štartna plačana.
Štev. 44.
V Ljubljani, ? petek dne 16. aprila 1920.
Posamezna številka 40 vin.
Leto III.

gr^-
Ogrlasi:
60 laseratnega stolpiča mali 80 vinarjev, »radci 1-29 K, poslano, posmrhtlee in reklam« 2 K. Večkratna objave popnst.
Izhaja ob ponedeljkih, sredah in petkih.
Upravni*tvo ,,Domovine'1 v Ljubljani, godna nlloa 6. UrediiJJtTO ,.Domovin«", MiUoilirra o. 1«, T«L TS.
larotaiaa:
Sa eaio Hfim»TiB0" (trikrat u U4ea) MMe&a« 3 K,
četrtletno 9 K, polletne 18 K, celoletno 36 L Fetkova številka »sečno 1 K, četrtletno 3 K, polletno 6 K. celoletno 12 K.
V negotovosti, kal bo z Reko.
Kakšen sporazumi — Reka laška ali neodvisna država. — Italijani popustljivi! — „f>iccolo" malodušen Sn hud na Angleže. — „11 Lavoratore" prinaša zanimiv ilanek. — Zakaj skrivnosti v stališču naše vlade ?
neodvisna državica, zato pa bi Italija dobila od Jugoslavije večje trgovske koncesije.
Trst, 16. aprila. (Izvir. por. „Domovine".) Revija „The New Europe", glasilo pristašev Wil
Lyon, 16. aprila. (Brezžično.) Iz Rima se poroča, da je sporazum med italijansko in jugoslovansko vlado glede jadranskega vprašanja že dosežen. Manjka mu edinole še sankcije vrhovnega
sveta.
LDU. Pariz, 14. aprila. (DunKU.) „Temps" javlja iz San Rema: Ministrski predsednik Mille-rand in maršal Foch dospeta v soboto v San Remo. Grški delegaciji, ki se pričakuje tudi za soboto, bo predsedoval rimski poslanik Koromilas. Konferenca se bo v prvi vrsti pečala z dogodki na Nemškem. Nato bodo sledile razprave glede jadranskega problema in glede meničnega tečaja. Pri tem se bodo delegati mogli izjaviti o predlogih Luzzattija, ki dosedaj še niso objavljeni. Po mnenju italijanskih političnih krogov jadransko vprašanje ne bo delalo nobenih težkoč, ker bo konferenca le še ratificirala že sklenjeni kompromis med Italijo in Jugoslavijo. Grška delegacija bo zahtevala, naj konferenca odobri zasedbo Smirne. Italija bo zahtevala izročitev gotovih rudnikov v Mali Aziji in kolonialne kompenzacije v Afriki. Vatikan dementira vest, ki jo je objavil list „Idea Nazionale", po kateri bi Tedeschini zastopal papeža pri konferenci.
LDU. Pariz, 14. aprila. Rimski poročevalec „Tempsa" brzojavlja svojemu listu, da je italijanski ministrski predsednik Nitti imel v ministrskem svetu daljši ekspoze o reškem in jadranskem vprašanju. Poročevalec pravi nadalje, da se v italijanskih diplomatskih krogih trdi, da je med Italijo in Jugoslavijo došlo v načelih do sporazuma glede reškega vprašanja. Na ta način bi ostala Reka
sonovih idej v Angliji, je priobčila pod naslovom „Propast Trsta" članek, v katerem ostro napada italijansko upravo v Trstu in Primorju in poudarja, da prehranjuje Italija zasedeno ozemlje samo z živili, vtihotapljenimi iz Jugoslavije. Ni čuda, da italijanske oblasti na vso moč podpirajo to početje, ker bi drugače od Italijanov zasedene pokrajine stradale. Članek zahteva dalje, naj se da Ti^tu avtonomija, vrnejo ladje in izvede svoboden razvoj trgovine. Ugotavlja, da Trst ni hotel združitve z Italijo, ampak avtonomijo, kakor mu je bila obljubljena, preden je stopila Italija v vojno. Izvede naj se plebiscit, ki bo. jasno pokazal izraz narodne volje v Trstu in Primorju, čisto slovanske pokrajine pa naj se takoj vrnejo materi domovini — Jugoslaviji.
Trst, 16. aprila. (Izv. por. ..Domovine".) V-čerajšnji ,,Lavoratore" je objavil pod naslovom „Bil bi čas" uvodni članek, ki pomeni nekak zadnji opomin imperialističnim voditeljem italijanske politike k treznosti in zmernosti v politiki napram sosednji Jugoslaviji. Članek skrajno ostro napada dosedanjo popolnoma zgrešeno politiko Italije v jadranskem vprašanju, ki se bori sedaj samoi še za časten izhod, katerega je najti le v prijateljskem sporazumu z Jugoslavijo. Članek zaključuje: „V tem odločilnem trenotku je treba naglašati, da je za Italijo nujna potreba, da ustvari prijateljske odnošaje z Jugo-
slavijo. Prijateljstvo Jugoslavije pomeni za Italijo zanesljiv mir na njenih vzhodnih mejah in na Jadranu, dalje pospešenje razoroženja in procvit trgovine in gospodarskega razvoja; ne-prijateljstvo pa znači neprestano stanje sovražnosti, militarizma, trgovinskega zastoja in bede. Tisočkrat boljše je prijateljstvo Jugoslovanov brez Reke, kakor pa Reka in sovraštvo Jugoslovanov". Članek je vzbudil po vsem Trstu splošno pozornost. Splošno- se domneva, da bo Italija na konferenci v San Remu popolnoma opustila svoje dosedanje stališče v jadranskem vprašanju.
LDU. Beograd, 14. aprila. „Politika" poroča v članku o jadranskem vprašanju nastopno: Na seji ministrskega sveta se je dovršilo posvetovanje o rešitvi jadranskega vprašanja. Delegat g. Andrija Radovič je pri tej priliki razložil ves potek pogajanj v Londonu in Parizu za rešitev tega vprašanja. Pri tem je zlasti naglašal, da ni bilo med delegati nikakega nesoglasja, niti razlik v mišljenju o načinu rešitve reškega in skadrskega vprašanja. Od opozicije je prisostvoval tem posvetovanjem Milorad Draškovič. Vlada bo že tekom tedna izročila nova navodila g. Radoviču, ki se vrne v Pariz. Ker je g. Nikola Pašič resno obolel, bodo ostali naši delegati na mirovni konferenci v Parizu odpotovali v San Remo, da prisostvujejo pogajanjem za rešitev jadranskega vprašanja.
Radikalska „Tribuna" poroča, da je stališče vlade v popolnem soglasju s celim našim javnim mnenjem, ki ni zastrupljeno s strankarsko demagogijo in je obramba naših interesov na Adriji popolnoma zajamčena. (Jasnejše bi govoril ta vladni list, ako bi povedal, kaj si vlada predstavlja pod „zastrupljenjem s strankarsko demagogijo", ali pa da bi poročal o soglasju brez — pridržka. — Gorje Ti, Korošec, ako se za stališlem vlade skrivajo izdajalski nameni! Op. ured.)
