ŠTEVILKA LETO Lil, 8. JANUAR 2021 CENA 1.90 EUR STRAN 8 Epidemija novega koronavirusa Zadnji teden v letu v dolini 72,6 odstotka testiranih pozitivnih Smučišče Golte z novim letom pričelo z obratovanjem NAROČILA KURILNEGA OLJA STRAN 12 STRAN 19 tel. 02 845 0126, 03 752 07 08 Za darovanje krvi na Rečici seje odločilo skoraj sto krvodajalcev V Kulturnem društvu Slap literati drug drugemu pozorni poslušalci MINI MARKETING d.o.o. Stran«* BENCINSKI SERVIS STRANICE Čestitke, Oglasi Občina Rečica ob Savinji obvešča, da so objavljeni javni razpisi, in sicer Javni razpis za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Rečica ob Savinji za leto 2021 Javni razpis za sofinanciranje izvajanja letnega programa ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Rečica ob Savinji za leto 2021 Javni razpis za sofinanciranje programov drugih društev v Občini Rečica ob Savinji v letu 2021 Predlagatelji lahko razpisno dokumentacijo prevzamejo v času uradnih ur na sedežu Občine Rečica ob Savinji, Rečica ob Savinji 55, 3332 Rečica ob Savinji. Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na spletni strani Občine Rečica ob Savinji: https://www.obcina-recica. si, v zavihku Obvestila in objave/Javni razpisi. Rok za prijavo je do vključno 15. 3. 2021. Savinjske novice št. 1, 8. januar 2021 2 Vsebina Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje Hitre teste bodo izvajali pred Zdravstveno postajo Nazarje in po občinah........................................6 Potresna ogroženost v Sloveniji Kolikšna je verjetnost, da močneje strese tudi Zgornjo Savinjsko dolino?........................................................7 BSH Hišni aparati Nazarje Kmalu 230 novih parkirnih mest......................................8 Javno podjetje Komunala Mozirje Povišali ceno omrežnine za čiščenje odpadnih vod v treh občinah.....................................................9 Ljudje in dogodki Zgodilo se je v letu 2020 .............. 10 Društvo upokojencev Mozirje Pripravili srečanje prostovoljcev 15 SAŠA inkubator Prestrukturiranje SAŠA regije tudi z industrijskim inkubatorjem .... 15 Zbiranje pomoči Za potresno območje na Hrvaškem ....................................... 16 Kulturni sprehodi v Mozirju Živa kultura začasno onemogočena, a njena vrednost ostaja................19 Podzemni svet Savinjske doline Brezno presenečenj spet presenetilo...........................................20 SSK Ljubno ob Savinji BTC Na tekmah odličen Jernej Presečnik, ekipa druga na DP .. 22 Novoletna okrasitev krajev v dolini Od dih jemajočih skulptur do svetil na javni razsvetljavi ......................... 27 Tretja stran Življenje bo lepše, a ne brez preizkušenj Kot bi trenil, že je za nami prvi teden v letu 2021, letu, v katerem bo imel - astrološko gledano - najmočnejšo vlogo Saturn, kar bo najbolj vplivalo na ljudi, rojene v znamenjih vodnarja, kozoroga, škorpijona, bika in leva. Ta podatek vam seveda nekaj pomeni le, če verjamete, da ima položaj planetov vpliv na vaše življenje in delovanje, sicer pač ne. Astrologinja Romana Pogorelčnik, ki smo jo v sklopu tokratne teme tedna prosili, da z nami deli svoj pogled na leto 2021, napoveduje napredek, lepše in lažje življenje, toda brez resnih preizkušenj po njenem tudi letos ne bo šlo. Resna preizkušnja bo že vračanje otrok nazaj v šole. Vrstijo se opozorila staršev in pedagogov, da tako naprej - v mislih imajo šolanje na daljavo - ne gre več. Kakovost doseženega znanja ni na primerljivem nivoju kot pri klasičnem