SILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin.
SPOLNA SIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju.
ÍIVÓNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in Šibkost.
BEVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nem-Skem načinu.
PLJtrCA: Kašelj, Šibka pljuča.
ŽELODEC: upadel, razSirjeni, kisline, težka prebava, bruanje, rano.
GREVA: colitis, razSirjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, USESA, vnetje, poUpi: brez
operacije in bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.— PLAČEVANJE PO $ 5,— NA TEDEN
NaS zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIJALISTI le edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in me-
OD 0—12 OB NEDELJAH OD 8—12 sečno plačevanje.
Rivadavia 3070
PLAZA ONCE
O ČEŠČENJU OTROKA
Še nikoli niso troka dvigali na tako visok, njegovi mladosti povsenj nepriličen podstavek, ko v teh dneh. Otrok to kmalu spozna, saj je njegovo podzavestno spoznanje prej razvito ko razum. Česar otrok nc razume, to pa zasluti. In dobro se zaveda, da sme storiti karkoli hoče in da je navzlic vsemu vedno pohvaljen, občudovan in češčen. Starši navajajo v njegovi navzočnosti njegove izreke in hvalisajo njegova "dela", ki pa le niso zmeraj "junaški čini". Tudi tedaj, če je otroli muhast, jezav, zadircen, se mu starši smejejo in mu pritrjujejo. Starši, ki niso kdovekaj bolj pametni ko otrok, vidijo v otroku nekakšno živo igračko, ki se zabavajo z njo, ne da bi pomislili, da bo otrok nekoč velik in bodo rastle z njim tudi njegove na pake in slabosti in da bodo vprav starši imeli največje neprilike z njimi. Ljubezen do otroka pomeni pred vsem, da ga vzgajaš in misliš na nje govo bodočnost. Svojega otroka ljubiti se pravi, oborožiti ga zoper tež koče življenja; oborožiš za težkoče z življenjem edinole s pravo vzgojo. Vzgoja pa ni tisto, da otroka ča stiš in ga občuduješ; sčasoma se bo, to občudovanje prav kruto končalo Tisti otroci,-ki venomer slišijo, kako da starši pohvalno omenjajo njih ne zrele izreke, so samopašni, domišlja vi in zoprni. Nápak je govoriti in to še pred svojimi otroci, saj so drugi še slabši. Otrok takih staršev misli, da sme še natlalje biti tak, ker jt itak boljši od drugih. Velika napaka mater je da svojega otroka iz nespametne ljubezni ne kaznujejo, če je ta napravil še tako veliko hudobijo. Poleg tega pa še možu zamolčijo. Taki otroci ne bodo ubogljivi in iz njih ne bo nikoli nič prida. Taki otroci bodo staršem v žalost in sramoto, sebi in ljudem pa v škodo.
Žal se zaradi sedanjih slabih razmer ne dá zmeraj doseči, da bi bil otrok pod nadzorstvom posebnih poklicnih oseb, vzgojiteljev, in se zato venomer vrti v družbi odraslih. O-trok je za to domišljav, blebetav in se vtika v pogovor, o katerem nima
nobenega pojma. Večkrat se zgodi, da damo otroku prvo besedo v družbi, čeprav so tuji ljudje zraven, ki so seveda toliko olikani, da navidezno radi poslušajo otroka, pa ko so sami, vendarle rečejo: "Ta otrok je pa slabo vzgojen!" Tako starši nespametno zastrupljajo otrokov značaj, namesto da bi otroka navajali » skromnosti in požrtvovalnosti, splos-(lo k tistim čednostim, ki bodo otroku nekoč koristile.
Za rane življenjske neprilike P» razvajeni otrok ni usposobljen in J0 slabo pripravljen za na pot v življenje. Tedaj se zgodi, da otrok zaradi svoje podivjanosti popolnoma zaide na kriva pota ali pa nekako otopi i» je svoj živ dan nesrečen. Če se pa ta razvajenec ali razvajenka poroči, p® je za zakonski stan sploh nesposoben. V takem zakonu tedaj tudi ne more biti in ne bo zadovoljnosti. AH je kje na svetu taka žena, ki bo tako na slepo na razpolago svojem« možu, kakor je bila mati pokorna vsem muham svojega razvajenega Bržkone ne bo žena brez kakega * govora ugodila vsem marnjam moza in ne bo občudovala vseh njegovi» izrekov. In če je tisti razvajeni o-trok hči — ali bo njenim zahtevani njen mož prav tako na slepo ugodi* kot so ji svojčas starši? Z višine občudovanja, češčenja bo treba stopi» na trda tla — koliko zapletljajev, koliko razočaranj bo treba doživeti, prebaviti, pretrpeti! Zato glej«, starši, pri vzgoji otrok na to, da b0. moral otrok nekoč sam živeti in s sam služiti svoj kruh. Duševno in telesno ga okrepite in bolj ko telesnega potrebuje človek v življenju duševnega zdravja. Slaba vzgoja Pa baš duševno zdravje popolnoma zastrupi.
H.
Za kratek čas
Na esperantskem kongresu
Slakar: "Glej ona dva gospoda-Saj znata dobro esperanto, pa se vseeno ne razumeta."
Mlakar: "Veš, eden govori prlesKJ
esperanto, drugi pa ribniški." *
Poštno ležeče
Kadar človek noče ali ne m°re označiti točno svojega naslova, naroči, naj mu pisma pošiljajo na ta ta poštni urad "na poštno ležeče • Taka pisma mora seveda hoditi sa® iskat. Pa privihra Zaletel v poštni urad in pravi: "Ali imate kako pis mo za mene?"
