Ratolisik cerkven list« Tec-aj \l. V Ljubljani 4. svečana 1858. I .i*t 3. Tri v preajt^Mfe za predpsi Me* ime. (kakor je \odnik poslovenil to pesem.J l>an poslednji pride čila. Zemlja v prah se bo zvalila. Priča David in Sctubila Kaj trepeta bo prebiti! \ idil bom sodnika priti. \ sako vest na tank odkriti. < adno grom trobente klice. Skozi dole. morje, griče. Žene k fcodbi vse merlice. Smert »termi, iti tud natvora. kadar pred sodnika mora. Stvar, mu dolžna odgovora. Kak ve bodo nam/, djane. Drobno vpričo cveta brane. Ne bo misliee nr/oane Tedaj pride sodnik zvesti 1'ravdo delat slednji vesti. Hrez podkupa. brez obresti. Takrat duša kaj poreče, kam sirota se zateče, kdar pravične v serce peče? Mili Jezus. ker m zame. V oljoo kriz zadel na rame. Ta dan . pro-im. pozri name. Du»e milo m ti ljubil. Jih ne veti te v uebo snubil: Bo li trud zastonj se zgubil? Sodnik pravdniga mašvanja. Men dodeli otipu sanj a. Zdaj pred «1 ne vam obsojvanja Duša vboga zdiharu kriva. Rudecic* me pokriva. Milost tvoja n.ij me vrniva Majdal^no odvezuješ . Di/liu -vet' raj obetuješ . Men zaup tud oznanuješ. Prošnje moje so nevredne. Ti daj mi>h. želje čedne. De ne gredem v ognje vedne Daj pet ovcah mesto meni. Ne med kozle me zakleni. Snnljen me na de>no deni. Ločijoč. k.»r je prekletih. In na levo stran odštetih. Keci meni v družbo svetih kralj prestrašne velikosti. Kaj vračaješ po milosti. Hodi me po svoj blago-ti. Dol koleno k 'lam podei to. l'o spokornn serce sterto Molim, nebo stor odperto. Dan ta solzni r.e prihaja ker iz praha meso »staja De bo sojen človek krivi. Daj odpustek mu. Bog živi. Jezus, smiljeni pastir. Dari dušam večni mu. Posvetna ne vime most. tlz latirikig.t rtrtt T J'» il'-l e . 72e O l''V e . M k .mi gre-t ? »H etam S *|epf(am: l vr ' n. .este . kaj rna kdor svet. kar je spoznava. C«a svet ne zapeljava Minljivo, trohljivo ('(■rdobno. gnju.-obno je v se kai dati zamore m jc I lo posvrrnjaki /dihvajp Pltpoveduj< |o . k ij Le sanje. bal. uiji IC race . zvijače. le blis . I.e pisana senc.* in pi- *) To pesem je poleg latinske nekima Jezuita: .,^111 mor d in« probi no-cit. de mundo nihil pns -it •, kakor miio .-likali poslovenil vis. čast go.-p. I Hvl/a,'li i Lp.imu. ti« n »m vi-. c».-t. go-pod ne bodo zamerili, de sum at pi edciznil>. jo poobčiti. ker je zares lepa. Hicinger lioljfati je Je ,vt o.l neb-- vam irijsi? \ .»»It Ip Ou i i.i >i -lajN,'' Pi|ai.i možgani. O b- bci .o ■ pei -te vi. kilo vas te p" "ave u.-i? koljk jih je ra/uizdamh. Od r-lasti vse prežganih; (jerdobno. gnjusobno. Nevarno, nemarno zm*. Se večno nesrečne store. Je ura toliko kratka. Čeravno toliko sladka: \redna, de vedna Nesreča pececa nas zre. In ogenj peklenski nas zge. 0 slepi prilizvavci. Uladuhi pa stiskavei! kupvajte. stiskajte Derite. požrile le vse. kar giblje sc. ziblje in gre Imejte sreberne tile. Cekinov. dnarjev na sile ; Le štejte. in štejte . Hranite, zaprite: al na! Se smet t podkupiti ne da. Po kaj časti visoke. Posestva prem jke ? Vse dra^o in blago. Posestva, kraljestva mine. t asti in oblasti zvene. Mogočne, kakor Mcander. Napoleon in Aleksander. Poterla. požerl* Ze groba truhnoba jih je. In z njimi oblast njih gojijo. Marsklera v asa gnada Tez malo kruha strada: Bahati, prostaci Ležejo, gnjijejo. in /.daj — Je njih visokosti ze kraj. kak bogatine lam zdihuje. Roke k iiebesarn steguje! Hladila, zdravila. Olenja. rešenja le ni. Brez upanja večno Urp. \l l.a/ar za britkosti. I živa vse sladkosti. \ eseljsko. angeljskn. Presrečno m večno živi. V Ro7n.li naročji sedi. Po trudu pride počitek, tiotov po revah užitek: Bog srečne nesrečne. Nesrečne pa srečne storiš. In k tebi nas pelje le križ. Zdaj grešnik po rudečih Vertnuah prervetecih Se suka. in uka. Si poje. in -v oje vesti • ■rizenje / veseljem hladi. Al kmalo vse lo -premine. Zavrejo ga bolečine . B-iga-tv«. nfclastvo. Lepota, berhkota zgnjije . De smert mu le vrat zavije. Spe/nam »m tvoje hvale. So le lazi in »ale. Ti vabiš, pa grabiš. Z grenko!., sla.lkoto soliš: Medti ne. I.- »trup ti deliš. So taboj -e m več igrati. Temne le prav se vojsk vati; ker |aki vMjsaki Bojvavei. '.M.ag.avei »o le. ki seke in -vet /apu-te. Svetniki to -poznajte. In -vetu slovo al.ijie: SToiite. -polnite, k n J>zu- \« I. v a. le lo X a- p Ije v -vet« nebo lak >end.T 7.da| -e zdramite >u p"ie te zapustite : I.e i.iuinno m umno. Živite, -luaile Bogu. In vest bode polna miru Pte-veti Bog -j r mili L- t »-bi smo gre.-ih: Častiti. ljubiti. Hvalili, moliti le te. To -rečne s" iu-< /.' Ije. O. Oče na- n preljubi' Nik.it na- li t k .vi ne pogubi: l«|eh Z bi .si . il-ll-l. Zdihvatlje. k • - a lij • gl.-hko. De pridem«. k tebi v neko. Morete po iteristeo. kako I-p in imeniten J- deviški ei-ti rod \ /a-luženjt poglaviten Iu de v t ed*°n je pov.-od N it prijetni-i Bogu . In človeštvu veruimu J.-/u- -i j* porodnim Ino mat«! -vojn zhral L.- Marijo, cisto Dvico. Nato I/.g led iu nauk dal De je pel'v i dviški -lan ki ga čislaj, o kueljau Med ueenri je <>n ljubil Nar kolj *vet'ga Janeza. Ker je dvištvo Kil obljubil. Zi \ i*l cistiga serca: križan Mater mu zroci, Nji za sina »a pusti. Veni,- se čistim ne bo zgukil. Nar blizi-j bodo Bo;*. Jezili »am jim je obljubil. Bo jim On za ženina: Nove pe-mi peli mu Bodo v nebu. Jagnjetu. II kristjani. \>i cenite Ta pr»-bla*i dviski stan ; Mladi, rajši £a zvolite. Zlasti "»e današnji dan. ko z obilnostjo ljudi He»a rev sr \»ili množi. Ako tr je Bog postavil Ze po rodu v revni stan. Ti ze >.im je pot pripravil Za devi>tvo. o kristjan! Poželenje zatajuj. Dviro se Boju daruj. V zakonu nadlog medleti — \ erze rado mir ob tla; Skozi se čertiti. kleti. \l ni to že pol pekla? Se otroci spridijo, ko po «vetu lazijo. Ako pa deviRtto zvoliš. Jezu« sam je Zcnin tvoj. Njega z mirnim sercam moliš. On Zvelicar je s teboj: Z njim na duši brcati*. \ enec rajski zadobis. 