Prvi uspeh ministra Korošca.
Stavka na vseh železnicah v državi.
Ob jako znatni udeležbi ostalega ljubljanskega občinstva se je vršil včeraj zvečer pred Mestnim domom v Ljubljani shod socialističnih železničarjev, na katerem je poslušalstvo nepričakovano izvedelo, da prično o polnoči (od 15. na 16. t. m.) socialistične železniške organizacije splošno železničarsko stavko v vsej Jugoslaviji. Občinstvo, ki se je v velikem številu udeležilo zborovanja, je bilo v splošnem prepričano, da £-re za kak shod proti draginji. Po Otvoritvi shoda je predsednik sodrug M a k u c sporočil, da se vrši javen železničarski shod v svrho, da se tudi ostalo občinstvo pouči o težnjah in bojih železničarjev za izboljšanje gmotnega položaja rjihovega stanu. Govorniki sodrugi Petrič, Zor-ga, Perdan in Makuc so poročali o boju, ki ga je bil „Savez transportnih in prometnih delavcev in uslužbencev" z bivšo demokratsko-socialistič-no vlado, ki se je končal s podpisom znanega ..Protokola sporazuma", ki je predstavljal za-čašno ureditev delavnih in plačilnih razmer železničarjev. Nova Protič-Koroščeva vlada je ta sporazum razveljavila in izdala začasni pravilnik za profesioniste in delavce železniške službe, pO katerem se čutijo: železničarji oškodovane. Zlasti smatrajo, da skuša z razveljavljanjem sporazuma nova vlada zmanjšati, oziroma ško-dovati ugledu socialističnih železniških organizacij, ki zahtevajo poleg preklica pravilnika Pro-tičeve vlade tudi sorazmerno z naraščajočo draginjo zvišanje prejemkov. Ker sedanja vlada ne vpošteva njihovih zahtev, so železničarji skle-
nili, da posežejo po samopomoči in prično o polnoči s stavko v vsej Jugoslaviji. S pozivom, da naj se zborovalci razidejo mirno in- se železničarji varujejo pri izvajanju stavke vsakega nasilnega dejanja, je predsednik Makuc zaključil zborovanje.
Kakor se nam poroča, stoje v Zvezi jugoslovanskih železničarjev včlanjeni narodni želez, ničarji na stališču, da se bodo v svrho prepre-čanja izgredov do nadaljnjega tudi oni vzdržali dela, čeprav se s stavko strinjajo le delno.
Splošna železničarska stavka v Jugoslaviji je torej prvi uspeh sedanjega železniškega ministra dr. Korošca in pomeni popoln poraz njegove že-lezničarske politike. Je pa tudi najboljši dokaz njegove popolne nesposobnosti.
V Beogradu.
LDU. Beograd, 14. aprila. »Politika" piše o sestavi nove vlade, da še niso dovršena uradna pogajanja za sestavo koncentracijske vlade. Dosedanja pogajanja med ministrom Markom Trif-kovičem in zastopnikom Demokratske zajednice niso imela uspeha. Demokrati vztrajajo pri svojem prejšnjem sklepu, da mora vlada demisijoni-rati preden se nadaljujejo pogajanja za sestavo nove vlade. Na to pa nočejo pristati radikalci, ki žele, da bi bil novi ministrski predsednik Stojan Protič ali pa Nikola Pašič. Pristali so pa na to, da bi bil bodoči minister za notranje stvari Milorad Draškovič ali pa Ljuba Davidovič. Istotako nimajo radikalci ničesar proti temu, da bi Sveto-zar Pribičevič prevzel kak drug portfelj v novem ministrstvu. Ker je regent ozdravil, je verjetno, da se bodo na dvoru nadaljevala posvetovanja za rešitev parlamentarnega položaja.
Protifi-Roroščeva vladi uuaja velitafta bremena in veča draginja.
Protič-Koroščeva vlada je sedaj izdala brez parlamenta zakon o takozvanih d;vanajsti-nah, ki pomeni za ljudstvo velikansko obremenitev, istočasno se pa z njim vse življenje zopet strahovito podraži. Po tem novem zakonu se vse stalne, lestvične in odstotne kolkovne pristojbine neznansko povišajo. Sodne pristojbine se povišujejo^ kar za 400 %'. Ta po-višek zadene najbolj kmeta in trgovca, ki imata s šodnijo največ posla. Značilno je za SLS., da so njeni ministri izdali tako: postavo. Ko je Ro-škar postal minister, so klerikalci vpili, da so kmeta napravili za ministra. Sedaj bodo) prav v
kratkem čutili kmetje na lastna kožii, kakšen kmet je Roškar. Če bi imel količkaj srca za kmeta, bi nikdar ne mogel podpisati take postave.
Vlada bo začela po tej novi postavi pobirati visok' davek na vstopnice k prireditvam, kjer se ljudje zbirajo zaradi zabave. Pameten je ta davek. A kaj bodo rekle občine, če jim bo država vse davke pobrala? Veselični davek bi pač moral ostati občanom, da bi lažje prenašali občinska bremena 1
Novi zakon o dvanajstinah je naperjen tudi proti vrednosti našega denarja. Namesto, da bi Italijan in Nemec bil prisiljen, pla-
Sevati naš les in drugo našo robo z našim denarjem, da bi zaradi tega moral naš denar iskati in spoštovati, pa Protič-Koroščeva vlada ukazuje, da morajo naši ljudje, ki izvašajo les in druge stvari, zahtevati lire, franke. Na ta način bo lira zmiraj več vredna kot krona in naš denar se ne more nikdar dvigniti, če ga mi sami ne cenimo! in čislamo. Čudno ni potem, da draginja tako raste, ko vrednost našega denarja) po prizadevanju sedanje vlade pada.
Najtežja določba nove postave je pa ta, da se znesek 20 odstotkov kron, pridržan ob kolko-vanju, ljudem ne vrne, marveč izpremeni V posojilo s 51etnim rokom in z letnimi obrestmi 1 %. Demokratska vlada je svojčas ukazala, da se ima
Umestne
Okrajni odbor JDS. v Ljubljani je itnel te dni sejo, na kateri se je obširno razpravljalo o gospodarskem položaju slovenskega dela države. Iz sprejetih resolucij posnemamo:
Kazni, ki jih je izrekel verižniški urad nad nekaterimi uradniki „Zitnega zavoda", so neprimerno nizke. Takoj naj se uveljavi zakon ali na-redba, ki naj določi eksemplarične kazni preti vsem verižnikom, tihotapcem in tudi trgovcem, ki se ne zadovoljujejo s postavnim dobičkom. Vse trike osebe treba smatrati za veleizdajalce, ki širijo s svojimi mahinacijami nezadovoljstvo med ljudstvom in jih je treba tudi kaznovati kot veleizdajalce, obenem pa zapleniti njihovo premoženje in ga porabiti v olajšanje bede in za cenejšo prehrano. Merodajne oblasti puščajo veleizdaf-nike na prostih nogah, ako položijo kavcijo, proti malemu človeku te vrste se pa postopa z vso strogostjo zakona, kar je velika krivica. Vse obsojene verižnike, ki niso v Ljubljano pristojni, naj se iz-žene iz mesta.
