Listek.
5°7
pozna meje svoje umetnosti in ne zahteva od nje, česar ona ne more ali ne sme\ Podobe njegove dobro dejo očesu. In tehnika njegova je taka, da ga stavi v prvo vrsto novodobnih plastikov. Njegovi roki je pokoren kamen, da izgubivši svojo prirodno trdost zadobi mehke, očesu blagodejne poteze. Ta vtisek mi je napravila posebno Cimpermanova glava, predzadnje delo njegovo. In najnovejše? Ljubljančanom pride skoraj pred 6ci, ker bo na ogled postavljeno v glavnem mestu slovenskem To je »relief« (vzvišenina ?) iz kararskega marmorja, 69 : 46 cm. Mati Božja z glorijo okoli glave sedi na stolu; na levi roki drži dete Božje, z desno pa prijazno objema mladega sv. Janeza, ki ji stoji na strani. Deček podaja malemu Jezusu križ in list z napisom: Ecce agnus Dei. Božje dete gleda strmeč križ in list, in zamišljeno ju gleda mati njegova. Da bo delo našlo mnogo gledalcev in občudovalcev, tega sem prepričan; da bi pa našlo tudi svojega — kupca, želim mlademu umetniku iz srca. Na dan, meceni slovenski! Za tem umotvorom pride drug na vrsto; ali umetniku je treba vzpodbuje, in pa živeti mu je tudi treba. Res je mož dobil stalno službo v Ljubljani, to je dobro ; ali plača, kakor sem slišal, je skromna. Umetniku treba, da se more gibati. Dobre volje mu je treba, kakor solnca cvetici; skrb je njemu, kar je cvetici slana. Torej še enkrat: Na dan, meceni slovenski! Na Dunaji, dne"   11. julija   1894.
J. Stritar.
LISTEK.
Osnovni nauki iz fizike in kemije za meščanske šole. V treh stopnjah. Spisal Andrej Senekovič, c. kr. gimn. ravnatelj. II. Stopnja. V berilo je vtisnenih 62 slik. Cena vezani knjigi 60 kr. V Ljubljani. Tiskala in založila Ig. pl. Kleinmavr in Fed. Bamberg. 1894. — Veselo smo pozdravili rečeno knjigo, namenjeno slovenskim meščanskim šolam V nji nadaljuje g. pisatelj osnovne nauke iz rizike in kemije, ki jih je pričel v I. stopinji. Dočim je ondu marsikaj okornega, pohvaliti moremo g. pisatelja glede- na II. stopinjo, zakaj beseda mu teče gladko in je pripravna, da vzbudi čitatelju veselje do zanimljivih prirodoslovnih naukov. Tudi terminologija nam ponajveč jako ugaja. Kakor jezikovni, prija čitatelju tudi stvarni del, zakaj knjige ni pisal samo strokovnjak, ampak tudi učitelj. — Tu pa tam je pač ostalo knjigi kaj peg, ki ji pa seveda ne jemljo velike vrednosti. Nekamo čudno slove v slovenščini stavek: »Ako dva lesa drugega ob drugem drgnemo« . . . (str. 4.). Stavek: »Pri fizičnem navoru je treba ozirati se tudi . . .«, sluj: »Pri fizičnem navoru se je treba ozirati tudi . . .« (str. 32.). Bremenu je prištevati tudi teža (težo) (str. 37.). »Telo sozvoči z drugim zvočečim telomc (telesom) (str. Ji.). »Daljina gorišča« je dvoumno, zato stoj »dalj/na gorišča« (str. 74.) in drugje. Cista žveplena kislina je brezbarvena (str. 95.) in drugje; tudi oblika brez bar ve na se nahaja. »S klorom belimo platen in e« (str. 102.). Tiskovnih pogreškov ni v knjigi 5 samo jedenkrat se bere »navod« namesto »navor« (str. 36.) in ki si na namesto kislina (str. 98.).
5o8
Listek.
Slike so prav lepe, razločne in večinoma lahkoumevne; z ozirom na 50. sliko pa je v tekstu pomota. Ondu stoji: »Svetlobni trak Ae, ki je vzporeden z osjo AC,« namesto: »ki je vzporeden z osjo OC«, kar začetnika lahko popolnoma zmoti. Kakor smo že omenili, ne izgubi knjiga radi teh pegic svoje veljave in vrednosti, ampak navesti jih je bilo le zato,  da se v drugi izdaji opuste".   Da bi le učenci knjigo skoro nosili v šolo!