4'e bogat devistvo zvoliš, Za-luzenje veci im.is. V bog v duhu Boga moliš. Premoženje vkogim das: Boš devica Jaznjeta Spremljal v nebu. Jezusa. Naj le graja, zaničuje Blago dvist\o posvetnjak: Bog deviške po«vrenje. l'n ostane pa bedak: Dvice so ze Božje zdaj. Tam jih čaka »veti raj. O. devisuo je >\etejši Od zakona, moj kristjan! Njesa z volit je modrejši, lle si »r« Bo^u darvan: Dobro to prevdarite. \i. sinoti licere \se. O kersanska duša. \oli l*o poklicu le -voj stan, Zakon al devisivo. moli. Prosi pa Bo;a vsak dan. Naj ti milostno po\e . kaj ti je \ zveličanje. Burja. JKersanski brie. (Resnična dogodka.) lirii- \V. je bil kaj dobra duša iu poln resnične ljube/ni «lo bližnjiga; zato je bil tadi v vedni vojski med terdo dolžnostjo svojima stanu in svojim mehkim sercam. Bilo mu je vroč poletensk dan zapovedano, revni, pošteni ker-šauski družini njeno edino kravo v zastavo vzeti. Ko k revni hišici s težkim serram popotva, ga pot pelja memo majhni ga znamnja. ki je bilo prečisti Devici Marii posvečeno. Tam se ustavi, si obriše svoj pot s čela, ter poklekne preti lesenim omrežjem, skoz ktero seje podoba Marije Device kaj prijazno pobožnimu posvecevavcu smehljala. sveta Sl^ti Božja!" zdi huje iniloserčni služabnik »oduije. „še nikoli meni tako težko stalo, spolniti, kar moj žalostni stan tirja. kakor 1 •» jutro; ti ko bi le denarje imel. rad hi jih dal ubogim. Ali Tebi je lahko, stiskahim pomagati in mene britke naloge rešiti", /delo se mu je. kakor de bi mu bila podoba prijazno smehljaje prikimala; in \ si jI je preeudno pokrepean ter šel meti tiho molitevjo dalje. Ko je pa z zadnjica hriba navzdol šel. kjer je revna hišica za sadnim drevjem in bezgovimi germi stala. ga je jelo zopet bolj skerbeti. iu kolikor se je dalo. je počasi dalje stopal. Zadnjič pride v tisti kraj. ker ni se mogel več mudili. Kavno je hotla naj starji hišna hči kravo. lepo brezo, na pašo gnati, mlajši sestrica iu dva mala brata sta veselo okoli skakljala, mati je bila meti durimi. — Mož sodniju stopi trepetajo pred nje in naznani z milim glasain. de sodnija ne d;i več odloga, in de mu je zapo\edano. kravo seboj odgnati. Zdaj je vstalo neizrekljivo zdihovanje. Mali iu slarji liti ste milo prosile, naj bi se jim saj še tako dolgo prizaneslo, de bi se popolnama uhelil ko« platna, ki je bil po trati razgernjen. mala sina sta jokala iu vpila, tle se je moglo človeku serce tergati. ker v prihodnje nista upala več mleka za v/.itek dobiti. t smiljeni brič si ui vedil ne svetovati ne pomagati; jokal je s siromaki ter po stokrat zaterdoval. kako rad bi jim kravo pustil, ko bi mu dol/.iiost ne velevala, jo odpeljati. Na enkrat zavpije odrašena hči. in žark upanja ji posije v obraz: „Ker ste tako dobri, dajmo vsi skupej pri «tari Marijni podobi v izbi tolažbe iskati, tolikrat nam je /.e pomagala!" Precej se podajo v lam no sobo: lamkej je visela okajena, precej velika oljnata podoba Marije Device na čemi steni. Zavolj temole pa se je le slabo spoznati dala. ker izbica je dobivala pičlo luč le skoz majhno omreženo okence. Pred to podobo na kolena padejo, in brič začne na glas moliti, mati in otroci pa natihama za njim. Začne se pa od delec bliskati in germeti, velika soparica je bila hudo vreme napravila. V izbi zmirej serčnejši zdi-hujejo. vreme zunej le hujši iu hujši vre.ši. \eutegama se med strašnim pokam tako zahliska, de je bila temna izbica kakor od nar svitlejšiga solnca razsvitljena. ,,Ze imam. že imam*4, veselo zavpije sodnijski služabnik, in kviško skoči: ...Marija nas je uslišala!^ Z začudenjem je gledala klečijoča družina razveseljeniga moža, ki je zaporetlama klical: ..Ze imam, že imam. Marija nas je uslišala!** Ko se je nekoliko umiril, je jel praviti, kako je svitli blisk ukajeno podobo na steni tako močno razsvitlil, de je na nji dobro razločil prečudno lepo Marijno glavo, ki mu je po njegovih terduih mislih k zaupanju prikimala. Prepričan je. tle je s tem očitno odkazana prava pot. po kteri bo družina prevelike nadloge rešena. Ravno včeraj de je z gospod fajmoštra m govoril. in od njih zvetlil, tle hočejo farno cerkev nekaj popravljati, in za en altar podobe poiskati. ako bi bilo moč. iz rok kaciga stariga mojstra. ^Kai veljau. sklene vneti govornik, „ta podoba bo gospod faj-moštru prav po volji in vam bo več prinesla, kot vi pričakujete! — Zanesite se name: lejte, jest bi bil v svoji mladosti imel malar biti. in torej dobro znani podobe omivati. Bom podobo seboj vzel. jo še danes osnažil. in jo na to gospod fajmoštru pokazal, ki take umetne reči dobro poznajo. Krave zdaj ne bom seboj jemal, se bom že jest zato odgovarjal, in če bi imel tudi službo zgubiti! — In zdaj se le še Materi milosti iz globočine serca zahvalimo Družina je med tcin okoli njega stala. \a njegovo opominovanje vse drugači vesela, kot pervikrat. na svoje kolena pade. iu z gorečnostjo hvalijo Marijo za ta prelepi žark noviga upanja. \a to se priserčno poslove, in obetajo, se skorej zopet veselo viditi. Hudo vreme je minulo, iu varno nese brič seboj Marijno podobo. Pridši do ravnokar iiiicnovaniga znamnja. ves hvaležin zopet pred njim poklekne iu zdelo se mu je. kakor tle bi sc mu bila v tretjič Marija uasmehljala. Sc nikdar se mu ni tn pot tako kratka in pii-jetna zdela, desiravno je bil s precej težko podobo obložen. Kar je pobožni iiioz pričakoval, je tudi srečno dosegel: gospod fajmošter so se močno zavzeli, ko so podobo zagledali, in rekli so, tle je to umetno delo perve verste. za ktero z dobro vestjo zamorejo dati 1200 gold. iz cer-kveniga premoženja. Kdo je bil bolj srečen, kot verli sodnijski služabnik : povedal je gospod fajmoštru vso prigodbo. in oba sta hvalila prečudne Božje naredbe iu Marijo pomočnico. Veseli so gospod fajmošter plačali dolg revne družine pri sodnii. iu verh tega osrečeni družini še toliko tlali, tle si je za-mogla nekaj zemljiša prikupiti, in svoje premoženje tako pomnožiti, tle je ni več zasačilo enako pomanjkanje. Cez vse srečna je bila pa ta družina zlasti zato. ker je imela to posebno veselje, tle je mogla vsako nedeljo preti Marijno podobo moliti in >e hvaliti za toliko milostno rešen je iz tolike nadloge. Usmiljeni brič pa je poznejši drugej službo dobil. in je zdaj spoštovan podobar in zlatar v nekim kraji na Nemškim. (Sonntagshl.) .1. K. MMe klici, varite se grešnih plesov. Duša. zdravje in /m I jen je je trojno žlahtno blago, ki ga je dobrotljivi gospod Bog v svoji obilni ljubezni podaril človeku na zemlji. V>c lepe reči, ki jih nahajaš na širokim svetu, vse dragole iu lepote je on dal človeku \ oblast, celo ribe v globokim morji iu ptičice. ki