'Pod katero značko?"	,,
"Pod značko "skrajno nestrpen
"Da, to pismo leži tu že tri tedne."
*
Kuharica (gospe, ki se je vrnila i* zdravilišča): "Veste, milostijiva,, »> dobro, da toliko časa izostanete. «o spod zadne čase sploh niso več Je dli."
Gospa: "Zaradi dolgega časa Pc meni?"
Kuharica: "Ne, pač pa zato, k®'
so kar naprej pili."
*
Brezalkoholna pijanost
Gospa Seta: "Oh, gospa, to st< srečni! Vaš mož pije sedaj lé §e monado."	. .
Gospa Kita: "Da! Danes ponoči Jf prišel domov popolnoma brezal»0 holno pijan."
*
Edinstvena ženska
"Veš, Drago je poročil Nušo, keT je povsem drugačna kot vse drug® ženske."	ft
"Povsem drugačna? Kako to? „ "Ona je edina, ki ga je marala-
tmmmammmm
1 9
TruftTArtUITflA
ÍÍ
KROJAČNICA
PRI ZVEZDI"
Vam nudi najboljše angleško blago (SUPERLAN)
«Izdelujem moške in ženske pobleke. — V zalogi imam za 1938/3Q leto tudi vsakovrstnega pomladanskega in poletnega blaga: za moške $ 55.— za ženske $ 45.— Za obilen obisk se priporača rojakom in rojakinjam
STANISLAV MAURIč
i i i
I i i
DONATO ALVAREZ 2059 _	pol kvadre od Av. San Martin — Bs. Aires
LEPA NASA DOMOVINA
Año (Leto) IX. Núm. (Štev.) 98.
SLOVENSKI LIST
ILUSTROVANA PRILOGA
..........»I
1918 - I. XII - 1938
Od lijeva na desno: Nj. "Vel. Kraljica Marija — fíiagopok. Kralj Aleksander I. Karadjordje — Nj. Vel. Kralj Petar II. — — ProglaŠenje Ujedinjenja — Krunisanje Cara Dušana — Takovski ustanak — Kosovska bitka — Hrvatski preporod.
Blagopok. Kralj Petar*.
..........
— Krunisanje Kralja Zvonim!?'1
TISAK WIDER » Ga.
Sirota Jerica in zgubljeni Tine
Kar nič ni bil Tone v zadregi, kam Uaj jo mahne v nedeljo 27. novembra. Saj je z velikimi črkami čital zapisano v Slovenskem listu, da bo v V. Devoto lepa prireditev.
Rečeno, storjeno. In še tako lep <lan. Ne vroče ne mrzlo. Če bo treba, za vrček piva bo pa že tudi zmogel.
¿e na omnibusu se je našel z nekaterimi starimi znanci. Kar hitro so stali na ulici Simbron pred vhodom v 'dom slovenskega gospodarskega
društva"
Pa ni treba misliti, da je bil Tone med prvimi, že dostikrat ga je Jerica zato v roke vzela. Tone pa se ni zato nič razburjal, lini, tako mimogrede rečeno, pa le ni to lepa navada ne za Toneta ne za Jožeta ( ne za Janeza, za Boštjana in tudi za Tinelo ne, tako je raztolmačila Jerica Tonetu: "pravi Cefizelj si mi. Boš že yidel, kako se ti bo zdelo, kadar boš mrzlo južno dobil, če te ne bo ob uri domov. Saj bi tudi jaz lahko prišla ')0lj pozno, toda človek božji, kako Pa naj kak človek potem še ima vo-•1° za to, da kake take prireditve Popravlja. Kaj misliš, da je malo preden se nauče, ti pa takole. \Sfij na ta način lahko pokažeš, da Sl hvaležen tistim, ki se za našo slovensko besedo prizadevajo, da prideš točno."
Malo poredno se je nasmehnil To-'le in menil: "Že vem zakaj se tako zeneš. Zato ker je "Jerica" tudi na °dni, kajne!"
Kaj mi čenčaš — Poslušaj raje, da boš kaj videl in se kaj naučil.''
Kmalu je igra potegnila tudi To-tteta za seboj. Kar žal mu je bilo, da 111 prišel pravočasno.
^lej no, glej, kako so si znali le-Po oder prirediti s takimi lučmi, da •le vsa stvar res kot tista pravljica
od "Sirote Jerice".
To je eno. A drugo so pa ti mali igralci. Meni se zdi, da je bilo dosti težje delo s temi malimi, kot pa one oderske priprave. Zares je spretna ona gospa, ki jih uči. Saj je bila menda že tam doma učiteljica. V Tolminu se je učila, tako je vedela Jerica.
Kdo bi si mislil, da imamo tudi kaj študiranih ljudi med Slovenci tukaj, se je čudil Tone.
In vsak dan se vozi sem. Živi namreč v Parque Patricios , kjer njen mož Franc Bajt.dela v tovarni. Doma so pa od Kobarida.
Tako sta presodila delo in osebe, nakar je Jerica ponudila Tonetu: "Na, čitaj!" .
Dala mu je pismo in Tone je čital:
Draga Jerica!
Gotovo Te bo presenetilo moje pismo. Saj me morda ne boš niti poznala več. Pa vendar sva bili nekoč dobri znanki. Toda davno, še v šolskih letih. Oglarjeva Metka sem. Pa glej, kako je z menoj! Kadar je človek v potrebi, tedaj šele se spomni na druge.... Sram. me je, pa vseeno se obračam na Tebe. Toda nikar se ne ustraši. Saj Te ne mislim prositi denarja. Samo za malo uslugo bi te prosila.