pouku. Omejitev gibanja in zaprtje šol, telovadnic ter igrišč sta pustila alarmantne posledice na fizični zmogljivosti osnovnošolcev. Po slabem desetletju upada otrok z debelostjo je delež teh otrok v zadnjem letu strmo narasel. Hkrati meritve kažejo največji upad gibalne sposobnosti otrok v zgodovini merjenja. Bomo videli, če se bo kaj spremenilo po sestanku predsednika vlade s predstavniki vzgoje in izobraževanja, na katerem naj bi se uskladili glede vnovičnega odpiranja vrtcev in šol. Podpisali naj bi tudi skupno izjavo, ki med drugim predvideva dodatna sredstva in kadre. Starši otrok s posebnimi potrebami so medtem vrnitev otrok v šole dosegli preko ustavnega sodišča. Nezadovoljni z obstoječo ureditvijo so tudi upravljavci smučišč, ki so po vladnem odloku s 1. januarjem sicer lahko ponovno zagnali žičniške naprave, vendar lahko smučarji urejene bele strmine uporabljajo le ob predložitvi negativnega testa na koronavirus, zato je obiskovalcev bistveno manj. Na Gol-teh so kot prvi v Sloveniji organizirali mobilni laboratorij, kjer lahko smuke željni opravijo test tik pred vstopom na smučišče. Naše občine so poskrbele, da smo božično-novoletne praznike preživeli v zares lepem ambientu, zlasti v večernem času. Ker je bilo (in še vedno je) gibanje omejeno, smo za vas pripravili fo-toreportažo o praznični okrasitvi občinskih središč. Paša za oči bodo za vas zagotovo tudi fotografije iz Brezna presenečenj na Dobrovljah, ki ga raziskujejo člani šaleškega jamarskega kluba. Kako širokogrudni znamo biti v Zgornji Savinjski dolini vedno takrat, ko je treba, je še enkrat več dokazala predpraznična krvodajalska akcija na Rečici ob Savinji, potres s katastrofalnimi posledicami na Hrvaškem pa je nova priložnost, da pokažemo svojo dobrodelnost. Med tistimi, ki so ostali brez domov, so tudi svojci nekaterih Zgornjesavinjčanov. Več o tem na strani 16. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto LII, št. 1, 8. januar 2021. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.90 EUR, za naročnike: 1.71 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 ¡savinjske novice št. 1, 8. januar 2021 3 Tema tedna NOVO LETO, NOVO UPANJE? Leto 2021 prinaša Lansko leto nam je postreglo z burnim dogajanjem na številnih življenjskih področjih. Z novim letom prihaja tudi novo upanje in želja po boljši prihodnosti. Številni ljudje se spopadajo s pandemsko utrujenostjo, zato je želja po nečem novem in boljšem v tem obdobju še toliko večja. In čeprav drži rek, da je »vsak svoje sreče kovač«, se v času stiske marsikdo rad obrne na posameznike, ki znajo nuditi vpogled in napotke za prihodnost. Tudi s pomočjo starodavne vede astrologije. ZARADI TEŽKEGA LETA LJUDI ZANIMA PRIHODNOST Novice iz tujine poročajo, da se je v času pandemije zelo povečalo povpraševanje po napovedovalcih prihodnosti. To ni presenetljivo, saj si ljudje želijo upanja in zagotovil, da bo enkrat vendarle bolje. A kot so stara vraževerja, so stare tudi nekatere vede, ki pa v zahodnem svetu še vedno niso cenjene tako, kot že dolga stoletja na vzhodu. Leto Saturna, kot je letošnje, naj bi najbolj vplivalo na vodnarje, kozoroge, škorpijone, bike in leve. Med njimi je astrologija, starodavna veda, ki išče in razlaga vplive nebesnih teles na živa bitja ter odgovarja na vprašanja glede različnih življenjskih področij. Podprta z matematičnimi izračuni in v močni povezavi z astronomijo izha- VSTOPILI SMO V SATURNOVO LETO 2021 Leto Saturna naj bi najbolj vplivalo na vodnarje, kozoroge, škorpijone, bike