ve«elo li— tajo nad našimi glavami, je Bo«j zapovedal. tle morajo bili človeku pokorne: gospostvo čez naše duše. zdravje in živ- Ijenje pa je zaderzal v svoji pravični roki. Človek je le reven herač, ki je v dan svojiga slvarjenja i/, bogate roke aeheškiga stvarnika prejel to trojno žlahtno blago. Bog mu e navdihnil dušo. ki je neumerjoča in po Božji podobi stvar-ena. dal mu je tudi življenje in mu daje, ako je hasljivo /.a dušo. tudi /.lato zdravje. O človek! ne prederzui se te-laj, segati v okrožje Božjiga gospostva in meniti, de si *am svoj gospod, in de smeš seboj ravnati, kakor je tvoja volja. Ti si le hišnik; duša. življenje in zdravje ho neprecenljivi Božji darovi, tebi v shrambo zročeni. Kadar se poverue spet tvoj Gospod, vedi. de boš odgovor dajal, kako »i gospodaril, kako skerbel z njegovimi rečmi. Blagor ti! • ko varuješ svoje zdravje iu živ Ijenje po njegov i volji; blagor li! ako nisi noben dan svojiga življenja pozabil Boga. marveč se varoval greha, delal dobro, in si svojo dušo lepšal s c vetjem svetih čednost iu Božjih krepost. Kakor zvest I iMiik boš prejel nebeško plačilo v srečnim paradižu večniga ^ ec njihovo >eree. kadar grejo od domanjiga hrama, ko pa se povernejo. ima ze peklenska kača v njihovim sercu svoje gnjezdo. O! kdo mi da kervavih solz, dt objočem slepoto norih plesaveov Ah' de bi mi bil dan *j Dobra t-lu\i n.-ku be.*» e tedaj na St.. cisto |»rniiern« !>l«tRiei. r»bi „inlraa-c iti ve": vrrtili je .irintitiviiu* >■ ne vertrii. pogrozila. de bo gosp. fajmostru povedala in ga pri sodnii tožila. ga hudič toliko oslepi, de jo verze v sneg. seže z roko \ zep po nožek. jo zabode z ene strani v pozirak. z dr«žiga kraja ji prereze kite in zilje. ter jo potem izpusti — Vstala je sirota vsa ze kervava, beži neki čas — in se prekotne v sneg: še enkrat se vzdigne iu poteče, dokler se drugič ne zgrudi, kjer jo drugo jutro mertvo. in tako zmercvarjeim najdejo, de je niso poznali, dokler vsi prestrašeni ne zagledajo ujeniga imena v molit vini h bukvicah. ki jih je še v roki derzala. Nečlovek gre potem, si zriblje kervave roke s suegam in odide. Hudobneža že sodnija vkleojeuiga ima, pokojni deklici pa ravno, ko to pišem, zvonovi zadnjo popotnico igrajo in z žalostnim glasaiu jo »prevajajo v mater černo zemljo. Vsi smo prestrašeni v celi okolici, vse nas je obšla groza nad toliko nečlovečnostjo! \<»čem še praviti strašniga djanja dveh nečistnic; opomnim *aino tole. V l.endovi na Madjarskim je v začetku tega leta na večer ob sedmih vdarilo v hram boga?iga tergovca dvanajst tolovajev, in kakor se -diši. so bili njegovi dobri znanci, umorijo njega iu eniga zaudarja. nekaj drugih pa nevarno ranijo: zdaj pa se je dogodila una strašna grozovitim*!. Zares bi človek naj lože zapel ko stari Krajnec: <"c bi ranjci >pci brez moje škode, kmalo pojdem iz >vcu. Otroci, poslušajte svoje starse. in ne storite ničesar brez ujihoviga znanja in dopušenja. Božji šibi odšli ne bote, ako četerto zapoved prelomite. Nesreča uniga dekleta vam naj to posvedoči. — In vsi deklici! varite se plesov, zakaj zdravje in življenje, uedoizno dušo iu večno zveličanje nesete v nevarnost, ko na plese zahajate. Bolje vam bo. iti v hišo žalosti, ko v hišo veselja — bolje k merliču. kot na ples. tam se bote spomnile poslednjih reči, in greha se obvarovale, na plesu pa vas hudoba lovi v svoje zanj k e. de bi zapravile svojo dušo. Pravo veselje vas bo počakalo na uiiiiii svetu, ako ne bodete gladavne za praznim veseljem grelnih plesov. Išite kraljestvu Bozjiga iu megove pravice. živite nedolžno iu poštnin, in srečne bodete na tem iu ua uiiiiii svetu. I*'r. Srol. Ha ko se zanieeraream svetih reci na zartnfe godi. (Spi-aI n*-kd». ki je tudi šodbo opravil.) (Konec.) Drugi žalostni zgled, kako de du-a. ktera v pregrehah živi. naposled zakerkne. otunipi svojo vest, zgubi strah Božji iu cel« vero. Bil sim v svojim pastirovauji k bolnici poklican, ktera je dolgo časa prav pregrešno živela. To bolnico v groznim merzlicnim navalu dobim, in bal sim se. de bi mi v rokah ne umerla. Po opravilu svojiga duhovskiga dela jaham domu. Nekaj dni potem oseba k meni v tarovž pride, in me m temi besedami nagovori: „fiospod! oj. ko bi tako dobri bili. de bi mi ne zamerili, bi vam nekaj hotla razodeti"4. — Dem, kaj laciga? Svobodno razodeui; ti ne bom nič zameril. Zdej mi prične pripovedovali od te bolnice, de jo v sumu imajo že več let zaporedama. de je sad svoje pregrehe nekam pripravila. de merkajo dobro ua njene spovedi, pa k Obliajilam ne hodi. .le bilo tedaj prenaglo opravljeno, in dobro bi bilo. gospod, ko bi se pospešili še enkrat k nji iti. in jo k pra\i spovedi opominjevati**. Cez pretekle tri tedne pa spet poprejšnji mož prikorači in me naprosi, še enkrat k znani bolnici iti. l'o opravljeni spovedi bolnica prične s temi le besedami pričujoče nagovarjati: ljubi sosedje in sosednje, lepo vas prosim, ne zamerite mi, de sim vam že toliko let pohujšanje s slabim življenjem dajala. Ne delajte hudo, kakor sim delala jest, ker hudodelstvo naposled grozno človeku priseda. Matere in očetje, glejte pazljivo na svoje otroke, kaj de bodo vidili iu čuli, de jih v uedolžnosti ohranite. Ve dekleta pa, moje verstnice in znanke, starši in mlajši si globoko vtisnite v serce moj strašni zgled, ker vsaka pregreha na smermi postelji groznejši velikost zadobi, kakor je tudi včasih sama na sebi, in človeka v obupe povezne , de ne more več vkviškiti se do milosti Božje itd. Vse se je v eni solzi topilo, in lep zgled je dala ta spo-kornica, kakor sini jest takrat mislil. IKa dni potem bolnico obišem. Ali joj, prejoj! Sto-pivšiga k njeni postelji. me černo pogleda, se k steni oberne. rekoč: kaj ste prišli, saj vas nisim rekla klicati? — Dem. prišel siiu iz skerbi za tebe, de bi vidil, kako si kej? Ali ona reče. le pojdite domii, vas ne potrebujem, kadar mi bo sila, bom ze poslala po vas. Moje zveličanje je ze pri-pravljeuo zame, pa uc v nebesih, ampak v peklu. Kdor kaj laciga uganja, kakor sim uganjala jest. se ne more po nobeni ceni zveličati. Vse si prizadenein, de bi bolnico na noge do milosti Božje povzdignil, pa vse je bilo bob v steno, kar slišati ni mogla od nobene Božje besede več. in na-gaujala me je z gerdo. de naj se poberem spred nje. Res jo tudi ua vse zadnje zapustim in grem žalostin ua svoj dom, de sim tako slabo zadel. Djal sim pa. de naj le spet pome pošlje, de že pridem spet.