To veš, da je vašega Tineta tudi Amerika vzela. Že 8 let je, ko se je poslovil in sedaj nič ne vemo zanj. 6 let je že, ko smo dobili od njega zadnje pismo in potem je utihnil. Tedaj je delal v mesnicah "Anglo", a njegov naslov je bil kar na banco Germánico. Od tedaj pa ne dobimo več nobenega glasu od njega.
Spomnila sem se nate, ki mi gotovo ne boš odrekla. Če mi boš le kako mogla pomagati.
Morda naš Tine životari tam, da
r
I l
IKROJACNICA MOZETIČ J
| 6e si nameravaš kupiti novo obleko, pridi in oglej si C; vzorce in blago v moji krojačnici, za kar Ti gotovo ne $ bo žal, kajti imam vsakovrstnega blaga najnovejše ^ mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji ceni. — Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke | ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih t ne dobiš nikjer drugje. — Pridi in prepričaj oe sam! i
i
í OSORIO 5052 (Paternal) - Buenos Aires
za se Bogu smili. Doma pa nikogar ni, da bi očetu in materi lajšal stara leta, kajti jaz sem omožena in se sedaj pišem Kotar, moji dve sestri Micka in Francka imata že tudi svoji družini. Doma so sedaj starši sami, od kar je smrt pobrala brata Lojzeta. Dom sedaj propada, od Tineta pa nobenega glasu.
Do smrti Ti bom hvaležna in naši stariši in moje sestre, če boš kaj storila za to, da najdemo Tineta, ki naj domov pride, kjer ga toliko dela čaka in kjer ga čakamo ljubeči njegovi.
Takole je bral Tone in pomislil. Tine? Oglarjev Zdi se mi, da se ga še spominjam. Pa saj ni tako dolgo, ko sem ga nekje videl. Le kdo ve kda.j in kje?
Takole, glej Tone. Videli smo siroto Jerico na odru. Morda so namenoma napravili, ali pa se niti domislili niso... vsekako so nadvse dobro pogodili prav na današnjo nedeljo, ki je "izseljenska nedelja" uprizoriti takole igrico.
In kdo ve, če ni bilo med navzočimi kaj takih, kateri so solze točili ob bridki usodi tega' nedolžnega o-troka, a kaj malo so pomislili, da je tudi njihovo lastno ravnanje v čem krivo, da se točijo grenke solze tam doma. Koliko je sirot, katere se morda ne imenujejo Jerice, pa so sirote, ker so pozabljene od tistih, kateri bi zanje morali skrbeti.
In kdo ve, če ni tam doma očetov in mater, ki jokajo za svojimi zgubljenimi sinovi in hčerami, od katerih ne dobe nobenega sporočila in žena, ki nič ne zvedo od svojih mož.
I
•	"'-.«M
Frančišek Hušpaur
DIPLOMIRANI LEKARNAR IN KEMIČAR
izvrSuje vsakovrstne kemične analize po zelo nizkih cenah, svojim starim klijentom pa popolnoma brezplačno. Odjemalcem iz notranjosti dežele pošilja analize potom poŠte. Prepričajte se o svojem zdravju, analizirajte si kri in orino!
FACUNDO QUIROGA 1441 DOCK SU D
Prav današnja nedelja je opomin, da naj se spomnijo svojih domačih, naj jim pošljejo vsaj pozdrav, vsaj poročilo, da zvedo njihovi domači, da so med živimi, in kje!
Lepa je bila današnja prireditev, pa prav posebno mi je šlo do srca to, da so prav za izseljensko nedeljo podali tako lepo misel, ki naj bi ganila tiste, kateri so pozabili na svoje očetne ali sinovske ali hčerine dolžnosti.
Takole je razumela Jerica to stvar.
Tone je pa hotel zagovarjati tiste, ki so pozabili na domače, meneč-"Kaj pa tisti, katerim od doma nič ne odgovore?"
Tisti? Ali je mar pošta kaj dražja, če od tam nič ne pišejo? Vsaj enkrat na leto, vsaj danes, na to nedeljo, je treba, da se na vse drugo pozabi in se vsak spomni svoje dolžnosti, da ne bo takih, kateri bi mogli upravičeno tožiti nad svojimi izgubljenimi. In tisti Tine? Pravo teslo je. Saj ni tako dolgo, ko sem ga jaz videla. Pa bil je tak, da je pomilova-'nja vreden. V omnibusu sem se našla z njim. Bil je pijan in tako zanemarjen ... Samo tedaj nisem še vedela, da je tudi svoj dom tako zelo zanemaril kot samega sebe. Ga bom že poiskala. Preden bo minil teden, ga moram najti. Doli nekje na Boki živi.
Toda tudi drugi bi morali iti na delo, da poiščemo take, ki nam v tujini sramoto delajo in sami svojo mladost v nečednosti uničujejo Niti toliko ni več vreden ta Tine, da bi na slovensko pošteno prireditev prišel. Glavo stavim, da ga danes tukaj ne najdeš. Kjer se pa nabere kaka druhal, pripravljena, da razgraja, kjer vse nori, tam ga pa prav gotovo najdeš... Ta nesrečni fant. Le to me skrbi, kako naj domov pišem.... Če sporočim resnico, saj bosta od žalosti umrla oče in mati. In
ali naj bi res šel domov, tak kot je sedaj ?