in leve. Ob brskanju po medijih bo tisti, ki ga zanimajo napovedi za leto 2021, naletel na različne interpretacije prihodnosti, nekaj pa le imajo skupnega. Leto 2021 je pod vplivom vibracije števila 5, ki spodbuja željo po svobodi in tudi večina astrologov poudarja, da si bodo v tem letu ljudje želeli predvsem svobode in demokracije. Pravijo tudi, da so obstoječi sistemi v procesu rušenja, prihajajo številne spremembe, ki pa so za nas pozitivne, če jih bomo znali sprejeti. V 2021 NAM BO LAŽJE, A TEŽKE PREIZKUŠNJE ŠE OSTAJAJO Napovedi je veliko, kaj pa za leto 2021 pravi astrologinja Pogorelčnikova, leta 2019 edina med slovenskimi astrologi, ki je napovedala, da bo leto 2020 leto nenehnih presenečenj, da bo v ospredju visoka tehnologija in da leto ne bo enostavno, temveč bo prinašalo skrbi in strahove? težnjo po svobodi, a treba bo spremeniti svoje navade ja že vsaj iz 5. stoletja pred našim štetjem. Številni posamezniki s pomočjo astrologa odkrivajo svoje potenciale, s katerimi se lahko življenjska pot odvija po njihovih željah. ASTROLOGIJA KAŽE POT K REŠITVAM Tudi Nazarčanka Romana Pogorelčnik, priznana slovenska astrologinja in numerologinja, poudarja, da astrologija sicer predvideva prihodnost, »najbolj pa kaže pot k rešitvam, da človek živi svoje potenciale, da izkoristi svoje sposobnosti in da se zave, kakšno je njegovo življenjsko poslanstvo«. Sploh v negotovih časih, ko se ljudje soočamo z neznanim in strahovi, tako kot smo se skozi leto 2020, iščemo odgovore marsikje. Po-gorelčnikova je prepričana, da lahko sebe bolje spoznamo tudi s pomočjo numerologije in astrologije. »To sta tehnika in veda, ki opisujeta naš karakter, pokažeta, katere so naše dobre in slabe lastnosti, kateri so naši potenciali in naše veščine ter nam pokažeta »zdravila« za naše slabe lastnosti, pokažeta pot, po kateri je treba iti, če želimo neko življenjsko lekcijo rešiti v naše zadovoljstvo.« 4 Savinjske novice št. 1, 8. januar 2021 Tema tedna, Anketa Naša anketa Ali analizirate preteklo leto in si zadate kakšno zaobljubo? Maruša Melavc, Zgornje Pobrežje Navadno vsi na prehodu iz starega v novo leto razmišljamo o stvareh, ki so se nam zgodile, in o stvareh, za katere želimo, da bi jih izboljšali v prihajajočem letu. Temu zato sledijo klasične zaobljube po praznikih, kot so dieta, prenehanje kajenja in podobno. Sploh prvo si rada postavim tudi sama. Po letošnjem letu si verjetno vsi še posebej želimo, da bi se končal trenutni kaos glede koronavirusa. Upamo, da bo letošnje leto bolj podobno tistim, ki smo jih bili vajeni pred lanskim. V povezavi s tem imam največ skrbi z zdravjem, pa tudi s trenutnim političnim in gospodarskim dogajanjem. Radovan Hlačun, Nazarje Zame je leto enako letu. Nikoli ga ob izteku ne analiziram in si ne zastavljam nikakršnih nalog ali zaobljub. Z ozirom, da je bilo preteklo leto polno nekih omejitev in določil zaradi epidemije, me malo skrbi, kaj bo prineslo leto, ki je pred nami. Seveda pa me najbolj skrbi zdravje in deloma finančna situacija. Sicer se mi zdi, da nikoli ni tako težko, da ne bi moglo biti še težje, zato ne iščem nasvetov astrologov ali prerokovalcev prihodnosti. Tomaž Marolt, Luče Ko si starejši, malo drugače gledaš na življenje kot v mladosti in si zastavljaš določene cilje. A sam si kakšnih ekstra zaobljub nisem zadal. Leto, ki se je izteklo, je bilo res polno preizkušenj in doma se zelo čuvamo, da se ne bi okužili, ker imamo doma starejšo osebo. V napovedovanje prihodnosti ne