Okrajni odbor protestira proti postopanju vlade, ki sklicuje anketo proti draginji sedaj, ko sama ne more več preskrbeti potrebnih živil, na teh enketah se je pa naravnost predlagalo še višje cene! Predvsem naj se zaplenijo zaloge pri onih žitnih veletržcih v Banatu, ki so nakupili žito po nizki ceni, sedaj pa špekulirajo z njim.
Vzrok draginje tiči tudi v tem, da se vrši izvoz v tuji valuti, vsled česar se dviga vrednost tujih valut in tudi cene uvažanega blaga. Treba je takoj ukreniti potrebno, da se fundira naš papirnati denar in da se vpelje vse plačevanje izvozne in uvozne carine v jugoslovanski kronsko-dinarski valuti, ki je ni tako lahko ponarejati.
Vzrok splošni demoralizaciji in nezadovoljnosti so tudi delamržne osebe in ker je bodočnost države le v kar. najvišjem povečanju sedanje produktivnosti, je treba preiskati vse osebe z ozirom
teh 20 % izplačati, sedaj pa pridejo na vlado radikalci, pravaši in klerikalci, in dano vladno besedo snedo. Sedaj lahko naše ljudstva vidi, koliko je bilo vredno vpitje klerikalcev ob priliki kolkovanja. Ne demokratje, pač pa klerikalci in njihovi ministri dr. Korošec, d r. Jankovič in Roškar so tisti, ki so podpisali i n izdali postavo, s katero se odvzame ljudem 20 %, namesto di bi se jim jih vrnilo, kakor je sklenila prejšnja vlada.
S postavo o dvanajstinah so klerikalci zopet dokazali, da znajo ljudi z lepimi besedami le varati, politiko pa delajo ne oziraje se niti na svoje pristaše, tako, kakršna njim osebno največ nese.
zahteve.
na njihov poklic in takim, ki ne marajo delati, je treba odtegniti vse podpore in jih odgnati v domačo občino, ali pa oddati v prisilno delavnico. V zvezi s temi delamržneži so različni hujskači, ki jih je treba eksemplarično kaznovati in izgnati. Osebe, ki so brez poklica in izjavijo, da živijo od svojih kapitalij, ki so jih pa pridobile šele med vojno, morajo predložiti izkaze, kje imajo do-tične kapitalije in skrbeti se mora, da se taki ljudje ne odtegnejo plačevanju davkov na vojne dobičke. Tudi stanovanjski urad naj preišče vsa stanovanja in pusti vsaki stranki samo toliko sob, kolikor jih neobhodno rabi. '
Vlada se poziva, da stori vse potrebno, da se čim prej vrnejo vsi naši ujetniki in da se izplačujejo — dokler se to ne zgodi — prizadetim družinam sedanjim razmeram primerne podpore.
Ker je sedanji parlament za delo nesposoben in ker je vedno eksperimentiranje s strankarskimi vladami najboljše agitacijsko sredstvo za vedno šireče se nezadovoljstvo, je neobhodno potrebno, da se takoj sestavi nadstrankarska, ali pa nav-tralna vlada, katere prva naloga bodi izvesti nepristranske občinske volitve in volitve v narodno predstavništvo.
Te resolucije izražajo žive želje ogromne večine prebivalstva, ampaJk mi ne verujemo, da bi jih vlada upoštevala, ker ako bi ona imela resen namen odpraviti zlo, ne bi bilo mogoče, da se z veleverižniki tako ,,v rokavicah" postopa. Da, zdi se, da vlada nalašč ničesar ne ukrene, da se odpravi zlo, kakor bi bil njen namen netiti in hraniti splošno nezadovoljnost, ki vlada v ljudstvu. Proti onim hujskačem, ki izrabljajo sedanje razmere za svoje protidržavne namene, se tudi nič ne ukrene, ker se menda čaka na to, da seme rodi sad! Kam pa vodi taka brezglava vladina politika?
zdravnik in zastopnik živinorejcev za okrajno glavarstvo iz državnega fonda); c) najpotrebnejše tiskovine (seznam in pregled plemenskih bikov) se za vse okraje zjednačijo; d) o priliki licenco-vanja naj se vrši poučno predavanje o dosedanjem uspehu in ciljih živinoreje v okraju.
Ostale potrebne zenačbe naj sledijo potem, ko stopi v veljavo enoten živinorejski zakon za vso državo : zakona ni prehitevati z naredbami.
Sprožila se je misel, da bi se naj biki ob priliki licencovanja tuberkulinizirali; zadevni predlog se sprejme za prihodnost. Nekateri udeleženci zahtevajo
poostritve določil
v tem zmislu, da je vsak bikorejec prisiljen pri-gnati vsako leto vse bike in bičke k pregledovanju in da se nesposobni in vsled tega nelicencovani pleineojaki morajo brezpogojno skopiti. Poverje-ništvo pa upa, da bodo bikorejci iz lastne preudarnosti radevolje sledili nasvetu in vabilu licen-covalne komisije, ki bo skušala s primernim poukom in smotreno razdelitvijo nagrad razjasnje-valno vplivati. Drugo leto nam bo pa novi zakon itak prinesel podobna določila.
Obenem z licencovanjem plemenskih bikov se bo vršilo ietos
pregledovanje bičkov od šestega meseca naprej in se bodo za lepe bitke delile vzrejevalne nagrade, pod pogojem, da jih bo posestnik redil za pleme ali pa ponudil državi v nakup v plemenske svrhe.
(Nadaljevanje v ponedeljkovi številki.)
Dopisi.
Iz Zantosteca. V Zamostecu pri Sodražici ste bili velikonočni ponedeljek posebno dobro obiskani gostilni Jerneja Bartola in Franca Lesarja. Godba in ples sta privabila fantov in plesa željnih deklet od blizu in daleč. Kislo vince je šlo fantom iz Lipovščice tako v glavo, da so zvečer napadli fante iz vasi Kota in jih s kamenjem napodili iz Zamosteca. Pri tem je dobil Matevž Petek težko poškodbo na glavi. Potem so se fantje iz vasi Kota ustavili v gostilni M. Grudna in pili od veselja, da niso bili še bolj kamnani. Tu so se na-pili in se hoteli maščevati nad njimi, kar so tudi storili. Blizo Lipovšice so jim Kočanje napravil' tako hudo vihro, da je bil — „jok in škripanje z zobmi". — Enega Amerikanca je še celo razkrilo in je še tretji dan orožnik iskal klobuk po Kotu. Bog ve, ali bo kdaj srečala pamet fante ali ne. Kaj je tega treba bilo! To dobro ni, to zdravo ni, iz tega se gorje rodi.