— Tole so grenki nasledki pregrešniga življenja. <*ori imenovana oseba pa vender ni bila takrat še umerla. ampak se je bila popolnama spet ozdravila. Božja neskončna milost ji je še naklonila nadalje čas za pokoro. Živela je potem -e nekaj let. in res v živi pokori. Kakor popred v zgled pohujšanja. zdaj v zgled svetosti. Mislim, de je milost našla pred sodil jim stolam. Ali nikar naj se nihče ne zanaša, de bo Bog tudi njemu to milost skazal. ako prederzno in ter-dovratno živi. Božje sodbe so pravične, pa nezapopadljive. k sklepu pristavim še tudi nekaj, kar nam jezuit — to-varš .lizusoviga reda — Oče K. koster v „>Specul ezempl.1* od tacih pripoveduje, ki ostudno žive in celo svoje grehe na spovedi zatajujejo. Prišla sta nekdaj pra\ pobožna redovnika (mniha) v nek grad prenočitve iskat, ker bila ju je na potu noč zasačila. in se nista vedila kaiu več podati, de bi pod milim neham ne ostala. Bila sta prijazno sprejeta in lepo postre-zcua. <■ rajska gospa, imajoča nek greh, kteriga je v po-presiijilt spovedih zatajevala, in doinačitnu duhovnu si iz sramožljivosti ni upala ga razodeti; zato je pa namenila, ga eiiiniu zmed redovnikov se ga čisto spovedati. Zjutrej drugi dati sta redovnika sveto mašo brala, in eden zmed nju je grajšakinje spoved prevzel. Med spovedjo gospe je drugi v kapeliui klopici klečal, iu še puostale ure molil. Med leni vidi on, de so gerde hrastove žabe gospej iz ust hlastale in v lepim redu pri vratih kapelice ven plezale. — Ali kaj. naposled jo je. kakor vselej, pri druzih spovedih sramežljivost obladala, in nesrečna ona spet greh zamolči, ter neveljavno in nevredno prejme svete Zakramente; zato so se pa vse žabe spet v gospo nazaj povernile, in naposled ena posebno velika. Po dokončani spovedi in prejetim zajterku sta redovnika odšla. Med potjo iu pogovori tovarš spovedniku svojo prikazin razodene. Tukaj se spovednik prestraši iu misli, de mu je grajšakinja kak greh pri spovedi mogla zatajiti. Zato sta se redovnika spet nazaj \ grad povernila. de bi spovednik gospo za red zatajbe greha opomnil in jo na zveličansko pot pripeljal. Ali. ko nazaj v grad dojdeta, sta gospo že merliča našla. Redovnika vsa žalostna in osupnjena. sta zdaj začela terdo postiti se in goreče moliti, in prosila sta Boga. de bi jima oznanil, kaj de prikazin žab pomeni. — Tretji dan potem se jima duh mertve žene prikaže, jahajoče ali sedeče na strašnim in gorečim pozoju ( drakonu ali lintvernu). Na glavi je imela namesto las zelene kuharje, okoli \iaia »Ive kači. kiere ste njene persi sesale ali grizle. Na očesih krasiove žabe vise, iz ust ji šviga prestrašin ognjen plamen, iu dva ljuta psa sta jo za roko grizla, in dve goreče kopji »te njeno pod-uiije prebadale. In ko sta se redovnika tega strašila zbala, jima žena reče: Ne bojta se Božja prijatla, ker jest sim nesrečna in na veke zaveržena žena, ki sini se vam spo-vedovala. in pri spovedi svoj greh vam zatajila, in zared nečistiga in iz sramožljivosti zamolčaniga greha sim zdaj na vse večne čase zaveržena iu v te muke obsojena. Spovednik zdaj de: „Zarotim te pri živim Bogu, de mi razo-deneš: kaj znauinjuje vsaka teh muk,vktere si obsojena. Žena odgovori: „Kušarji na glavi so kazin mojiga veliciga lišpa iu šopira z glavo. Kače okoli vrata ovite iu moje persi sesajoče so kazin nespodobnih in nesramnih tipov po mojih persih. kar sim hote in radovoljno moškiinii spolu pogosto dopušala. Ognjene kopja, skozi poduhe prebite, so kazin mojih pregrešnih, nespodobnih posluhov v nečistih besedah in nesramnih popevkah. Psi, ki grizejo moje nesrečne roke, so kazin mojih hudobnih djanj ali hudodelstev, ue-spoštenih darov, ktere sim od druzih prejemala ali pa drugim dajala, s kterimi bi bila lahko lačne, gole iu žejne siromake poterdovala iu odevala, pa sim te dobredelstva nemarno opasala. Pozoj, na kterim v svojo strašno muko jaham iu se neizrekljivo pečem, je kazin mojih nečistih del iu oslade. Te muke so mene, tožno iu nesrečno ženo. prehitele, iz kterih na veke ne bom rešena več; kar popred nisi 111 hotla verjeti, se mi je zgodilo. — Spovednik jo potem vdrugič zaroti, rekoč: Povej mi še to: Kteri grehi so oni, zared kterih je nar več ljudi pogubljenih? Žena odgovori: rSo grehi mnogoteri; nar več je pa zavoljo nečistiga greha pogubljenih, ki v muke mojim podobne pridejo, drugič zavoljo napuha in lišpa, s kterim se mladi svet zapeljuje*". To izgovori vsi. tožna in nesrečna žena zgine s pred oči mni-hauia. v nauk in spodbud k ojstrejšimu življenju. — Oj nesrečni ženski spol, kteri iz sramožljivosti dostikrat grehe nečistosti pri spovedih zatajuješ! Kaj si boljši zato? Vest ne more nikakor tako potolažena biti. — Saj je spovednik pod časnimi iu večnimi kaznimi terdo zavezan. od vsiga molčati, kai »e mu pri spovedi zaupa. Kako je neha srela ker stenica ttrttfe dfanfe posrečevaia. ( Halj«-.) nVsako delo sim tako opravljala, kakor de bi imela le samo tisto opraviti, iiisim se čisto nič prenaglovala, in vselej sim ob pravim času dodelala. Ko sim bila zdrava, je bilo moje veselje, prav zvesto opravljati sitne, nizke in zaničevane dela. kakoršnih so se drugi sramovali. Med delam sim imela s svojim ljubljenim Jezusam opraviti; ravnala sim zmirej z njim kakor se ravna z zaupljivim pri-jatlam. in ako je bilo delo tako, de sim mo°:la vse misli vanj obračati, sitn vender imela svoje serce k njemu ober-njeno. in berž ko sini dodelala, sim se urno k njemu ver-iiila. kakor človek ki koga priserčno ljubi in je pri vsakim opravilu saj v mislih pri njem. Jezus sam me je učil. dokler bom vanj gledala, to je, v njegovi pričujočnosti živela, de ga ne moreni razžaliti, ne nehati ga ljubiti. Tedaj sini spoznala, kako de sama vsa nič nisim. in čutila sim. de moram pozabiti sama sebe in vse reči, Jezusa pa ljubiti in Njega samiga se deržati. V vsi m svojim djanj i sim vedno na l o gledala. le Jezusu sauiimu dopasti in Njega ne žaliti: to pa iz čiste ljubezni, ne zavolj svojiga lastniga dobička ali škode. Ako sim imela še toliko in še tako težavnih opravil in sim mogla vse misli nanje