verjamem, zato si nikoli nisem dal izračunati astrološke karte ali se posluževal drugih tovrstnih svetovalcev. Klara Prušnik, Savina Nikoli ne sprejemam novoletnih zaobljub, ker mi je to, kar prinese čas, največji izziv. Res je bilo preteklo leto zelo težavno, a mislim, da bomo to kmalu pozabili, saj se bo letos situacija izboljšala. Edino, kar me skrbi, je moje zdravje in zdravje mojih bližnjih, saj, ko si zdrav, imaš po mojem mnenju vse. Z astrologinjo se ne bi posvetovala, ker v te zadeve ne verjamem. Damjana Robnik, Mozirje Vedno analiziram leto, ki mine, in lahko rečem, da se mi vedno vse izteče po mojih pričakovanjih. Prav tako si zadam nove cilje in težim k temu, da jih uresničim. Sicer pa se zavedam, da se vse stvari zgodijo z določenim namenom, in le od nas je odvisno, ali se bomo kaj naučili iz tega dogajanja. V negativnih stvareh je namreč vedno potrebno poiskati pozitivne. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo Kot je povedala že za revijo Nika, bo leto 2021 »leto napredka, lepše in lažje nam bo, toda prišle bodo tudi težke preizkušnje. V letu 2021 bo Pluton, planet transformacije, še vedno deloval na prestrukturiranju energij, da bi prišlo do ravnovesja moči v svetu. Se vedno bomo čutili nadzor in moč peščice ljudi, nad nami bodo omejitve, pravila in avtoritete. Bosta pa Saturn in Uran tista planeta, ki bosta »odigrala« veliko vlogo in bosta večino leta v težki povezavi. Saturn v vodnarju in Uran v biku bosta iz nas izvabljala potrebo po svobodi, po individualnosti in sprejemanju različnosti.« Kot je še povedala, se bo fizično vse bolj umikalo mentalnemu, več bo dela od doma, več robotizacije. »Saturn je planet, ki sam po sebi govori o omejitvah, vodnar pa je znamenje svobode, zato ne bo čudno, če bo tudi v 2021 več protestov, več zahtev po svobodi, institucije pa bodo te proteste omejevale.« Po njenih ugotovitvah bo napredni Uran prinašal revolucionarna odkritja povezana s hrano. Glasnejši bodo glasovi glede pretirane uporabe pesticidov, herbicidov, uničevanja planeta. »Prihajalo bo do dvoboja med zastarelo in napredno tehnologijo. Bo pa vse to pripomoglo k temu, da se bo vse več ljudi zbudilo in ukrepalo. Prisiljeni bomo v spremembe naših navad in razvad.« Tatiana Golob Astrologinja in numerologinja Romana Pogorelčnik: »Dobro vemo, da je pandemija koronavirusa tudi pandemija strahu. Strah se širi hitreje kot virusi in globalni strah človeka zagrabi za vrat, ga paralizira, človek postane nemočen. Kriza, v kateri smo se znašli, ni le zdravstvena, politična in gospodarska, je tudi kriza odnosov. Prav odnosi so tisti, ki ljudi najbolj skrbijo. Da pa bi se odnosi in družba spremenili na bolje, se mora vsak od nas najprej zazreti vase in se vprašati, kaj lahko spremeni v sebi. Naše navade so tiste, ki jih najtežje spremenimo, vendar ne moremo pričakovati, da se bo nekaj spremenilo, če bomo razmišljali, govorili in ukrepali na star način. Ljudje kršimo duhovne zakone, to so zakoni, ki nam jih govori naša vest. Ti zakoni delujejo ves čas, vsepovsod in so absolutni, delujejo tudi takrat, kadar jih mi ne poznamo. Vsi bi morali postajati vsakdan vsaj malo boljša oseba, težiti bi morali k temu, da bi postali plemeniti, a to je težko in če je težko, je bolj enostavno, če se pritožujemo, kritiziramo, se jezimo ... Največkrat mora oseba dobiti klofuto ali dve, da se prebudi in se odloči za spremembo. Trpljenje mora priti in je največkrat blagoslov, saj le skozi trpljenje osebnostno rastemo. Ko se spremenimo mi, se spremenijo naši odnosi in sčasoma tudi družba. Lekcij o človečnosti se že dolgo učimo, a v letu 2020 jih je bilo na pretek in se bodo nadaljevale tudi v novem letu. Bi bilo pa dobro, da prenehamo poslušati nešteto informacij, s katerimi smo bombardirani iz medijev, saj vemo, da vse, čemur namenjamo svojo pozornost, raste in se množi. Stvari niso vedno takšne, kakršne se kažejo na prvi pogled, je pa življenje vedno takšno, kot je naše prepričanje o njem.