Gorenja vas nad škoijo Loko. Občni zbor tukajšnje hranilnice in posojilnice se Vrši v nedeljo, 25. t. m., ob 3. uri, kar je-razvidno iz današnjega vabila v „Domovini". Udeležite se vsi člani občnega zbora. Pretečeno leto je bil prav lep in zadovoljiv promet, kakršnega še ni imela ta hranilnica, odkar obstoji. In ta promet bi se še zdatno povzdignil, ko bi bilo le od naše strani več zanimanja. Proč z vsako mržnjo in osebnostjo. Želeti bi bilo, da se odbor kaj izpremeni, da ne bodo leto za leto isti možje sedeli v njem.
Iz Vurberka. (Vzorna božja služba.) Pretečem praznik setn napravil izlet na Vurberk. Ker je zvon v Brezju prav isti čas klical vernike k maši, hotel sem tam opraviti svojo versko dolžnost. Pričela se je služba božja. Na lečo je prišel majhen in mlad svečenik. Na prvi pogled sem videl, da ta gospodek spada med vojskujoče „pope". Hitro po trditvi, da so Judje namesto zloglasnega Barabe obsodili na smrt nedolžnega Kristusa, prišel je v svoj pravi element. Barabo je primerjal z naprednimi strankami, Kristusa pa s klerikalci. Krilil in kričal je kot derviš, sikal okrog sebe kot razjarjen gad, metal ogenj in žveplo na vse ljudi, ki niso klerikalnega mišljenja. V tistem trenutku sem verjel, česar prej nisem mogel, da so v ptujskem okraju začeli ponekod kmetje v cerkvi ugovarjati hujskajočim duhovnikom, drugod pa so med tako pridigo zapustili v petih minutah vsi moški cerkev. Zakaj peša torej vera?
Kmetijstvo, trgovina in obrt.
g. Plačevanje davkov. Finančni minister je izdal naredbo, da se takoj konča odmera dohodnine in davka na vojne dobičke. Obenem je pozval delegate, naj pospešijo plačilo davkov na vojne dobičke in' drugih med vojno vpeljanih davkov. Istotako je izdal naredbo, da se odmera drugih (starih) neposrednih davkov za leto 1919. nemudoma konča, odmera za leto 1920. pa izvrši v predpisanih rokih. Tudi glede teh dav-
Posvetovanje o pospeševanju živinoreje v Sloveniji.
Pri poverjeništvu za kmetijstvo v Ljubljani se je vršilo posvetovanje o pospeševanju živinoreje v Sloveniji. Posvetovanje je vodil poverjenik za kmetijstvo g. Jakob Jan. Po izčrpnem referatu živnorejskega nadzornika in živahni debati udeležencev se je doseglo zedinjenje na sledeče smernice:
1.) Potrebni plemenjaki (biki, mrjasci, ovni) naj se nakupujejo načelno v deželi sami od najboljših živinorejcev, ki redijo res dobičkanosno živino. Živinorejsko nadzorništvo naj v sporazumu s kmetijsko družbo, s pomočjo svojih inštruktorjev in sodelovanjem živinozdravnikov skuša organizirati posredovanje pri r.abavi plemen j akov. Da bomo lažje dobili dobrih domačih plemenjakov, se bodo začela ustanavljati
rejska središča.
Naslov rejska središča dobijo pod gotovimi pogoji dobri živinorejci, katerih črede so zjednačene in se odlikujejo po gospodarski lepoti (dobra mlečnost, rastnost itd.). Te črede se bodo skušale spopolniti s priskrbo dobrih krav iz okolice in se jim bo dajalo najboljših bikov. Rejska središča se pa morajo zavezati, da bodo odrejala vse sposobne bičke in jih ponudila državi za pospeševalno akcijo v nakup in da bodo odvisne telice prodajali le v oni plemenski okoliš, kateremu pripada središče. Za dobavo mrjaščkov naj se na podoben način poživijo ali po potrebi na novo ustanovijo svinjska vzrejevališča in zainteresirajo priznani svinjerejci za vzrejo mrjaščkov. Dobrih plemenskih ovnov dobimo lahko v zadostni množini iz Solčave in Jezerskega, nekaj čistokrvnih petelinov sulmodolske pasme pa je iz Murskega polja.
Za nakup čistokrvnih bikov sa bodo v slučaju dokazane potrebe iz državnih sredstev potom kmetijske družbe dovoljevale
subvencije
do ene tretjine nakupne cene, če prosilec vloži predpisani vadi j in se z zaveznim pismom zaveže, da bo bika rabil dve leti za pleme. Razen-tega se bodo o priliki licencovanja delile dobrim oskrbovalcem bikov nagrade kot nekak stalni letni vzdrževalni prispevek, ki se bodo stopnjevale po starosti in dobroti plemenjaka. Namen teh nagrad bo ohraniti dobre plemenjake, ki se glede koristnih lastnosti odlikujejo z močno individualno potenco pri podedovanju čim dalj časa za pleme.
Za nakup dobrih plemenskih mrjaščkov se določa subvencija v znesku polovične nakupne cene, če se prosilec zaveže držati mrjasca dve leti v plemenske svrhe za javno uporabo. Isto velja za ovne. Za razširjenje in utrjenje priznane salmo-dolske perutnine potom čistokrvnih petelinov se namerava razdeliti v priznanih kurjerejskih okoliših nekaj petelinov.
Licencovanje bikov
se naj izvede v pomladnem roku, letos najpozneje do konca majnika, na podstavi starih deželnih zakonov za bivše kronovine, vendar pa veljajo za vse okraje nasledna skupna določila: a) O priliki licencovanje se bo vršilo premovanje bikov in se bodo delile nagrade za dobre bike; morebitna dokazila o gospodarski dobroti bika, kakor izvleček iz rodovnika, zapisnik poizkusne molže bikove matere, naj bikorejci prineso s seboj; b) Pokritje potnih stroškov za licencovalno komisijo se uravna za vse okraje na enoten način (živino-
kov je ukazal, naj se z iiajenergičnejšo ekseku-cijo skrbi za vplačilo zapadlih državnih davkov. (Pri pobiranju davkov je — kakor se vidi — Protič-Koroščeva vlada prav pridna in odločna.)
g. Izvozna carina. Po predlogu finančnega ministra in sklepu ministrskega sveta se plačuje izvozna carina do 10.000 dinarjev v gotovini v dinarski vrednosti, nad 10.000 dinarjev pa z garancijskim pismom denarnih zavodov v teku enega meseca.