sterniti, sim bila vender pri Jezusu. Delala sim kakor kdo, ko ga v pogovoru z zaupljivim pri-jatlam kdo nagovori. Ne odverne se preč od prijatla, ne gre od njega, temuč unirnu nekoliko uho nakloni. ter se urno spet k svoj i mu ljubljenimi! prijatlu oberne. in z njim dalje govori. Jezus sam me je to učil. ker mi je neki dan tele besede rekel: „„Moja hči, dokler ine boš gledala (to je. v moji pričujočnosti hodila), me boš ljubila; dokler me boš gledala, me boš uasledovala; dokler me pa ne boš gledala, me tudi ne boš nasledovalaua. Ko siin zjutraj z ognjeno iskrico veliko žerjavico vne-tila, sim rekla: „..Oh , moja ljubezen , de bi vender sleherna duša Tebi pripustila, z njo ravno tako narediti, kako hitro bi gorela v ljubezni do Tebe!44" Ko sim meso zaklanih žival razkosovala iu ga devala kuhati, se mi je zdelo, kakor de bi slišala Jezusa mi reci, kako je sinert za me preterpel. de bi me živil in bil jed za mojo dušo. Ko sim jed in pijaeo vživala, se mi je zdelo, kakor bi bili drobci, ki sim jih vžila, v Jezusovo presveto kri pomočeni in On sam bi mi jih dajal ter me z njimi nasitoval. Nobena stvar ni bila tako majhna i u z a n i-k e r n a, de bi me ne bila k Bogu napeljevala i u povzdigovala, in pogosto sini moffla na ^la- klicati: ry)0 moja ljubezen iu moje Vse! ko bi tudi ne cniga človeka ne bilo na svetu, ki bi mi pravil, de Te moram«* ljubiti, me tega zadosti učijo živali iu druge stvari—. Ako sim torej uboziga psička vidila, ki svojiga gosp«idarja ne zapusti, ki tako zvesto za njim hodi. iu se mu za vsak drobivček kruha dobrikuje. kako živ nauk je bilo to meni. de naj ravno tako s svojim Bogatil delam, ki me je s tolikimi dobrotami zavezal, de bi mu zvesto služila. Ko sim na polji pasla mlade J ag nje t a. ki »o tolikanj krotke in pohlevne, sim si mislila Jezusa, ki se je pustil peljati na križansko moriše, in ni odpcrl s\ojih ust, s čimur me je učil, de naj inu uasledovam in sleherno 7.0-pernost, sleherno težavo radovoljno sprejmem. Viditi male piške, ki so bežale po«l maierne peruti, sini se precej zmislila. kako se je moj .le/.us s kokljo primerjal . me z zaupanjem navdati iu učiti, de naj pod peruti njegove Božje previdnosti pribežim. ter krempljem satanovim odidem. liledaje lepe travnike in poljane, ki ><» prijetim zelenele in ljubeznjivo v rožicah cvetele, sim govorila >ama sebi: „rMoj ljubljeni je roža v Saronu. kakor lilija v dolu, kakor cvetka med teriijemu*\ In prosila sim ira. naj mojo dušo naredi v svoj vert veselja, in naj «ra d«»bru zapre iu zaklene, de naj nihče, razun N je«ra. ne lmejali. ^c mi je z«!elo. kakor de bi vidila Zveličatja. ki seje vse dni svojiga življenja toliko trudil, toliko potil, de bi v na-e duše seme svojih nebeških naukov in B«»zje ljubezni zabijal, in kako malo duš de je, ktere bi dober sad obrodile. To mi je neizmerno bolečino delalo. Ko sim ob žetvi vidila pšenico od ljulike ločili, -im mislila na poslednjo sodbo (iospodovo iu na ločenje pravičnih in grešnikov. Tako mi je vsaka Mvai nauk dajala in od sleherne sim se kej dobriga učila, torej -im vel i krat sklicala: „„0 moja ljubezen! kak«» dobro si »n v moji nevednosti pomagal; zakaj ker ne znam ne brali ne pisan si Ti meni velike čerke v poduk pred oci pojavil. Sam., de jih pogledam, se učim. kako Ijubeznjiv si Ti--. Pa stvari me niso le samo učile, temuč vidila sim ludi nad njimi. kako je neskončna dobrota Božja vse v mojo slu/ho st varila in mi tolikanj dobriga deli po njih. Torej sim vse Njemu pripisovala, in kar mi je človek ali stvar dobriga Morila, sim si mislila: lo izhaja od mojiga ljubljenima . ki mi po njih to daje. Tako je pretekel dan. iu ni bilo trenutka, de bi ne bila našla novira vzroka Boga ljubiti, in vse. kar sim vi-dila ali Morila, me je k Njemu napeljevalo. Ako je moje telo »koz dan med vednim delam kake priteže občutilo in je hotlo se počitku zrociti ali nezadovoljno biti. me je moja Božja Ljubezen precej op milila, de naj take vzdigljeje svoje natore /.adusujem. In ako sim hotla neutegama v jezo in nepoierpezljivoMt skipeti. sim urno rekla sama sebi: ....Kako bi zainogla to storili pred očmi iu v pričo svojiga l.jublje-aiga. kteri le neprenehama gleda. O. tega se pač moraš varovati \ko sim kak pregrešek storila. o tedaj mi ni bilo živeti . dokler iii*im odpusenja dosegla. Jokala sim m- pri Njegovih nogah: pravila sini mu svoje pogreške. ravno kakor de bi jih ne bil vidil: spoznavala sim mu svoje slabosti in ni-sim mogla /. mesta odstopiti, dokler mi ni odpustil, in prijazno«! je bila zopet poterjena. in pa še terdiicjši kot kdej. kar -» je po Njegovi veliki dobroti iu usmiljenji vselej zgodilo kolikorkrat -im v kak pogrešek zašla. in s tako spravo t-ini -»* /mmrej bolj v ljubezni do Njega vnemala! To Jeliu-ko zaupaiite do ueskonciie dobrote Božje je želela vtisniti \ -ena v-ih malosercnih duš. Velikrat iz /goli pret-udo\ania /a\»dj tolike dobrote Gospodove ni mogla dru/iga. ra/.uu dc •» ki.cala ..O zaupanje, o neskončno za-upait|e do ne-kom ne dobrote, ktera jili nikoli ne zapusti, ki v n o zaupajo'** i«- mu- kako nepotrebno besedo iz prenagljenja iztekla. jo te /iiMti.iiij gla.- opomnil: jezik ;e posve- ten «n I»o-|mm1m » -iu/.bn daio\an : ali pa je -li.-ula besede: rB-di-i i** • m i . k»! g«\oiili~. Imej je malo govoiila in bila m-ili Ijiv a Kdikotfciai -e n je kej iicprne'iiira dogodilo, ko |o y kak«* ••)»(• k ^..ii|i- .miiln. il. >o iM .o.aina (eniia preganjala, takrat [iijm ona . .,»«0* or.i ii.tJa k svoji l»o/ji l.|Ubezni. k Jt/n-u. ki te roki proii oieiii -legoval. in mi je r»voje >••!••»■ it -»\i»ji- •Mipti-e lune ha/ut. »le naj .-e v mih skrijem In po«lala - m »1 vame kakoi v >voj»» moeiio tei»|-tijii«« tli 'j.iiki-| - 01 iiilii 1I.1- 1 010« 1 • kol 1 tli pekil". \k • • 1 •• huH.1 kriv,ca /gt»'...i .e mrla v t dno v 11-iih be-e»ie ,H-i; ••••n iivaijcii: p" 1» -v«) kri/, iie.