O sirota Jerica! To je bilo, kar mi je danes klicalo solze v oči! Misel na tiste, kateri so z lepimi mislimi odšli z doma, potem pa so se tako zgubili, da sedaj sirote jokajo nad njimi.
Vsaj ti mi nikar ne pozabi, da se spomniš tvojih za Božič in pošlji jim kak sold, da bodo prazniki bolj veseli, ko bodo videli, da imajo v tujini dobrega sina, ki na svoj dom in na svoje še ni pozabil. Pa tudi sestri Franci in Neški moraš -kaj poslati, da bosta imeli za kolače svojim malim.
Tiste solze pa, ki so danes tekle, ne bodo nikomur nič v korist, če ne bodo tudio budile spomin dolžnosti do svojcev.
Tako je Jerica znala prav razumeti globoko misel, ki je bila skrita v lepi prireditvi.
Hladnik Janez
CERKVENI VESTNIK
4. dec. Maša v spodnji cerkvi "Santísimo Sacramento" s proslavo 2. letnice Jugoslavije in z blagoslovom nove jugoslovanske zastave.
Molitve na Paternalu.
18. Maša na Avellanedi za Štefan Matoma.
Molitve na Paternalu.
Slovesnost prvega svetega obhajila se bo vršila 18. dec. na Paternalu na Av. vdel Campo ob 9 uri. Tudi tisti otroci, kateri prejmejo prvo sv. Obhajilo 8. dec. ali v teh tednih, po drugih cerkvah naj se pridružijo in pristopijo ta dan k božji mizi. V soboto 17. dec. ob 13.3 naj se vsi tisti zberó v kapeli slovenske službe božje na Av. del Campo, da se jim dajo potrebna navodila,
Hladnik Janez
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdnavnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd.
Rayos X, Análisis
Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.—
Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12.
GOVORI SE SLOVENSKI
SUIPACHA 28
ZGODOVINSKI ROMAN
Caričin ljubljenec
Nadaljevanje 116 7~ Radi tega ne smemo na noben am uporabiti sile, preostaje nam ,0l>ej le še eno in toje: prevara. Skr-yeJi moramo, da bo ta ženska prišla Rusijo! Samo po sebi umevno, da °ramo biti pri tem delu zelo presni! Gotovo je tudi ona zelo pret-
ana,! — zato mora biti vaša pasi previdno nastavljena, če hoče-0> da se bo ptičica ujela! i rp Grof Panin, ali bi mi morda ž( atJ° kaj predlagali? t Veličanstvo, priznati vam mo-m> da nimamo še nobenega načrta Pain pa, da mi bo vaš um pomagal dočakajte, da malo premislim °dvrne Katarina. *rof Panin je odšel v ozadje sobe v Sarina stopi k oknu in pogleda te^k" Premišljevala je, kako bi st svoje nevarne tekmovalke I^Jti je morala mrežo, v katero pa Plovila to žensko. Ta mreža pa bi kr+ biti tako močna, da bi naen-zajela očeta in hčerko.
Žan tarina -ie bila naiure(V' PreP" jtata'. da ji je Bog pokazal pot, po
60v^bi se lahko osvobodila svojega la í^f^ka. Še pred pol ure ni vede-gá 0 na-i bi se znebila osovražene-ji	Gregorja Orlova, da bi se
Štva 1 ,tem ne bilo treba bati sovra-
g njegove stranke in revolucije, k'p P» ji je Bog nenadoma po-flejj to tekmovalko. Sedaj je zvenih ' Je med to žensko in med čr-^ofom neka War bi
hcerke
vez.
* b\ 86 ne podala na to pot? Uničila bom očeta s pomočjo ie in hčerko s pomočjo očeta I Je mrmrala carica, njen obraz pa
je zopet postal neusmiljen in krut.
—	Moj dragi Panin! — reče ca rica nenadoma. — Ali bi hoteli prepustiti to zadevo popolnoma menil Postopala bom odločno in vam boni natančnejše še nocoj javila!
—	Če bi moja carica rada sama prevzela to stvar, tedaj sem pomir jen ! Veličanstvo, mi pa ne smemo iz gubljati časa! Ta ženska postaja mo čnejša od dne do dne!
Katarina se trpko nasmehne. — Svojemu ministru je ponudila roko ki jo je Panin poljubil in odšel.
Komaj pa so se za njim zaprli vrata, se Katarina ni mogla več pre magovati. Sedla je v naslanjač in si pokrila obraz z rokama. Bila je stra Sno razburjena.
Da, tako bo — tako mora biti! — zašepeče Katarina. — To je zanka v katero bo Orlov padel!
Carica pozvoni, čez nekaj trenutkov pa je stopil komornik v sobo,
—	Pojdite h knezu Potemkinu, reče carica dobrotljivo, kakor je komornik že ni davno slišal, — bodite tako prijazni in ga vprašajte, kako mu gre. — Odpeljala se bom na sprehod!
—	Ali bi naročil kočijo?
—	Ne! Peljala se bom sama!
Komornik odide, Katarina pa se
odpravi v svoj budoar.
S pomočjo svoje Francozinje je o blekla temnozeleno obleko iz baržu-na, obraz si je zakrila s pajčolanOm, v roko pa je vzela prekrasen solnč-nik. Bila je zares izredno lepa in dra-žestna.
_ Madame, — reče carica Francozinji, — obvestite komornika, da ne potrebujem kočije!