g. Mlevnina. Deželna vlada je določila novo mlevnino, in sicer: a) za mline na vodo 45 K za 100 kg žita; b) za mline na paro 50 K za 100 kg /.ita; c) za mline z motornim obratom 57 K za 100 kg žita. Zaprašitev ne sme presezati pri izdelovanju moke 2 %, pri podelovanju ječmena in prosa v ješprenj, oziroma kašo pa 4 %. žitne teže. Za dovoz žita s kolodvora in odvoz mlev-skih izdelkov na kolodvor se dovoli 4 K, mlinom, ki imajo lasten tir pa 3,50 K. Posojnina za vrečo in Štiri tedne se določa na 1,20 K.
g. Sladkorne tovarne iz cele države so se združile v zvezo, ki bo imela svoj sedež v Osi-jeku, v Slavoniji. Razvoj sladkorne industrije Ovira najbolj pomanjkanje premoga 'in prevoznih sredstev. Vse sladkorne tovarne rabijo najmanj 12.000 vagonov premoga in 1200 vagonov dnevno za prevoz sladkorne repe v tovarne. Uvoz premoga iz inozemstva je izključen in samo, ako bo vlada stavila na razpolago vse kar bo mogla, se bo dalo dobiti domačega premoga v zadostni množini. Enako mora vlada poskrbeti tudi prevodna sredstva (vagone in lokomotive) za prevoz sladkorne repe, tovarne bodo pa same poskrbele, da se lokomotive in vagoni popravijo. Zastopnik vlade, ki je bil pri zborovanju, je obljubil vsestransko vladnol pomoč.
g. Tovarna strojev. V Beogradu se osnuje velika tovarna za izdelavo strojev, železnih konstrukcij za mostove, tovornih V3.gonov itd.
g. Ruska industrija v naši Makedoniji. Ko so bežali Rusi iz južne Rusije pred boJjševiki, so vzeli sabo vse stroje iz tovarn za sukno in jih prepeljali v Carigrad. Sedaj prepeljejo te stroje v našo Makedonijo in ustanovijo, tam tovarne sukna. Po petnajstih letih preidejo te tovarne v roke naše države.
g. Podjetni Sremci. V Berku pri Vukovarju se snuje električna centrala, ki bo v prvi vrsti proizvajala električno silo, za mline, ki so tako potrebni v tem na žitu tako bogatem kraju.
g. Največja tovarna sode. V celi srednji Evropi je v Lukavcu pri Tuzli, v Bosni, največja tvornica sode. Ona proizvaja letno: 2400 vagonv sode odlične kakovosti. Tovarna ie lepo urejena in njeni proizvodi izdržijo ialiko vsakol konku renco tudi ameriške sode. V naši državi rabimo samo okoli 500 vagonov sode na leto in bo tovarna lahko izvažala letno 1900 vagonov, in sicer na Angleško in v Čehoslovaško, kjer je največje povpraševanje.
Politiini pregled.
Kakor vsa znamenja kažejo, se vrši že v najkrajšem času
plebiscit na Koroškem,
ker antaivtina komisija, ki bo nadzorovala ljudsko glasovanje, odpotuje že 24. t. m. iz Pariza. Potemtakem se izvrši glasovanje v našem glasovalnem pasu lahko že začetkom maja in ker je več kot gotovo, da bo ljudstvo glasovalo v veliki večini za Jugoslavijo, se izvrši tri tedne pozneje tudi glasovanje v Celovcu in njegovi bližnji okolici. V Celovcu in okolici samo v tem slučaju ne bi bilo glasovanja, ako bi glasovanje v našem delu izpadlo v korist Avstrije, česar pa nikakor ni pričakovati. Po določbah mirovne pogodbe bi se sicer imelo izvršiti glasovanje šele tri mesece po ratifikaciji pogodbe. To se pa ne bo še tako kmalu zgodilo, ker mirovno pogodbo mora ratificirati parlament, ki pa pri nas — kakor je znano — ne deluje. Ker je pa v velikem interesu Avstrije, kakor tudi Jugoslavije, da se plebiscit izvrši čim prej, se ne bo čakaloi na ratifikacijo, temveč se izvrši glasovanje menda že v začetku maja. Naše vojaštvo se za časa glasovanja ne bo nahajalo na Koroškem; in ga zamenja samo orožništvo, ki bo pazilo, da se mir ne bo kalil.
Sicer pa je koroški plebiscit popolnoma nepotreben, meje bi se tudi brez njega lahko določile, ali kaj hočemo, ko bi nas pa antanta rada povsod opeharila in bi nam najrajše
atere prebivalstvo je že leta 1918. v veliki narodni skupščini proglasilo svoje zedinjenje z Jugoslavijo1. Navzlic temu se je našlo celo na Angleškem politikov, ki zahtevajo, da se tudi v Črni Gori še enkrat izvrši ljudsko glasovanje, ampak do tega menda vendarle ne pride, ker to bi bilo že preveliko) izzivanje! Italiji se izroča več stotisoč Jugoslovanov in nikomur niti na misel ne pride, da bi se te Jugoslovane vprašalo, kateri državi se hočejo pridružiti! Ne, pravice res ne smemo iskati pri zapadnoevropejskih im-perijalistih, ampak prišel bo čas, ko si Jugoslo-vani, v zvezi z drugimi Slovani, te pravice sami izvojujemo.
Marsikaj smo pa mi sami zakrivili in posebno
sedanja nad vse slaba vlada
je že dosti škodila državi in pri najboljši volji ji ne moremo še vedno zaupati, da bi vztrajala v jadranskem vprašanju na onem odločnem stališču, ki ga zavzema ves narod. O vladnih posvetovanjih v tem vprašanju prihajajo tako medla poročila, da je opravičena bojazen, da je Pašič že sklenil kravjo kupčijo z Nittijem in vlada se samo ne upa priti z gotovim dejstvom na dan, ker se boji viharja, ki gotovo nastane, ako se uresničijo razna tozadevna domnevanja. Zelo nas bo veselilo, ako se ta domnevanja izkažejo kot brez podlage, ampak' za sedaj vladi ne moremo zaupati, ker je državi napravila že toliko škode, da je zmožna napraviti vsako škodo in najmanj ji moremo zaupati ravno v jadranskem vprašanju. Sicer sedijo v osrednji vladi tudi trije slovenski ministri, pa kaj imamo od njih, ko so sami klerikalci, ki bi privolili v vse, da'le ostanejo na vladi!
Temeljiti izpremenibi hi morali biti podvrženi
naši odnošaji z Madžarsko in Avstrijo,
ker v obeh teh državah imamo odkrite sovražnike, mi jih pa prehranjujemo s svojimi živil. Na Madžarskem morajo vojaki prisegati; da se bodo vojskovali za to, da se združi cela poprejšnja Ogrska in na tako odkrito napoved vojne odgovarja naša vlada se tem, da pošilja Madžarjem živila, medtem ko naše ljudstvo samo nima dovolj živil! Avstrijski državni kancelar dr. Renner je gotovo tudi v Rimu spletkaril proti nam irv so nam Avstrijci sploh sovražni, Pri takih razmerah res ne vidimo nobenega vzroka za to, da bi bili mi Avstriji posebno naklonjeni in jo še podpirali v težkih razmerah, v katerih se nahaja in ki jih je sama zakrivila. Ako je Avstriji toliko do italijanskega prijateljstva, naj se drži Italije, pa naj od nje išče tudi živila, ne od'nas !