-el*\ Terpela je večkrat lo-li nai hujši klati|«'. mi lavno na veihuneii muk je rovo-nia -Naj /ivi .le/M- m njegove bolei ii»e '*• V -»■ ljudi 1* Miieiiovala brale tla -c-ire. edino hrepe-iM-nje nj«'tio pa i« bilo de bi se \si zveličali. Nikomur 111 pieiiio^la -»»viazna bili; ti-»e pa je naj rajši imela, ki so j<* /alili Spoznala ie . »le nai veci dele/ njene Ijube/ui in molitve 1 i imajo, krm ji biido delajo »K. si. 1 AMaffah in Sabai. Prelepo ie trm \bd \ 11 a ki pomeni služabnika B»»ž-jiga. lep-i n pia* imenu primerno je bilo njegovo djanje. Abdalla mi >at»at ^ bila (iriserčna prijalla. sina plemenitih arab-kiti "(jimm |i» m p'ujib krajev vidita. skle-ueta de hotela -kupci popotvaii Bila sta oba goreča mo-slima ali mahoiiiidana V Meki opravita svojo pobožuost na Mohamedovim grobu, zapu-tita Arabijo, popotvata skoz Perzijo. n pridela po-lcmjic v Kabul. Abdallaha je tukaj pnder/alu n» ka m«-iiitan-ka pravica, ki mu to je bil podelil Zeuian .-ah. kabul-kt kralj: Sabai pa jo je dalje skoz Tar-tariio udaril Po naklouibi iz nebe- naleti Abdalla' pri krist- janu iz Armenije sv. pisino v arabskim jeziku, ga bere, sliši večkrat Božjo besedo oznauovati. in spreoberne se k ker-šanski veri. V turških deržavah pa mu je zavoljo prestopa k ker-šaustvu smert pretila. Abdalla' torej svoje spreobernjenje skriva, ali kmal čuti, de je zastonj njegovo prizadevanje, in sklene, de hoče neko keršansko cerkev blizo kaspiškiga morja poiskati. Preoblečen bezi iz Kabula. /e je srečno dospel v veliko mesto Bohora v Tartarii. kar neprevidama na poti sreča svojiga prijatla Sabata. kteri ga je pri ti priči spoznal. Slišal je Sabat spreobernjenje in beg Abdallahov. torej -e mu je bil globoko v serce pristudil. Abdalla'. ne nadjaj« č se nevarnosti, ki mu je pretila, se verze prijatlu Sabatu preti kolena, pove. de je kristjan, in ga zaroti pri njuni nekdanji prijatelski zavezi, rekoč: ..Moje življenje je v tvoji roki. o moj brat. pusti, naj bežim!4* Sabat pa nima usmiljenja . reče svojim služabnikam. de naj ga kar precej popadejo . in izdal je ric'b»'»reta Murad šahu . kralju bohoranskiniu Obsodili so ga k smert i. klicar je po vsim mestu klical , kdaj bo glavo zgubil. Naj imenitniši iz Bohore pridejo na morise. in nestevilne množice z njimi. Sabat je bil v bližnji Abdallaha. Hodi so Abdallahu življenje ohraniti, ako bi se Kristusu odpovedal. Kabelj stoj: z mečem poleg njega. 9Tega ne. tega ne, — Kristusa ne morem zatajitikliče Abdalla . Odsekajo mu levo roko. Abdalla ostane stanovi-ten. Na vprašanje kraljevo se zdravnik ponudi, de inu hoče rano ozdraviti, ako se Abdalla skesa. Abdalla' nič ne odgovori. temuc s solznim očesain se v nebesa ozre. kakor sv. Štefan, pervi spričevavec. Potem pogleda Sabata s pohlevnim. odpustivnim očesam. Na to mu desnico odsekajo. Abdalla je stanoviten. In ko svojo glavo naglic, de bi smertni udarec prejel, te bilo. ko de bi vsa Bohora vprašala: Je — li to uiogtiče Za-ionj te Sabat pin akoval, »le njegov prijaiel ne bo pri «.\«»ji nii-li n-ial. ako mu svobodti ponudijo; toile zdaj. ko ga \«li meri vira Užali obup zadervi. l'o|iotva od mesta do me.Nia iii pokoja i-e. \ se zastonj! l'osk»diijic pride v Ma-dia- Kmal po njegov:m (irihodu v lo mesto. ga angleška vlada i/voli m. u 1 ii-a. lo je. naj vikt in njegov r»id sta ga pie«i vsimi /a to slu/bo pripravmga delale. Iu»li njegoviga spieobeinjenja ura se ie Idi/.ala Ko se je mudil v Nisagapa Jin-ii. se • jMiiotija. 'ii poslednjič. (»ravi on -aiu.se zlije re-nica -« •!•• Bo/je k.ik*.r ločna reka v njegovo dušo. Kmal loitem -e verne v Madras. de bi -e ondi dal kerstiti. Sabai i/pove s\..,o va'io. m keistijo ra /. imenani Nata-na«*l Bogdan, v 27. Ih:i megoviga življenja. Na to je bil povabljtii na Itengal-ko. kjer je sv. pismo pretolinacil v p«i/.iian-ki jezik, ki je po \zli močno raz>irjeii. l)o tistihmal in-o morli najti mu/a. kieri bi bil k temu »lelu zadosti spretin Kadar Sabatov i Marši zvedo. »le se je njih sin po-kri-ijaml po Ahdallahovim zgledu, pošljejo cniga svojih druzih -ne.v \ liiiiijo. le naj bi Sabata umoril, kteri se je bil po njih misli zncjeveril. Bcrasko oblečen se uni priplazi v Ni-sarapaiam-u v Sabatovo stanovanje. / bodalam pod plajšem -e mu bliža, skoči vanj 111 ra rani Sabat zgrabi za roko poiuhiijeinga oionvca Slu/.abniki mu v pomoč priskočijo Bolj na tanko ga pogleda, o joj! svojiga lastniga brata spozna Ko bi Sabat ne i d nie-goviga rojstva. \a Reki. 22. prosenca. — Iz vsih krajev nam dohajajo naznanila, kako lepo «o se opravljale čcrne maše za blagor duše rajniga poljniga maršala Radeckiga. Naj vam povem tudi jez. kako je bilo v našim primorskim mestu. Saj je spomin verliga moža ko trombini glas, ki doni od severja do juga. ou pokrajine do pokrajine. — 22. t. m. zjutraj ob !». je imela gimnazija posebej černo peto mašo z leviti, ki so jo tukajšnji duhovni učeniki opravili, učenci pa so peli. Ob 11. ravno ta dau je bila v farni cerkvi peta čer na maš*'. pri kteri so bili uradniki, deželni in vojaški, mornarski akademikarji in poročniki tujih vlad. zraven pa še tudi obilo druzih pobožnih. Bil je v sredi cerkve lep mertvaški oder, obilno ovenčan z bauderi in gerbi rajniga maršala. Po maši je vojaško kardelo svoje navadno opravilo storilo. Tudi na ladijah se je vidila žalost, ker raz-pele so svoje bandera le s srede dreves. — Bog mu pa zdaj dodeli večni mir in pokoj, večno slavo v nebeškim kraljestvu! Na njegovim slavnim grobu naj se ljudstva pomirijo in zedinijo. popolnama zadušiti punt, ter ..z zedinjenimi močmi* delati za blagor Cerkve in deržave. to je, za zemeljsko in večno blaženstvo. Naj nam vsim ostane ranjki v blagim spominu, in kakor nas, naj vnema še pozne vnuke njegovo slavno ime za enake viteške dela. Iz Tersta. Predvčerajšnjim teden so se Nj. milost teržaški škof skoz Ankono v Rim podali, kamor so bili mende poklicani. „Illasu, oznanujoč poklic miinsterskiga in druzih ško-!o\ za vstanovitev družbe, ktera bi molila za spreobemje-nje ločenih grekov, tudi v misel vzame slovensko družbo ss. Ciril - Metoda, ktero so Milostni lavantinski knez iu škof. visokočastiti gospod Anton Martin. I. 1852 vsta-novili. To družbo so tudi bernski vikši pastir 1852. in zopet 1853 iu 1850 priporočili. K temu smemo naznaniti upanje, de se bo ta potrebna družba tudi na jutru razširila. Čast. gosp. dr. Franc Richter. izučen in mašnik posvečen v rimski propagandi, zdaj pa tajnik v. č. škofa, grofa Angelo Parsi. v Bukarešto, nam piše, de so mu njegov vikši pastir veleli, program te bratovšinc v italijanski jezik pretolmačiti, ker nemšine ne ume. iu de so viditi voljni, to