—	Toda — Veličanstvo se je vendar hotelo odpeljati na sprehod?
—	Peljala se bom pa ne v svoji
kočiji!
Katarina je odhitela po stopnicah v park, odtod pa je odšla hitrih korakov na ulico.
Na vogalu je stala trojka. Katarina jo je poklicala.
— Odpeljite me k palači grofa Gregorja Orlova! — je zapovedala Katarina.
Kočijaž se nasmehne.
Tako lepa dama pa v Orlovo pala čo! To ni bilo nič novega! V palačo črnega Orlova so zahajale skoraj vse petrograjske lepotice!
Kočijaž ni odpeljal Katarine do glavnih vrat palače, temveč do neke ga stranskega vhoda.
Trojka se je z bliskovito hitrostjo bližala svojemu cilju. Carica se jc udobno zleknila po mehkih blazinah.
Z zanimanjem je opazovala življe nje na ulicah. Nihče ni slutil, da s( v tej enostavni trojki pelje Ivatari na, velika carica Rusije.
Kako se je Petrograd spremenil odkar je bila Katarina na prestolu' Nastalo je mnogo lepih in velikih pa lač, velikih trgovin. Luka je bila ve dno polna ladij iz vseh držav. Pov sod je vladalo izredno blagostanje.
Kako zadovoljni in srečni so bih petrograjski meščani! Na ulici se jt redkokdaj pojavil kak berač. Pov sod je bil red n čistota.
Da, Katarina je osrečila svoj na rod, dvignila je svojo državo, dal« je civilizaciji in prosveti prosto pol — vendar pa niso bili z njo zado voljni, še vedno je bilo med prebival ci nasprotnikov, še vedno je bilo lju di, ki so neprenehoma rovarili in ji hoteli vzeti krono. Med Rusi je bile še vedno mnogo upornikov, Pugaže vih naslednikov.
Ko je Katarina prvikrat slišala o Pugačevi vstaji, se je prezirljivo
nasmehnila. Prepričana je bila, da bo ta stvar že čez nekaj dni udušena in popolnoma pozabljena.
Zapravila je mnogo dragocenega časa, preden se je odločila, da je odločno nastopila.
Med tem časom pa so uporniki pustošili po pokrajini, uničevali so vasi in mesta ter pobijali ljudi.
Sedaj pa bo hitrejša ^n odločnejša ! — Sedaj bo svojo nasprotnico uničila z enim samim udarcem!
Ko se je trojka ustavila, se je carica Katarina smehljala za svojim pajčolanom.
To je bila hiša, ki jo je Katarina sama sezidala Orlovu, kot dokaz svoje hvaležnosti.
To bi bila morala biti za Katarino hiša, kjer bi mogla najti pribežališče, če bi jo mnoge skrbi odgnale iz kra Ijevske palače.
Ta palača bi bila morala biti hram ljubezni.
Toda vse se je strašno spremenilo! Kaj ji je pomenil sedaj grof Orlov i Bil ji je sovražnik in osovraženi nasprotnik! Ljubezen, o kateri je misli la, da bo večno trajala, je izginila.
Katarina je izstopila in dala koči-jažu zlatnik.
Potem pa je odšla k vratom in potrkala.
Vratar je takoj odprl vrata, ko je zagledal pred seboj elegantno damo, jo je pozdravil in vprašal:
—	Kaj izvolite, milostljiva gospa 1
—	Govoriti moram z grofom Orlo-vom! — odvrne carica Katarina.
—	Ne vem, če vam bo to sedaj mo-
goče
! — odvrne vratar.
Seveda bo mogoče! — reče Ka tarina in stisne vratarju zlatnik v roko. — Reci grofu, da je prišla njegova prijateljica.
— Prijateljica, — odvrne vratar
— Oh, grof Orlov ima toliko prijateljic !
—	Reci mu torej, da je prišla neka stara, dobra prijateljica! — reče Katarina.
Če bi bil vratar mogel videti sedaj njen obraz, bi ne bil neznanke pustil
v hišo. Njene ustnice so drhtele, njene oči pa so prezirljivo gledale.
Zlatnik pa in ponosno obnašanje tuje dame je vratarja omamilo, da jo je pustil v hišo. Odpeljal jo je v neko majhno, elegantno sobo ter ji rekel, da jo bo javil svojemu gospodarju.
Ko je minilo nekaj minut se je sluga vrnil in rekel:
—	Prosim, izvolite z menoj !
99. POGLAVJE
Človeka, ki sta se nekoč ljubila
Katarina je šla skozi vrsto sob in občudovala prekrasno pohištvo.
Tla so bila po vseh sobah pregr-njena z najdragocenejšimi perzijskimi preprogami.
Po stenah so visele dragocene slike, po kotih so stali majhni kipi. Vse je bilo izredno lepo in okusno ureje-uo. Iz vsakega najmanjšega dela je sijalo razkošje.
Katarina je morala čakati več kot deset minut.
Med tem časom je pregledovala albume, ki so ležali na mizi. Ko pa jih je odprla, se je prestašila.
—	Ne smem pozabiti, da se nahajam v Orlovi palači, — pomisli Ka-iarina in zapre album. — Bila je zares velika smelost, da sem prišla semkaj!
V tem trenotku pa so se odprla vrata in v sobo je stopil grof Grego-rij Orlov.
Oblečen je. bil v prekrasno uniformo.