Nenavadno živahen in oster je
/volilni boj na Češkem,
v katerem sodeluje nenavadno veliko število strank in shodi se vršijo pO' celi državi dan za dnevom. Zidje so postavili svoje posebne kandidate^ drugi del Židov pa nastopa proti temu in pravi, da oni židje, ki nočejo biti del čehoslova-škega naroda, nimajo na Čehoslovaškem kaj iskati. Za te volitve vlada tudi izven mej Celio-slovaške republike veliko zanimanje in njih izid se pričakuje z največjo napetostjo, posebno iz tega vzroka, ker bo nov čehosiovaški parlament v narodnem, oziru zelo mešan — tako nekako, kot nekdanji avstrijski parlament. Posebno, veliko bo v njem Nemcev, pa tudi Madžarji bodo najbrže zastopani, pa separatistični Slovaki iti Malorusi. V tem oziru smo Jugoslovani na boljšem kot Čehoslovaki, ker imamo samo malo inorodcev v naših mejah.
Francozi so bili za enkrat malo prehitri, ko so zasedli nekatera nemška mesta. Nikjer tega niso odobravali, pojavil se je splošen odpor in. menda
\
francoske čete izpraznijo nemška mesta,
kar je tudi edino pravilno, ker v Nemčiji bo prišlo do rednih razmer najložje in najsigurneje na ta način, da se da Nemcem prilika, da sami ustvarijo v svoji državi redne razmere.
Novosti.
n. Lahko je obolel prestolonaslednik regent Aleksander. Boleha za angino, vendar pa ni nevarnosti. — Zdravstveno stanje predsednika naše mirovne delegacije Nikola Pašiča, ki je težko obolel, se je zadnje dni izboljšalo. Bolezen je bila opasna zlasti vsled njegove visoke starosti.
it. Protestno zborovanje zaradi jadranskega vprašanja se bo vršilo v nedeljo dne 18. t. m., ob
10. uri v veliki dvorani hotela „Union". Na zlx»-rovanju bodo zastopane vse stranke, ker se hoče dati izraza enotni volji celokupnega naroda, da. se tudi z Jugoslovani postopa pravično, ne samo z drugimi narodi. Ljudsko glasovanje naj odloči po vseh naših krajih, ki so okupirani po italijanskem vojaštvu, o kaki kravji kupčiji glede Reke ne sme biti niti govora! Nedeljsko zborovanje naj bo zadnji, resni memento naši vladi in zaveznikom !
n. Sestanka političnega kluba JDS. danes ne
bo, ker bo seja okrajnega odbora JDS., kamor se vabijo člani političnega kluba. Prihodnji teden se sestanek vrši.
it. Zaupni sestanek pri Sv. Marjeti ob P. je uspel zadnji ponedeljek navzlic protiagitaciji orožništva prav lepo. V natlačenopolni gostilniški sobi je poročal poslanec Voglar o političnem položaju. Nato se je razvila prav zanimiva debata. To lepo uspelo zborovanje nam priča jasno, da je tudi v najbolj črnih župnijah odklenkalo« farovškemu političnemu vodstvu.
n. Javen shod JDS. v Ormožu se vrši prihodnjo nedeljo, dne 13. aprila 1920. ob osmi uri dopoldne, ob lepem vremenu na trgu, ob slabem pa v gostilni „Skorčič". Poročali bodo člani prejšnje demokratske vlade.
n. Okrožnica vsem županstvom. Da se pospeši izročitev civilnih oblek padlih vojakov njih dedičem, naj predlože županstva potom političnih okrajnih oblastev vojaški intendanci za Slovenijo najkesneje do 15. maja 1920. sezname vseh v vojski padlih ali vsled pogrešanja mrtvim proglašenih vojakov, ki so oddali svojo civilno obleko bivši avstro-ogrski vojaški upravi. Predložiti je ločene sezname onih, ki so oddali obleko pri kakem kadru v Ljubljani, oziroma v Mariboru, Celju ali v kakem kraju izven Jugolavije. Ti seznanili naj imajo sledeče razpredejlke 1.) ime in priimek; 2.) rojstno in naborno leto; 3.) domovno občino ; 4.) čas odhoda k vojakom : 5.) vojaški oddelek, h kateremu je odšel (polk in četa) ; 6.) Opombo. V opombi naj se zlasti navede, če so dediči že prosili ža vrnitev obleke, kam so prošnjo naslovili in če so,morda obleko, oziroma odškodnino že prejeli. Vojaška! inten-danca za Slovenijo bo, čim prejme sezname, poslala vse oibleke, ki jih bo mogoče najti, pristojnim županstvom, da jih razdele upravičencem. Slednji se opozarjajo, da nima nikakega zmisla priti osebno h intendanci, ker se bo oddajala obleka načeloma le potom pristojnih županstev.
n. Kroženje nepravilnih 20kronskih bankovcev. Ljudska posojilnica v Lljubljani je obvestila oblasti, da so v prometu 20kronski avstro-ogrski bankovci s ponarejenimi kolki, ki imajo žig „Ljudske posojilnice v Ljubljani", dočim je uradna štampilja tega zavoda ,,Ljudska posojilnica, reg. z. z o. z. v Ljubljani".
n. Pomanjkanje mleka na Dunaju je velikansko. Pred vojno se je uvozilo ni Dunaj 900.000 1 mleka, sedaj pa kvečjemu 00.000 1. Uradna cena znaša 4 K, pod roko pa se plačuje liter mleka po 12 do 18 K. Sedaj zahtevajo mlekarji, da naj se uradna cena za mleko določi iva 15 K za liter. Časopisi so mnenja, da povišanje cene ne bo prav nič odpomoglo pomanjkanju in da tudi po 15 K ne bo mleka niti za dojenčke niti za bolnike.
n. Trganje po obrazu. V društvu dunajskih zdravnikov je vzbudilo veliko pozornost predavanje prof. Mihaela Grossmanna, kako. je mogoče z zdravljenjem v nosu za dolgo časa odstraniti živčne bolečine (trganje), vsled katerih nekateri ljudje strašno trpe. Ce se bolezen povrne, jo je takoj mogoče odstraniti s ponovitvijo. zdravljenja v notranjosti nosa.
n. Jetični Dunaj. Po najnovejšem izkazu je umrlo lansko leto na Dunaju za jetiko 12.000 oseb. Vzrok je velika telesna oslabelost, ki je nastala vsled pomanjkanja živeža. Kako strašno razsaja ta zavratna bolezen med dunajskim sestradanim prebivalstvom, je najbolj razvidno iz dejstva, da je leta 1914. umrlo za isto boleznijo na Dunaju samo 2623 oseb.