družbo po Bulgarii razširiti. Berž ko se kaj v tem oziru zgodi, nam čast. gosp. Richter obeta pisati. Vpraša pa, če bi se zamogla s to družbo majhna inilovšina skleniti? rSlovenski prijatel" piše. de luteranstvo ima na Koroškim 17.090 duš. .Slovenci so se ob času Lutrove zapeljivosti terdo deržali svoje stare katoliške vere. le ena sama vas je luteranska, namreč Nago r i če. I.. 18-10 je bil pastor Teofil Zetter v Trebesingu z vso svojo der-žino v katoliško Cerkev prestopil. Kmal za njim se je po-katoličil zraven druzih njegov učenik, iu ni davno, kar tudi nek mladenič iz njegoviga pastorata, Andrej Zehner, šolski učenik. ki je 18. listopada lanskiga leta k nam pristopil. Tudi v Brezah (Fresah) se je ondotni župan v katoliško Cerkev vernil. ~ Preravnava školij na Štajerskim in Koroškim je po doloeku rimskiga stola tako vstanovljena, de ljubenska škofija čisto neha. cerkve in ljudstva pa so sekovski škofii pri-taknjene. Škofijstvo in korarstvo v Sent - Andreji je odpravljeno in s prideržanjem imena l l.avaut) v Maribor prestavljeno. 10 dekanij sekovske škofije pripade novi škofii. 0 dekanij dosedanje lavantinske skolije na Koroškim pa kerški škofii. Sektivska škofija bo obsegala nemški, lavan-f.inska v Mariboru pa slovenski del štajerske zemlje. iltizgled po kersanskhn sreht. Od ranjciga maršala Radeckiga ..Sonntagsbl - med drugim tole piše: rRavno pred nekim bojem. prejden maršal IVadecki konja zajaha. prav skerbno okrog iše neke reči. ki se mu je zgubila. Nek vojak lili/, njega «o zapa/.i. n»u hoče v pomoč biti, iše iu najde mole k ali m/, en k rane na zemlji. Tega je Radecki z veliko skerbljivostjo i>kal. in vzame ga z roke vojakove z velikim veseljem in spoštovanjem ter z zaupanjem v Boga na vojsko jaha. — Princ Evgen iu grof Radecki sta bila verna kristjana v življenji in v smerti; to zvikšuje. posvečuje njuno slavo. Tudi princ Evgen je zraven meča nosil roženkranc. iu z veliko i»o-božnostjo in vestnostjo je spolnoval dolžnosti katolik iga kristjana. — S a t m a r s k i š k o f. .lan. žl. II a m . ki so 29. grud. v 77. letu svoje starosti umerli, so zmiraj do smerii prav ojstro živeli. Nikoli niso na postelji spali. ampak na prostim kanapetu in skorej vsi oblečeni. - V Tine i na Mo-ravskim. pripoveduje ^111 a s**, se je tole dogodilo Pri popravljanji male lesene kapele pade delavcu tram na ijiavo. in pri ti priči se mertev na zemljo zgrudi. Ravo ti>ii « as je delalo nekaj ljudi pri pečini Mizo vasi. med kleno. )c bil tudi sorodovinec uniga nesrečniga. Sestra z rokami vije. joka iu teče pravit, kaj se je pripetilo. Delavci |ok in vpitje od deleč slišijo iu vsi izbeže iz pečine. — ali glej! v um trenutku se pečina zruši iu vse mesto pokrije, kjer s« uni ravno delali. Tako je previdnost Božja nesrečo \ >re«o druzih obernila, s smertjo eniga človeka je bilo življenje štirih ohranjeno. To se je dogodilo 27. rožn. Ian>kiga leta. — Iz Lemberga se piše. de je 14. v Cniov-u umeri kardinal pervostolnik Levic k i. — V t eš in s ki veliki vi kari i na Sleskim je predlauskiga in lanskiga leta T8 protestantov prestopilo v katoliško Cerkev. -- V Solni-gradu je unidau grof Kalin, brat znane Ide llahn — llahn. v katoliško Cerkev prestopil; njegova žena se je bila že poprej pokatoličila. — Tudi iz mesta Mašili je na Francoskim gre letaš več romarjev v Jeruzalem na velikonočne praznike; vsak plača 1.250 frankov t. j. 47!» gold. H» kr. po našim. — V7 Valenc-u so ondotni škof škofijsko se-meniše OO. jezuitam zročili. Že je sedma le-ta enaka naprava. ki je poslednje čase prišla pod jezuiiarsko vravnavo. -— V l.isabonu je ob poslednji hudi želtnici 45 duhovnov umerlo. — Neka silo bogata gospodičina. Hale. iz \ngles-kiga, ki jo je veliko mladih angležev iz naj boljših hiš snubilo. je v Parizu v katoliško Cerkev prestopila iu se redu karmelitaric pridružila. Gotovo je naj boljši del izvolila, kteri ji ne bo odvzet. — Tudi nek fajmošter Maršal >c je pokatoličil. — Na Madagaskar u. velikim otoku na jutru, se je vnelo grozovitim preganjanje kristjanov, ze 2,000 jih je pomorjenih; in strašni Neron mende ni moški, ampak ženska, neka kraljica. —V A gr i. v Indii. je bilo 5 katoliških duhovnov poslednji čas neusmiljeno pomorjenih. med njimi O. Adeodat. blizo MMetui starček, ki je 50 let ondot misijonaril. O prelepa njegova krona!—V Ameriki je med druzimi narodi zlasti tudi veliko Cehov. V Duhi<|uc-u t Di-biku) so imeli le-ti posebiu misijon. k kterimu so nekteri prav deleč — do 50 angl. milj prišli, de bi sv. zakramente prejeli in besedo Božjo v domačim jeziku slišali. Eden je že 200 milj deleč hodil. de bi se pri kakim mašniku iz svoje dežele spovedal. iu po Božji naklombi ravno ua misijon v Dubiquc-u zadene. Zidala se bo v kratkim posebna cerkev za češki narod v tem mestu. — V deržavi Indi-ana v Ameriki je nedavno umeri vis. čast. Jožef Kene-dek. rojen iz Ilervaškiga. ki je tamkej več nemških misijonov vstanovil. — Misijonar Kaufmanu piše iz Mednje Afrike med drugim, de pri sv. Križu hočejo naiedili kapelo iz žganih opek. iu Kla lični k. ko polje nekoliko vravna, bo jel eegel delati. - Iz lista v. č. skola Zuber-ja iz Indije od 17. grudna se razodeva, de stanuje v fonr-pe-u med Patno iu Dinaporam z nekterimi še ostalimi rejenci. Ob nedeljah mora po dvakrat maševati. ker je občina razdeljena. Domače duhovne raje, svet o živeli i 11 / velita no umreti. (Dalje.) Za prihodnji oddelik tih potrebnih vaj hočem nekoliko bolj \ pretečeno življenje pogledati, ako bi bilo še kaj ne-popravljcniga. kar me straši pred sodbo večniga Sodnika stopiti. Morebiti se iz tega prctresovanja celo potreba dolge »povedi razodene. Potrebna je taka dolga spoved od vsiga. ali od daljšiga razdelka življenja vsim, kteri »o poprej spovedi slabo opravljali, ker ni bilo ali odkritosrčnosti. ali praviga obžalovanja in sklepa se poboljšati, in ne poboljšanja. ali pa nobene tih potrebnih reči. Dobra in kori-tna je vsim. ker tudi pri tacih. ki menijo, de je ne potrebujejo, velik >ad obrodi. Zveličani O. Leonard iz Porto-Mavrici-a pripoveduje, de jih je prav veliko prosilo pri ir.eiu in pri družili dolge spovedi. Marsikteri tih so terdili od konca, rekoč: Moj duhovni oče! te dolge spovedi ne delam iz potrebe, ampak le iz po b o ž n o s t i i n le ker mi je nas ve t v a no. Poznejši pa. ko jih je usmiljeni duhovni oče podperal. de so na tanko svojo vest izprašali. -o ravno tisti rekli: O revež jest! v koliki -lepoti sim vender živel, ko s i m rekel, de nisi m •i o b e n i g a greha spovedniku zamolčal, de si m imel v>elej pravo obžalovanje in terdili sklep - e poboljšati. X e. ne! X i s i m govoril resnice, (■orje meni. ako bi bil pred to dolgo spovedjo umeri! O. za vse zlato na zemlji bi ne dal te dolge -pove d i. I/, dolge ali vesoljne spovedi izvira: 1. Xeizrečen pokoj in veselje serca. zavolj varnosti zastran vsiga preteče-uiga življenja. 