SLOVENSKI LIST
List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ
OPICA IN ŠKORNJI
Znano je, da živijo opice vedno v gručah po pet do 10. Tako je živela tudi opica Pridna v družini od desetih članov. Vseeno se je, kar ni opičja navada, večkrat oddaljila v neznane krajé, da bi sama na svoje lastne oči videla, kaj se po svetu dogaja. Tako je enkrat prišla prav blizu človeškega naselja in iz skrivališča opazovala, kaj delajo, "samo po dveh nogah hodeče opice". Tako je namreč krstila ljudi. Videla je, da delajo na polju, kosijo travo in jo potem spravljajo v kupe, kako orjejo zemljo in nékaj vanjo sejejo, kako se kopajo v bližnji reki i. t. d.
Posebno so se ji dopadli škornji v katerih so hodili ljudje obuti. Sklenila je, da jih mora nesti pokazati svojim znancem, pa naj jo stane kar hoče. Potrpežljivo je čakala, da se bo kdo sezul. Napravila je natančen načrt, kako bo skočila in se jih polastila. Že je videla svoje opičje tova-rišice, kako jo hvalijo in gledajo v škornjih. A ona se bo držala modro in ponosno na svoj plen. Le najboljšim tovarišicam bo povedala kje se to dobi.
V teh mislih jo je zalotila noč. Odpravila se je torej med hišami sem in tja. Naenkrat zagleda velike nove škornje, ki so bili položeni ravno za njo. Ljudje so jo bili namreč opazili in so ji nastavili past. Ker ni ona na to mislila, se je počasi spravila k škornjem in jih zmaknla ter v diru tekla skozi vas, v svoje skrivališče. Tam si jih je hitro nataknila in poskusila hoditi. Joj, kako je bila nerodna, niti pet korakov ni mogla narediti brez padca. Ko se je tako učila hoditi, pa iz vasi priteče človek, ki je bil škornje nastavil za past in jo takoj ujel. Pridna si je sicer hotela škornje sezuti. A škornji niso hotel raz nog, ker so bili od znotraj poma-zani s smolo, katera se je prejela nog. Od tedaj služi opica Pridna v velikem cirkusu in je zelo žalostna, ker ne vidi svojih gozdnih bratcev in tovarišev. Tako se tudi človek lahko ujame in življenje mu gre vse v drugo smer, kot si je on predstavljal.
X.
Mladinski kotiček
je odložil vrhnjo suknjo, če je bila še tako ponošena, težko je pogrešal starega suknjiča, tež ko svoje stare palice. Najtežje pa se je ločil od svojih starih klobukov. Imel je nekoč klobuk, ki je bil že ves oguljen ter je izgubil vso barvo. Okrajniki so bili že vsi vegasti, tako da nihče ni več vedel, kakšen je ta klobuk nekdaj bil. Pesnikovi prijatelji so bili kar ogorčeni zaradi te zanikrnosti ter so dejali, da je klobuk že bolj sla
ven kakor pesnk sam. — Nekoč je pesnika srečal dijak, ki je že tudi poznal stari klobuk. Mladi fant je menil, da tudi on sme malo podražiti pesnika zaradi starega klobuka. Zato ga je zbadljivo vprašal: "Gospo Holberg, tale reč na glavi naj bi bil klobuk?" — Holberg se je dijaku prijazno nasmejal, pokazal na di-jakovo glavo in dejal: "Kaj, in tole reč pod vašim klobugom vi imenujete glavo?"
ANEKDOTA O GLAVI
Klobuk ali glava. Danski pesnik Holberg je imel to navado, da se je nad vse nerad ločil od nekaterih stvari, ki sejih je bil navadil. Težko
POTOKOVA PESEM
V	tihem gozdu potok bistri je v globel šumljal,
rožam drobnim, ptičkom v logu pesem šeeptal.
V	mladih jutrih pesem tožno jel je o pomladi
in o rožah, ki prezgodaj usahnejo v livadi.
Ko poljub poslalo sonce je na strmo goro, potok bistri je opeval zlato mlado zoro.
Mirko Kunčič:
NAPIS NA POZABLJENEM GROBU
Kam bi s tem bolnim hrepenenjem v
očeh,
s to plaho otroško stopinjo preko življenja prepadov, strmin, skozi vihar in pustinjo?
Kam bi s tem srcem sanjavim in
mehkim, s to sladko otožnostjo v duši? Spolzka je pot čez močvirje do zarij. Padeš — in vse se poruši.
i
O, tudi jaz sem zablodil nekoč s sanjskim nasmehom v daljine, z vero v privide in pravljic šepet — zdaj je vse groblja davnine.
Jugoslovanska mesta ob Jadranu
Cardo bendito
Še vedno je človek lahko rekel da je lep. Ko ga je carica pogledala skozi svoj pajčolan, si je morala priznati, da je človek, ki ga je nekoč ljubila, zares zelo malo izgubil od svoje mladosti. Orlov je ostal nekdanji Orlov.
Toda sovražila ga je z vso dušo.
Lep je bil, na njegovem obrazu pa je bilo nekaj kar človeka ni mikalo. Neke čudne poteze so ga pačile in pričale o njegovem razuzdanem življenju. Šiljasta brada, njegove temne žive oči, njegovo vitko telo, — vse to je Katarina nekoč ljubila.
Ko pa je Orlova primerjala s Po temkinom, je ostal Potemkin zmagovalec.
Blaga, nežna lepota Aleksandra Potemkina je bila živo nasprotje po kvarjenega Orlova.
Ko je Orlov vstopil, se je Katarini zdelo, da mora pobegniti. Pri srcu ji je bilo tako tesno.