n. Močan potres je pred par dnevi v Kavkazu porušil več vasi in napravil ogromno škodo. Tudi mnogo ljudi je bilo ubitih.
n. Vlom za vlomom. V torek so neznani vlomilci vdrli v Pintarjevo trgovino v Šiški, na-vrtali blagajno in ukradli iz nje okoli 40.000 K denarja. Istega dne je bil izvršen tudi vlom v trgovino Marije Agnola na Glincah. Zločinci so iztrgali železno omrežje na oknu in vdrli v prodajalno, kjer so pobrali 5.000 K denarja, več vreč, nekaj fig in drugih malenkosti.
ii. Krvoprelnje v gostilni. V torek zvečer sta prišla v gostilno Štefana Koščeca v Trnju pri Zagrebu dva jako nevarna razgrajača, kočarja Haraminčič in Hanžič. Slednji je bil oborožen s puško in bajonetom. Ko sta se oba nekoliko napila, sta pričela izzivati in Hanžič je brez vzroka ustrelil v strop. Redar Petrovič, ki se je nahajal v drugi sobi, ie razgrajača pognal na cesto. Toda ta dva sta se kmalu vrnila in mu zagrozila, da ga ubijeta. Redar se je umaknil zato v zadnjo, sobo1 in se postavil med vrata. Memtem sta se razgrajača zapletla v prepir z gosti. V kratkem se je razvil pretep, tekom katerega je Hanžič SGlelno deklo Novosel dvakrat zabodel v prsa in potem še ustrelil, tako da je obležala na mestu mrtva. Nato se je navalil Hanžič na redarja Petroviča in nameril nanj cevko. Toda še predno je Hanžič izprožil, ga je že zadela smrtonosna krogla redarja v glavo. Gostov se je vsled streljanja polastilo seveda strahovito razburjenje. Pobegnili so takoj vsi iz gostilne in našli tamkaj pred hišo še eno žrtev, namreč 501etnega slugo Petra Pavlina iz Zagreba. mrtvega in vsega oblitega s krvjo. Zadela ga je najbrže kaka krogla, ki so frčale tekom streljanja skozi okno. Trupla ubitih so prepeljali takoj v mrtvašnico. Drugi razgrajač Haraminčič je med streljanjem pobegnil in je izdana za njim tiralica. To je eden najbolj nevarnih zagrebških izzivačev, ki je izvršil, zlasti na kolodvoru, že nešteto tatvin.
n. Nenravni Berlin. Vsled vedno pogostejših nenravnih dogodkov je berlinska policija zaprla vse nočne lokale. To seveda raznim ljubite-1 e m nagnusnili predstav ni bilo všeč in so se zato začeli shajati po raznih zasebnih stanovanjih. kjer so se zabavali s propalimi mladenkami. Tajna policija je tedni nepričakovano vdrla v hišo trgovca Kalla in našla v krasno opremljenih sobanah celo vrslo plesalk v Evinih oblekah. Seveda je bila vsa ta rajska družba na mestu aretirana in odvedena v zapore. Pri žepni preiskavi so našli pri aretiranih sodomcih velike vsote denarja.
n. Hitronogi slepar. Trgovec z vinom Ivan Zupančič iz Kranjske, nastavljen v Splitu, je pred kratkim nakupoval vino. Ker se ni mogel pogoditi, se je vrnil, ne da bi kaj opravil, zopet v Split. Nekega dne pride nepričakovano k nje mu neki Ivan Martinac iz Tugara in mu predloži dva vzorca vina. Nič slabega sluteč se pogodi ž njim trgovec za 20 hI vina in mu odšteje 2000 K na račun pod pogojem, da pripelje v osmih dneh vino v mesto. Od tedaj o neznancu ni bilo več glasu. Trgovec je ponovno brzojavil v Tugare, a vedno zaman. Končno je naznanil stvar policiji, ki je neznanca že čez par dni aretirala in spoznala v njem jako nevarnega tička, ki je izvršil že nešteto sleparij.
n. Napaden redar. V sredo zvečer je na redarja Nakiča v Zagrebu nenadoma prifrčalo več kamnov. Poklical je takoj na pomoč tovariše, ki so se spustili za napadalci in prijeli dva brata, ki sta izvršila napad iz maščevanja, ker jima je dotični redar pred par dnevi zaplenil večjo množino tobaka. Izročena sta bila sodišču.
n. Zahotelo se ji je po predivu. Neki Antoniji B. se je v njenem štiridesetem letu zahotelo po tujem predivu. Zato se je napotila k enemu svojih prijateljev. Vedela je dobro, da ima ta dovolj prediva in zato je premišljevala, kako bi mu ga izmaknila. Izjavila mu je, da prihaja k njemu po naročilu neke gospe, ki mu je dobro znana in ga prosi, naj ji pošlje za 800 K prediva.
Ta je veroval in ji dal zahtevano množino prediva. Ko pa je čez dva dni prišel v mesto in posetil dotično gospo, je. izvedel, da je nasedel navadni sleparki.
n. Albanske razmere v Zagrebu. V Zagrebu, kakor znano, varnostne razmere tviso ravno naj-vzornejše. Vlomi in tavitie so na dnevnem redu in tudi napadi pri belem dnevu niso baš redka stvar. V torek dopoldne je bil sredi ceste od dveh zločincev v vojaški obleki napaden neki vojaški uradnik. Neznanca sta mu ukradla 70.000 K vojaškega denarja in nato pobegnila. V nedeljo zvečer pa je bil samo slučaj, da je bil preprečen roparski umor. V trgovino Julije Man-zini je prišel mlad človek, ki je zaprosil za žganje. Ta ga je hotela postreči, a mladenič ji odgovori, da se takoj vrne. Gospej Ani Pešek, ki je bila pri Manzinijevi v posetili, se je neznanec zdel sumljiv, vendar pa stvari ni polagala večje važnosti. Kmalu nato se je mladenič vrnil v spremstvu dveh oseb, katerih ena je bila v voh jaški obleki. Vojak je nastavil trgovki bajonet na prsa in zahteval, da mu izroči denar. Trgovka se je prestrašila in padla nezavestna na tla. Gospa Pešek je pričela klicati na pomoč in se je navalila na napadalca, ki pa jo je takoj podrl in udaril močno z bajonetom po glavi. Ko se je zopet opomogla, je pričela kričati še huje, tako da je bilo slisati na ulico. Ko so razbojniki za-čuli bližajoče se korake, so pobegnili in jim policija dosedaj še ni mogla priti na sled.
n. Stavka v Trstu končana. Enajst dni trajajoča stavka združenih tržaških ojbčiristyih naV meščencev je končana. V ponedeljek so šli vsi stavkujoči zopet na delo. Kljub skrajnemu odporu se je vlada-končno vendarle morala vdati in sprejeti glavne zahteve stavkujOčih.