« Savinjske novice št. 1, 8. januar 2021 5 Aktualno EPIDEMIJA NOVEGA KORONAVIRUSA Zadnji teden v letu v dolini 72,6 odstotka testiranih pozitivnih Prvi teden v novem letu glede sproščanja ukrepov zaradi preprečevanja širjenja novega koronavirusa ni prinesel bistvenih sprememb. Omogočeni so treningi športnikom, seveda pod določenimi pogoji, odprli so se fitnes centri. Se vedno se pouk izvaja na daljavo, zaprte so trgovine razen živilskih in kmetijskih. S Slovenske škofovske konference so sporočili, da so s ponedeljkom, 4. januarja, ponovno uvedli bogoslužje po cerkvah. OBISK BOGOSLUŽJA SPET MOŽEN V mariborski metropoliji, kamor spadajo škofija Maribor, Celje in Murska Sobota, so v ponedeljek verniki spet lahko šli k maši, seveda le zdravi. Pri mašah ostaja obvezna uporaba zaščitnih mask, V svetu je bilo v ponedeljek, 4. januarja, več kot 85 milijonov oseb pozitivnih na koronavirus, 1,8 milijona jih je umrlo. V Evropi je največ obolelih v Rusiji, Franciji, Veliki Britaniji in Italiji. V svetovnem merilu pa je največ okuženih v ZDA, Indiji in Braziliji. Graf prikazuje delež potrjenih okužb med testiranimi v Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu. (Vir: ZSZD) razdalja med osebami, ki niso iz iste družine, zadrževanje v okolici cerkve pred in po maši ni dovoljeno, v cerkvi pa mora biti na osebo na razpolago 30 kvadratnih metrov. Pogrebi se izvajajo v dogovoru s pogrebno službo in ob upoštevanju vseh navodil. Verouk se izvaja na daljavo. Župniki lahko po lastni presoji ob slabši epidemiološki sliki v župniji omejijo število vernikov v cerkvi. SKORAJ 73 ODSTOTKOV POZITIVNIH V Zgornji Savinjski dolini se stanje glede deleža okuženih na število testiranih ne izboljšuje, je povedala direktorica Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje Božena Herzog. Res, da je bilo število testiranih zaradi praznikov nekaj manjše, je pa bil zato višji odstotek pozitivnih v drugi polovici decembra, še posebej je število pozitivnih naraslo v zadnjem tednu decembra, ko je bilo le-teh 72,6 odstotka. V drugi polovici decembra je bil največji porast okuženih v Zgornji Savinjski dolini v občini Nazarje. Do srede decembra je bilo v tej občini okoli 30 okuženih, konec meseca se je ta številka podvojila. V drugih zgornjesavinjskih občinah je število okuženih padalo. Največ okuženih skupaj je bilo 15. decembra (264), ta torek je bilo v dolini 176 skupno aktivno potrjenih okuženih oseb v obdobju dveh tednov. Zelo dobre novice prihajajo iz DEOS Centra starejših Gornji Grad. Med stanovalci okuženih ni, le eden pa je že od novembra v bolnišnici. Med zaposlenimi je pet okuženih. V nedeljo je bilo v Sloveniji skupno 2671 testiranj, pozitivnih je bilo 744. Opravljenih je bilo 2041 PCR testov, z njimi je bilo potrjenih 634 okužb. Delež pozitivnih je znašal 31 odstotkov. Hitrih testov je bilo v nedeljo 630, z njimi je bilo potrjenih 110 novih okužb, kar pomeni, da je delež pozitivnih hitrih testov znašal 17,5 odstotka. ENAJST SMRTI S COVID-19 V DOLINI V Zgornji Savinjski dolini je bilo od