2. Xar močnejši nagib, ne v prihodnje resnično poboljšati: in ta inočni nagon izhaja iz studa, ki se v človeku ohurii. ko gleda v pretečeno, tako malopridno /.aver/.eno življenje. 3 Posebno tolažilo za zadnjo uro. Ta ola/.ek izvira iz vesele misli: vse sim storil, kar koli sim premogel, de bi se /. Kogam spravil. (D. si.) Mhrobiine. Kako krivoverri zoper svojo voljo katoliško vero pričajo. Kelin.-ki list ..Die Zeit" iz zgodovine dokazuje: de protestanški poglavarji, luteranski popravljati (reformatorji). celo Gustav - Adolfova homatija na Nemškim, sploh, de vsi protestanški dogodki do naj poslednjiših časov «o katoli-ki Cerkvi bili le v korist in blagor, de so katoliško dogmatiko pospeševali, hierarhijo vterdovali. papeštvo velikih nevarnost obvarovali. Ker je pa očitno, de so protezami le /oper svojo voljo katoličaiistvu v prid delali, torej je očitno. de tukaj je Božja roka vmes, ki skerbi za katoliško Cerkev: katoliška Cerkev ima čezuatonio prav posebno moč, dr - kakor bucela — tudi iz strupenih cvetic med serka: n miii namreč, ki Boga I j u b i j o. v s e v d o b r o s I u ž i. \e preklinjaj in ne zaklinjaj! — Mlada, pridna deklina v %e*primski stolici na Ogerskim je že več let na n.-ki oiidoim graj sin i pri nekaki vertivni skladi ali maši ni delala, m preživela je svojo staro mater, hudovoljno. pre-puIjivo /« n-ko. z delam svojih rok. Neko jutro odpravi le-ta ih-narav na mati s\ojo hčer za neki nič z nezdušno kletvi-iijo: ..Nat n žc enkrat roko stare!" In res se naslednje dni to »fra-iio /.aklelje spolni. I bogo dekle se namreč spotakne na skladnimi podu. seže z desnico v kolesa, in ko bi tremi zg«b» roko do goni i i ga člena. Xezdašna mati pečenju »\oj« vesii /. obupljivim za v dajanjem veter dela. pridna hči pa -v«j« mater - tem tolaži, de ji tudi le s »amo levo roko zamore kruh slu/.iti. H.olite vender modri, keršanski star'i. nikar ne pre-klinjajl«- -\.»jih otrok! Družba %v. IMin«t%a za otevanje in kerše\anje otrok neverskih staršev na Kitajskim je poslednje dve leti čez milijon frankov več prihodkov prejela kot poprejšnje dve leti. 324.820 otročiccv je bilo keršenih zmed tih jih je 208.924 , ume rio. Znano je, de tamkej neverski starši otroke zamet-vajo, ktere kristjanje pobirajo in keršujejo. in kar se jih \ ž'vih ohrani, jih s prihodki družbe usiniljeniga Jezuška ali \ »v. Detinstva po keršansko odrejajo. Ta družba je po v>ih petih delih sveta razširjena: celo iz Avstralije je prispelo i 121» frankov, iz Afrike 3.550 fr., iz Avstrijanskiga 50.2fM» lr. ; nar več na Francoskim, kjer je središe. v Parizu nam-reč. — Ta družba ima že tudi mučenea ali marternika. , uekdanjiga neverskiga zdravnika; umeri je v ječi vsled ne-popisljive nesnage in terpljenja. Dvomljivim prav svetovati. Bil je bogat kupec. , ki je imel tri sine. Nadergnil je bil veliko bogastvo, pa ne brez lakomnosti, ne z dobro vestjo. Iluda bolezen ga potlači. in ko le hujši prihaja, je jel misliti tudi na svoje zve-ličanje. Poklice pred se svoje sine in jim dopoveduje, kako de je le zavolj njih s tolikim t rudam, skerbmi iu delani toliko denara pridobil, češ, de bodo po njegovi smerti prav lahko izhajali. Hoče pa tudi od njih vediti. kakošne pomoči in tolažila de mu je po smerti od njih pričakovati. Naj starši obljubi, de bo zanj pridno molil in vbogajme dajal, svete maše zanj najemal. Tudi drugi je enako obetal, in oče se je zveselil nad tem. Pride versta na tretjiga in nar mlaj-šiga, ki je tudi vprašan, kaj de bo storil za očeta, ko mu umerje? Odgovori pa le-ta bolnimu očetu: .,Veste, preljubi oče, res bom iz otroške ljubezni po vaši smerti za vas molil; moram vam pa svetovati, skerbite sami za svoje zve-ličanje zdaj, kolikor imate še časa in moči k temu! Zakaj ge'jufali bi se. ako bi se zgoli in edino na molitev otrok zanašali. Le prepogosto otroci prevzamejo po sinerti staršev bogato dedšino, pa ne mislijo kej dosti na tiste, za kteri m so podedvali". — oče se je zavolj tih besed močno čudil, se je spoznal iu spreobernil. Delal je resnično pokoro, je krivično blago povračeval. je ubogim usmiljenje skazal, kolikor je mogel, iu je zaspal pohlevno iu zveličano. Sin. ki je bil očetu ta svet dal, je stopil kmal po očetovi smerti v samostan, in bil je zvest služabnik Božji. Pri undanjili potresih v iieapolitanskim kraljestvu je neki do 30.000 ljudi ob življenje. Kako pač hitro je po življenji veliko tavžent ljudi. ..Bodite pripravljeni. ker ne veste ne ure ne dneva, kdaj Gospod pride"' JPogovori z gg. dopisovavci. ČC. gg.: A. L.. M. C.. P. H.. O K.. B.: Prav hvaležno prejeli. — G. B.: Oddali. — G G.: Xam je žal .'bila jc pomota. Kadar kdo ne dobi „Daniceu. je vselej kaka pomota kriva, kjer že bodi. ker močno želimo, de bi bile vsim vstreženo. Jiiii darovi• Za afrikanski misijon: S Turjaka ti gold. 20 kr. — Blaž Vuk 1 gold. -M. Sovan I gold. — MPnhovske zadeve. \ goriški nadškofi i so umerli 7. pro&enca. t. i korar in školastik. preč. gosp. Peter Bud in. v 88. letu svoje starosti. — gosp. Svagel, kaplan v pokoji. 10. ko-zoperska. in gosp. Puciher 10. grudna. R. I. P.! V ljubljanski škofii. Grof-Lambergova korarija pri ljubljanski stolni cerkvi je podeljena v. č. gosp. Jurju Za vaš ii i k u. korarju Flachenfeld - Volvicove korarije lu viksimu solskimu ogledu ljubljanske škofije. Fara Ccmsenik je podeljena farniiuu vikarju v stari Oslici, č. g. Kajetanu llucberju. Mara Oslica je tedaj 22. u. m. razpisana, iu prošnje za njo do c. k. dohodarskiga dezelniga vodstva v Gradcu se v navadnim času v -kofij-ki pisaruici oddajajo Odgovorni vreduik: Loka JeiaO — Založnik: Jožef BlaZOik