n1. f Dr. Henrik Schreiner. V Mariboru je_ umrl v sredo zjutraj ravnatelj tamošnjega moškega učiteljišča, dr. Henrik Schreiner, eden najplodovitejših slovenskih šolskih pisateljev. Spisal je celo vrsto šolskih učnih knjig in temeljitih razprav. Bil je kremenit naroden značaj. Lahko bi stopil že davno v pokoj, a tega nalašč ni hotel storiti, ker je vedel, da bi njegovo mesto zasedli potem Nemci, kar bi imelo usodne posledice za slovensko šolstvo na Štajerskem. Po prevratu se je naravnost z mlade-niško navdušenostjo lotil reform našega šolstva, dokler ga ni sfcdaj sredi največjega dela položila zavratna bolezen na mrtvaški oder.
iv. Svarilo pred izleti skozi Vintgar. Generalni komisariat za tujski promet v Sloveniji nas opozarja; da so mostovi in galerije v Vintgarju vsled vojne v tako slabem stanju, da je naravnost nevarno hoditi preku mostu čez Sum in po galerijah skozi Vintgar. Občinstvo in izletniki se opozarjajo, naj do 10. maja, ko bodo poprave izvršene, nikar ne hodijo skozi Vintgar, ker se lahko, pripetijo nesreče. Okrajno glavarstvo v Radovljici in pa županstvo v Gorjah je iz ravno navedenih razlogov prepovedalo do izvršene poprave prehod skozi Vintgar. Svarilne tablice, ki so bile ondi postavljene, so se, žalibog po zločinskih rokah podrle, tako da izletniki ne slutijo, v kako nevarnost se podajo. Kadar bodo poprave izvršene, se bo to pravočasno naznanilo po časopisih.
n. Smrtna kosa. V torek je umrl v 77. letu svoje starosti znani ljubljanski gostilničar in ljubljanski meščan Ivan Činkole. — Dne 13. aprila je umrl revizor Zadružne zveze, gospod Anton Cvet. Pokojnik je bil med vojno kot politični osumljenec interniran v Gradcu. V za-
poru se ga je lotiia sušica, ki ga je sedaj v najlepših letih pobrala. — V Beogradu je umrl kor-vetni kapetan: Slavomir Draksler iz znane ljubljanske rodbine.
Razno.
r. Čudne čudežne stvari. Potem, ko se je ločila na Francoskem cerkev od države, so popisali vse cerkveno premoženje. Spočetka so delali duhovniki velik' hrup proti takemu vladnemu koraku, to pa samo tako dolgo, dokler niso spravili na varno razne dragocenosti, ki bi morale sicer pripasti državi. Pri popisu cerkvenega premoženja so prišle na dan čudne stvari: Po uradnem popisu se je našlo po raznih cerkvah Francije: 5 celotnih teles, 6 glav, 17 rok svetega apostola Andreja ; 5 glav sv. Barbare; 4 telesa, in 5 glav sv. Basileja; 30 teles sv. Jurija; 27 glav sv. Julijane; 30 teles sv. Pankracija. Ta telesa iH udi svetnikov so bili spravljeni po raznih cervah, kjer so jih verniki molili iiv oboževali kot pristne zapuščine svetnikov. Duhovščina je s temi čudežnimi oscanki delala velikanske kupčije, k,:r je s procesijami, ofri in romarskimi izleti vabila pobožnjuke, da so hodili občudovat „pristne in čudrzne'' ode svetnikov. LTradna stat'stiPa pa ie dognala, da bi bil največji čudež, ko bi re* bili vsi najdeni deli svetnikov pristni. Potem bi moral biti vsak zgoraj omenjenih svetnikov rojen po verkiat ali pa bi jim mo :>ie glave m roke rasti kakor gobe po dežju. Pripomniti treba končno, da so te dele svetnikov našli samo na Francoskem, kjer je svit najbolj brezbožen. Koliko bi bilo šele takih čudežnih ostankov, ko bi se zbrali vsi deli po celem svetu!
r. Štirikrat z isto ženo poročen. Neki belgijski vojak je bil ranjen v začetku vojne. Ko je bil odpuščen iz armade, se je odpravil v Ameriko. V Teksasu se je oženil in se nato čez šest mesecev preselil v Arizono. Tam so zahtevali od njega ženitovanjsko pismo, ali mož je pozabil vzeti s seboj dotično listino in ker bi bilo pošiljanje združeno s prevelikimi težavami, se je raje poročil v drugič. Takoj si je iz previdnosti preskrbel predpisane papirje; ali še predno jih je dobil, je bil primoran ostaviti deželo ter se je podal v Mehiko, kjer se je poročil v tretje, da se izogne vsem neprilikatn. Kmalu nato se je vrnil v domovino, kjer pa oblasti niso hdtele priznati veljavnosti mehikanskega poročnega lista in tako mu ni preostajalo drugega, kakor da se je s svojo ženo poročil še v četrte.
VABILO
k občnemu zboru Hran. in posojilnice
v Gorenji vasi,
dne 2 5. aprila 19 20 ob 15. (S.) uri popoldne v hranilničnih prostorih.
Dnevni red:
1.)	Čitanje revizijskega poročala.
2.)	Odobritev letnih računov za 1.1919.
3.)	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.)	Predlogi in slučajnosti.
K udeležbi vabi
ODBOR.
Gorenja vas, dne 19. naica 1920.
	LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI »tritarieva uiicastev.2. Podružnice u Splitu, Trstu, EbIodcu. Sarajeuu. Borici. Celju. Mariboru in Bomliah: bančna ehsjjozifura v Ptuji			! i.
VStfSSt K 50,000.000 - Telefon it. 261.		Sprejema vloge na kn|iZice in tekoii račun proti ugodnemu obrestovanju.	Knpnje ln prodaja vsa vrste vrednostnih papirjev, = valut ln dovoljuje vsakovrstne kredite. = Brzojavni naslov i ,,Banka".	
| Delnlika glavnica«
| K 30,000.000
Jadranska banka :: Podružnica Ljubljana
Rezerve: okrog
K 10,000.000
Centrala: Trst. Podružnice: Beograd, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Maribor, Metkovič, Opatija, Split, Sarajevo, Šibenik, Zader, Ekspozitura Kranj.
Sprejemat Vloge na knjižice. — Vloge na tekoči in žiro-ralun proti najugodnejšemu obrestovanju. — Bentni davek plača banka iz svojega.
Kupuje in prodajal Devize, valute, vrednostne papirje itd.
Eakontlra i Menice, devize, vrednostne papirje itd.
Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa ta- in inozemska mesta.
Daje predujme: na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzemal Borzna naročila in jih izvršuje naj-kulantneje.	-
Brzojavni naslov: Jadranska. Telefon št. 257.