začetka epidemije potrjenih enajst primerov umrlih s covi-dom-19. Ta številka se že dlje časa ni spremenila. V Sloveniji je do vključno 3. januarja umrlo več kot 2800 bolnikov s covidom-19. Po doslej zbranih nepopolnih podatkih NIJZ je med umrlimi več kot 1400 žensk in več kot 1100 moških. PRVA CEPIVA ZA DOMOVE STAREJŠIH OSEB Konec decembra so kot prve cepili stanovalce in zaposlene v domovih starejših občanov. Cepljenih je bilo osem tisoč oseb, V prvih dneh januarja je v Slovenijo prispelo novih 16.575 odmerkov cepiva. Namenjeni so predvsem zaposlenim v zdravstvu. V številnih zdravstvenih domovih po državi pa so začeli izvajati prostovoljna presejalna testiranja na okužbo z novim koronavirusom s hitrimi antigenskimi testi. Štefka Sem ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM NAZARJE Hitri testi pred zdravstveno postajo v Nazarjah in po občinah V Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu Nazarje so prejeli 1175 hitrih testov (HAGT) za prebivalce Zgornje Savinjske doline. Brezplačno testiranje so v tem tednu začeli izvajati pred Zdravstveno postajo Nazarje po sistemu drive-in, pri katerem med odvzemom brisa ostane testiranec v avtu. Pred postajo bodo testiranja vsak delovni dan od 7.45 do 8.00. Testiranci dobijo rezultat po 15 minutah v obliki SMS sporočila na svojo telefonsko številko. Na odvzem brisa se morajo občani naročiti dan pred testiranjem preko telefona med 8. in 14. uro ali preko elektronske pošte. Hitre teste bodo zaposleni v zdravstvenem domu po dogovoru izvajali tudi v posameznih občinah. Vsaka občina naj bi organizirala množično testiranje svojih občanov. ŠS Hitre teste bodo zaposleni v zdravstvenem domu po dogovoru izvajali tudi v posameznih občinah. 6 Savinjske novice št. 1, 8. januar 2021 Aktualno i POTRESNA OGROŽENOST V SLOVENIJI Kolikšna je verjetnost, da močneje strese tudi Zgornjo Savinjsko dolino? Ob nedavnih močnih potresih na Hrvaškem, od katerih je najmočnejši terjal tudi smrtne žrtve, dodobra pa smo jih občutili tudi pri nas, se je marsikomu zastavilo vprašanje, na kako potresno (ne)varnem območju pravzaprav živimo. Ali lahko pride do tako uničujočega premikanja tal tudi v Zgornji Savinjski dolini oziroma v tem delu Slovenije? SLOVENIJA MED DRŽAVAMI S SREDNJO POTRESNO NEVARNOSTJO Po številu in moči potresov spada ozemlje Slovenije med aktivnejša območja, kajti leži na potresno dejavnem južnem robu Evrazij-ske litosferske plošče, na severozahodnem ro- bu sredozemsko-himalajskega seizmičnega pasu, ki je eden potresno najaktivnejših na Zemlji. Zaradi tega sodi Slovenija med države s srednjo potresno nevarnostjo. PAS NAJVEČJE POTRESNE NEVARNOSTI OD SEVEROZAHODA DO JUGOVZHODA Čeprav potresi pri nas ne dosegajo prav velike magnitude, so lahko njihovi učinki dokaj močni zaradi razmeroma plitvih žarišč. Po karti potresne nevarnosti, ki upošteva katalog potresov v Sloveniji in njeni okolici od leta 567 do danes ter potresno dejavne prelome in narive, poteka pas največje potresne nevarnosti čez osrednjo Slovenijo od severozahoda proti jugovzho- Izsek iz karte potresne nevarnosti Slovenije (Vir: ARSO Urad za seizmologijo) REGIJSKI ŠTAB CIVILNE ZAŠČITE ZAHODNO ŠTAJERSKE REGIJE du. V tem pasu so najbolj ogroženi Bovško z Bre-ginjskim kotom, širša okolica Ljubljane in območje Brežic. Potresno najmanj ogrožena sta severovzhod države in slovenski del Istre na jugozahodu. POTRESNO NAJMANJ OGROŽENI V MOZIRJU IN SOLČAVI Kot lahko razberemo s karte potresne nevarnosti, ki so jo izdelali v