Toda ne radi tega, ker se ga je morda bala. Vedela je, da grof Orlo\ ue bo rabil sile, tembolj, ker bo ta ko j vedel, kdo je prišel k njemu. Sta-la je pred človekom, s katerim sta dolgo let živela kot mož in žena, ki je poznal vse skrite kotičke njenega srca.
Katarini pa se je bilo treba spom niti samo na Potemkina, pomisliti ji je bilo treba le na trenutek, ko mu je doktor Ruben vzel oko iz glave — in Katarina je občutila napram temu človeku neskončno mržnjo in sovra štvo.
In Katarina je prišla, da bi s« mu maščevala!
To so bila njena čuvstva, ko je za gledala grofa Orlova. Črni grof pa je, le mislil, ko je zagledal elegantno damo v zeleni obleki, da je prišla, da bi doživela galantno pustolovščino.
Vendar pa je bil zelo previden. Vsaki neznanki ni smel verjeti, kajti vedel je, da ima mnogo sovražnikov. Črni grof se je po pravici bal, da bi se kdo ne zarotil proti njemu. Ta neznana dama bi bila lahko kaka vo-liunka.
Bila pa je lepa, prelepa, da bi jo mogel smatrati za svojo sovražnico, za vohunko.
Sicer pa ni ravno preveč težko na praviti iz sovražnice prijpateljico. — Orlov je predobro poznal ženske, vedel je, kako je treba z njimi postopati.
Orlov je stopil k elegantni neznan ki ter ji rekel:
z— Madame, nimam te časti, nisem tako srečen, da bi vas poznal kljub pajčolanu. Ali bi ne bili tako prijazni in mi povedali svoje ime, ali pa vsaj pokazali svoj obraz? Če vas smem prositi —
— Motite se, grof Orlov! — odvrne carica odločno, — tokrat ne gre za ljubeeznsko pustolovščino.
Katarina je odkrila svoj obraz in Orlov jo je spoznal.
Če bi bil v tem trenutku potres porušil Petrograd, če bi se nebo poveznilo na zemljo, bi Orlov ne mogel bolj ostrmeti, kakor v trenutku, ko je spoznal carico Katarino.
Katraina pri Orlovu!
Orlov se ni mogel spomniti, če je bila Katarina že sploh kedaj pri njem, v njegovih privatnih sobah. Tii obisk pa mu ni bil baš preveč prijeten. Posebno še sedaj!
Najprej je mislil, da se moti, da ga je prevarala sličnost. Prehitro pa se je prepričal, da se nahaja pred njim zares carica Katarina.
Katarina ga je opazovala, kako s< je čudil. Škodoželjno zmagoslavje je napolnilo njeno dušo, uživala je, ko je videla, kako je njen nepričakova-
ni prihod deloval na njenega nasprotnika. —
V njegovih očeh ni bilo nič ošab-nosti, v njegovem obnašanju ničesai izzivalnega.
— Veličanstvo! — vzklikne Orlov, — ali je mogoče? — Ali sanjam? — Kolika čast, kolika sreča, da ste pod mojo streho. — Oh, stotisočkrat prosim odpuščanja, toda vse je prišlo tako nenadoma, tako nepričakovano, niti pojmiti ne morem vsega tega! — To je vedno tako, kadar doživi človek veliko srečo, ki se je niti najmanj ne nadeja.
Katarina ni odgovorila takoj, ker se je čudila Orlovim besedam.
Pričakovala je, da bo našla ponosnega in oholega sovražnika, sedaj pa je stal pred njo prav tisti Orlov, ki je nekoč ležal pri njenih nogah.
In zopet se je spomnila na Potemkina, zopet se je spomnila na njegovo trpljenje in vsako ožje čuvstvo napram Orlovu je izginilo.
Prišla je sem z namenom, da bi ¡ Orlova prevarila, ne pa, da bi govo rila o svojih čuvstvih in varati je Karina tako dobro znala.
—	Grof Orlov, — reče Katarina z glasom ki je zvenel razburjeno in hkratu proseče, — če je za vas res velika sreča, da je carica prišla a vašo palačo, če ni resnica, kar pripovedujejo ljudje, ki trde, da ste mi sovražnik, tedaj je napočil čas, da mi to dokažete.
—	Vedno sem pripravljen Vašemu Veličanstvu to dokazati! — reče Or |()V. — Veličanstvo, ali hočete sesti'
—	Grof Orlov, predvsem vas pro sim, da poskrbite, da bi naju nihče ne motil. Z vami moram govoriti o marsičem. Orof, pojdite in zaprite vsa vrata!
Orlov jo je ubogal. V tem trenut ku bi bil storil vse, kar bi od njega
NI VEDEL KJE IMA BRADO
Na Dunaju je svoj čas poučeval profesor filozofije-psiholog, to je študija o človeški duševnosti, ki Je slovel po celi Evropi radi svoje velike učenosti. Kakor je bila takrat navada med imenitnimi ljudmi, Je tudi 011 nosil nad pol metra dolgo brado, katera mu je izredno pristo-jala.
Nekoč je zbral svoje študente na vrtu univerze, kjer jim je hotel na prostem predavati o naravi in človeški duševnosti. Med študenti pa s0 bili tudi taki, ki so občudovali profesorjevo brado.