M.  Ci/enšek.
Iz šolskih izvestij. ,,Glasbena Matica" je ob konci šolskega leta izdala svoje posebno izvestje, katero je spretno in temeljito sestavil društveni tajnik prof. Anton Stritof. To izvestje ima poleg uvodnih besed, v katerih se razpravlja pomen ,.Glasbene Matice", sedem poglavij z nastopno vsebino: Kronika; Muzikalije; Glasbena šola (uči-teljstvo, učni načrt, imenik učencev, statistika glasbene šole) ; Koncerti (imenik pevskega zbora, vzporedi koncertov, statistika koncertov) ; Račun in proračun ; Imenik društvenikov ; Naznanilo o začetku prihodnjega šolskega leta. — Leta 1893/94 je izdala ,,Glasbena Matica" Nedvedov ,,Album 12 pesmij za višji glas s spremljevanjem klavirja" in Hu-badove ,,Slovenske narodne pesmi" ; za leto 1894. 95. pa izide Foersterjeva ,,Ljubica" in sedem moških zborov Sattnerjevih. — Poučevali so na glasbeni šoli gg. Fr. Gerbic, K. Hoffmeister, M. Hubad in K. Jeraj. — Učencev je bilo vpisanih 269, koncem leta jih je bilo 257 (149 učencev in 108 učenk). — Vseh koncertev je bilo doslej (od leta 1888. do danes) 13, pri katerih je sodelovalo 69 pevk in 55 pevcev, skupaj 124 — Račun za dobo od dne" i. kimovca 1893. do dne- 30. rže"nega cvčta 1894. kaže dohodkov v gotovini 9419 gld. ^3 kr., v vrednostnih popirjih 4580 gld. 85 kr. in 100 fr., blagajniškega ostanka pa je bilo v gotovini 205 gld. 88 kr. in v vrednostnih popirjih 3186 gld. 85 kr. in 100 fr. Proračun za bodoče društveno leto kaže 5889 gld. 38 kr, dohodkov in 8197 gld. troškov; nedostatek se pokrije s podporami. — Društvenikov je bilo 513 (5 častnih. 36 ustanovnih in 472 rednih). — Šolsko leto se prične dne-20. septembra.
Izmed srednješolskih izvestij smo prejeli izvestje c. kr. državne nižje gimnazije v Ljubljani, ki prinaša na čelu dve jako lepi razpravi, in sicer spis prof. S. Rutarja o argivski ravnici in spis prof. Jos, Hubada o račji kugi. Prof. Hubad priporoča na podlagi večkratnih poskusov, naj se proti račji kugi uporablja močvirsko osladje (spiraea Ulmaria), in sicer tako, da se nabira cvetoče in potem poveže v snopiče, ki se polagajo v vodo, kjer se privežejo na količe, primerno v zemljo zabite. Ali pa naj se zaseje močvirsko osladje ob vodah, da cvetovi prirodnim potem razkužujejo naše reke, potem ko so padli v vodo. Rezultat znanstvenih raziskovanj prof. Hubada utegne biti še izrednega pomena za naše vode. ¦— Poslalo se nam je nadalje izvestje c. kr. državne velike gimnazije v Ljubljani, ki obseza na uvodnem mestu nemško razpravo prof. dr. y. Soma »Ueber den Gebrauch der Prapositionen bei M. Junianus Justinu?.« — O razpravi v izvestji novomeške gimnazije, katero je priobčil pod naslovom »Samoznaki in okrajšave v slovenski stenografiji«   prof. Fr. Novak, utegnemo   izpregovoriti še posebe,
Trije jahači. Melodram na pesem Nikolaja Lenaua (slovenski prevod A. Funtka), zložil za klavir Karol Hoffmeister. Založila L. Schvventnerjeva knjigarna v Brežicah. Cena 50 kr. — Ta novi proizvod imenujemo kar naravnost zelo simpatiški prikaz na glasbenem našem polji. Oblika je za slovensko literaturo nova — v splošnem glasbenem svetu sicer dobro znani, toda venderle malokdaj se pojavljajoči melodram. Melodram je deklamovanje, spremljevano z godbo; glasbeni del melodrama je podrejen govorjeni besedi in ima nalogo, povzdigniti učinek te govorjene besede. Gospod Hoffmeister je izvolil svojemu melodramu jako prikladen tekst — Lenauove »Tri jahače,« ki bi radi živeli,   toda   čutijo   smrtno   ranjeni   počasi a neusmiljeno   prihajajočo smrt,  dočim hrešče