Eden iz med takih je za hrbtom profesorja, med predavanjem, pose-petal svojemu sosedu? "Kako krasno brado ima naš profesor!" "Bes--se mu kot učenjaku pristoja" je odgovor. "Bog ve, kako se počuti ponoči v postelji s tako dolgo brado" nadaljuje prvi, "mene zanima kam jo dene, ali nad odejo, s katero je, pogrnjen ali pod odejo? -"To pa moraš njega vprašati", Pra" vi drugi.
Profesor je med tem predaval, a pogovor dveh študentov o njegovi bradi mu ni ušel. Slišal je vse natančno in najbolj si je zapomnil stavek: kam aene ponoči brado, pod. ali na odejo. To ga je po pravici skrbelo, ker še nikoli ni o tem razmišljal.
Zvečer je torej komaj čakal, da se vleže, da bo videl kje ima ponoči brado. Ko se vleže jo pusti nad odejo. Tako mu je nagajala, to že ne more biti prav. Spravil jo je torej pod odejo. Tudi tu ni bila na svojem mestu. Pa jo je spet izvlekel nad odejo. Spet ga je nadlegovala in ,1a* sno je bilo, da drugekrati ni bila na tem mestu. Torej je le navajena bi" pod odejo. Dene jo spet pod odejo, a ni hotelo biti prav. In tako jo Je prestavljal celo noč in ni mogel na noben način dobiti bradi pravega mesta. Ko se je zdanilo je vstal in s? takoj k brivcu ter si od jeze dal obriti- brado. Ni bil jezen samo na brado. Kar ga je najbolj jezilo je bn° to, da ni nikoli o tem razmišljal-
Tako dela mnogo ljudi na svetu J" opravlja mnogokaj, ne da bi po®1' slili zakaj. Ta zgodba nas pa poučuje, da je dobro, če premislimo vsak" stvar do dna.	,
zahtevala. V njegovem srcu se je porodilo novo upanje, mislil je, da bo vse zopet tako, kakor je bilo nekoč. Pozabil je vse, kar se je med njima zgodilo, mislil je, da je Katarina prišla, da bi mu vrnila vso nekdanjo moč in čast, upal je da ga bo pope; Ijala ljubeaii v naročje.
Zaklenil je vrata. — Bila sta sama, popolnoma sama, nihče ni mogel vstopiti.
Kolikokrat sta se že nahajala \ zaklenjeni sobi, kakor danes! Toda takrat sta se objemala in poljubljala ter si šepetala sladke besede. Bila sta srečna.
Danes pa sta si bila čisto tuja. Nista se mogla znebiti nekega čudnega neugodnega čuvstva, — saj si nista niti podala rok.
Toda ne! — Katarina mu nenadoma ponudi obe roki.
—	Gregor! — reče Katarina. — Če ste odkritosrčni, če se res ne jezite name radi tega, kar se je med nama zgodilo, če bi zopet radi postali mo prijatelj, tedaj mi podajte svojo roko!
Orlov se ni obotavljal, dal ji je roko in vzkliknil:
—	Bog mi je priča, da jaz nisem kriv, če v zadnjem času ni bilo med nama tako, kakor prej. Nisem bil jaz vzrok, temveč carica sama! — ln če sem bil mnogokrat razkačen, mar mi morete to zameriti? — Dvignili sto nre v višinio, pripeljali ste me na vrh hriba, o katerem se mi ni nikdar sanjalo. Ko sva se pa ustavila, ste mi pokazali v dolino in mi elejali: kar tukaj vidiš, je vse tvoje 1
—	V i ele 1 sem svojo lastnino užival sem in sem postal najsrečnejši človek na svetu. Nekega dne pa sem se zbudil in bil sem siromašnejši, kakor kadarkoli poprej! Prišel je drugi, ki se je zdel moji carici lepši, ki si ga
je carica zaželela in jaz sem se ®° ral umakniti.
—	Katarina, ne tajim ti, da se® se jezil, strašno mi je bilo, toda r® ci mi eno samo, edino besedo zopet bom ležal ob tvojih nogah-
Katarina se nasmehne.	,
Ta človek si je zares domišljal si je zopet osvojil njeno srce. Mar J mislil, da more žena, ki jo je nek" užalil, kedaj odpustiti in pozabi^ Mar je mislil, da je prišla v njeg vo hišo, da bi ptosjačila ljubezni •
—	Postaral se je! — si misli Kat'. rina. — Postaral se je, čeprav je deti še vedno mlad! Mladi Orlov.J. bil preveč diplomat, da bi mogel t> tako ničemuren!	. ^
Njegove žareče oči pa so ugaJ Katarini in so popolnoma odg°v jale njenemu načrtu.	^
—	Grof Orlov, poslušajte mej ^ reče Katarina in sede v naslanja'', kar se bo zgodilo, vam danes se morem povedati. Potemkin st!1" 8. se vedno v svojih sobah v zimsk1 P^ lači in jaz ga tudi ne namera
iz nje odstraniti. Nočem, da bi dje rekli, da menjam svoje lju ce, kakor srajce.	^
—	Sreča pa, o kateri ste PrflX govorili, se nama bo zopet vr"z¡). Povedati mi morate samo, če ste res moj prijatelj !	.
Orlov poklekne k lepi carici,( " ne roko ter vzklikne z drhtečim » som:	_ e„<
—	Ljubljena, zahtevaj oei ^rgei kar hočeš. — Za tebe bom stor»
—	Vse? — vpraša carica Pre
—	Vse!
—	Ali pa vam lahko verja"1 (í0j
—	Katarina, — saj jaz sej» Orlov! To ti je vendar dovolj
(Nadal ju