nacionalnem uradu za seizmologijo, se Zgornja Savinjska dolina nahaja na območju s srednjo potresno ogro- Leta 1511 je potres z žariščem na območju Idrije dosegel 9-10. stopnjo po evropski 12-stopenjski lestvici oziroma magnitudo 7. To je bil do sedaj največji potres z žariščem na slovenskih tleh. ženostjo, vendar niso vsi kraji v dolini v isti coni. Mozirje in Solčava ležita v rumeni coni, ki je le za razred višje na lestvici potresne ogroženosti od zelene cone, v kateri se nahaja praktično celoten severovzhod države. Nazarje, Rečica ob Savinji, Ljubno ob Savinji in Luče se nahajajo v oranžni coni, medtem ko je Gornji Grad pozicioniran v temno oranžno cono. Črnivec kot najbolj zahodni predel gornjegrajske občine je že v rdeči coni, ki pokriva celotno ljubljansko kotlino. Franci Kotnik Z doslednim upoštevanjem ukrepov lahko preprečimo tretji val epidemije V času epidemije štab Civilne zaščite Zahodne Štajerske regije redno poroča o razmerah v regiji. Na videokonferenci sredi decembra sta med drugimi spregovorila poveljnik štaba Janez Melanšek in strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje mag. Franc Vindišar. LETOŠNJI PRAZNIKI V NOVI REALNOSTI Po besedah Melanška so letošnji prazniki potekali v novi realnosti, druženje je bilo odsvetovano, saj je za zajezitev novega koronavirusa najpomembnejša fizična razdalja. Spomnil je, da lahko osebni stik nadomesti klic ali video povezava: »Obnašati se moramo tako, kot da je že skoraj vsakdo od nas prenašalec virusa. Največ bomo za varnost naredili z upoštevanjem zaščitnih ukrepov, ki jih priporočajo slovenski in tuji strokovnjaki in s tem omogočili najhitrejši povratek v normalno življenje.« Regijski štab dnevno izvaja koordinacijo med 33 občinami in službo za podporo na državnem nivoju. V njihove aktivnosti so vključeni številni pripadniki sil za zaščito in reševanje in prostovoljci humanitarnih ter drugih organizacij. PO PRAZNIKIH TRETJI VAL EPIDEMIJE? Vindišar je opozoril, da se nekje sredi januarja pričakuje tretji val epidemije, ki bo verjetno posledica druženja ljudi med prazniki. Novembra so bili v bolnišnici zelo obremenjeni zaradi naraščajočega trenda okuženih v regiji, v sredini decembra pa se je situacija nekoliko umirila: »K sreči se je bistveno izboljšalo tudi stanje pri aktivno okuženih zaposlenih in delo nekoliko lažje organiziramo.« Napori, ki jih v tem času v svoje delo vlagajo zaposleni v celjski bolnišnici, so daleč nad normalnimi. Pozval je prebivalce, da se med prazniki in tudi kasneje odpovedo adrenalinskim športom, uporabi pirotehničnih sredstev in običajnemu druženju. Družijo naj se v »socialnih mehurčkih«, ki naj bodo čim manjši. To je edini način, da se izognemo napovedanemu tretjemu valu epidemije ali da bo le-ta v blažji obliki. Kapacitete zdravstvenega sistema so namreč omejene. Vindišar je poudaril, da v bolnišnici kljub epidemiji v največji možni meri skrbijo za ostale bolnike, in nakazal skorajšnje izboljšanje razmer: »Počakajmo na cepivo, ki je pravo orožje proti novemu koronaviru-su, in potem, menim, bomo lahko zaživeli drugače.« Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 1, 8. januar 2021 7 Gospodarstvo, Iz občin SMUCISCE GOLTE Z NOVIM LETOM PRIČELO Z OBRATOVANJEM Spust po belih strminah le z negativnim testom na koronavirus Smučišča so po vladnem odloku s 1. januarjem lahko ponovno zagnala žičniške naprave. Vendar so se ljubitelji alpskega smučanja po urejenih belih strminah lahko spustili le ob predložitvi negativnega testa na koronavirus. Smučišče Golte je kot prvo smučišče v Sloveniji organiziralo mobilni laboratorij, kjer lahko smuke željni test opravijo tik pred vstopom na smučišče. V CENO SMUČARSKE KARTE VKLJUČENO TESTIRANJE Na smučišču Golte so se odločili, da hitre teste zagotovijo sami in jih sami tudi financirajo, je pojasni- Testiranje poteka med 7.30 in 14. uro v organizaciji pooblaščenega izvajalca na vstopni točki na smučišče. la direktorica družbe Golte Suzana Srdic. Vsak smučar, ki kupi karto, ima v ceno vključeno tudi testiranje, opravi pa ga lahko ob spodnji postaji nihalke Zekovec. Negativen test lahko smučarji prinese- OBČINSKI SVET MOZIRJE Direktorica družbe Golte Suzana ob odprtju smučišča jo tudi s seboj, opravljen mora biti v Sloveniji in ne sme biti starejši od 24 ur. Vožnja z žičniškimi napravami oziroma smučanje brez opravljenega testa je dovoljeno otrokom do vključno 12. leta starosti v spremstvu staršev. DNEVNA PRISOTNOST POOBLAŠČENEGA IZVAJALCA HITRIH TESTOV Testiranje poteka med 7.30 in 14. uro v organizaciji pooblaščenega izvajalca na vstopni točki na smučišče. Po besedah Srdiceve je bil velik organizacijski projekt v tako Zelena luč za odprtje razvojnega oddelka za otroke Na pobudo ravnateljice mo-zirskega vrtca Mateje Glušič in re-čiške županje Ane Rebernik so se zgornjesavinjski župani in županji odločili, da podprejo odprtje razvojnega oddelka za otroke, ki potrebujejo posebno obravnavo. Oddelek bodo odprli v enoti vrtca Lipa na Rečici po pridobitvi vseh potrebnih soglasij. To pa se ne bo zgodilo ta mesec, kot si je želela Reber-nikova. V občini Mozirje je bilo treba spremeniti odlok o ustanovitvi Javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Mozirje in mozirski svetniki so spremembo odloka potrdili. USKLAJENI S SOUSTANOVITELJICO V odlok je bilo potrebno dodati, da vrtec opravlja dejavnost vzgo- Srdic: »Odzivi prvih obiskovalcev so bili zelo pozitivni.« kratkem času najti izvajalca, ki je pripravljen oziroma sposoben storitev zagotoviti, saj gre dnevno za večurno prisotnost na smučišču. PRVI OBISKOVALCI NAD ODPRTJEM NAVDUŠENI »Vse naprave obratujejo v skladu s priporočili NIJZ. Kljub temu, da lahko na gondolo vstopajo le osebe z negativnim testom, je še vedno potrebno upoštevati razdaljo 1,5 metra med uporabniki, kadar ne gre za člane istega gospodinjstva. Odzivi prvih obiskovalcev ob odprtju smučišča so bili zelo pozitivni. Soočamo pa se s številnimi BSH HIŠNI APARATI NAZARJE vprašanji glede ukrepov, testiranja, omejitev na gondoli, trajanja ukrepov in podobno, na katera žal tudi sami včasih nimamo odgovora,« je povedala Srdiceva. Prehod občinskih meja znotraj regije z namenom individualne športne aktivnosti je sedaj dovoljen, kar pomeni, da lahko na Golte pridejo smučarji iz celotne Savinjske statistične regije. Po besedah Srdiceve je bilo s strani ministrstva obljubljeno, da bodo poskrbeli po občinah za več točk za brezplačno testiranje, kjer se bodo lahko obiskovalci smučišča testirali in z negativnim testom vstopali na žičniške naprave. ZARADI OBILICE SNEGA IZPAD ELEKTRIKE Na smučišču Golte pa kljub oblici naravnega snega še ne obratujejo vse proge. Preteklo nedeljo so zaradi novozapadlega snega ostali brez elektrike in tako smučišče ni obratovalo. Napako so odpravili v najkrajšem možnem času in naslednji dan ponovno zagnali žični-ške naprave. Barbara Rozoničnik Kmalu 230 novih parkirnih mest je in izobraževanja predšolskih otrok ter po novem tudi prilagojen program predšolske vzgoje v dveh notranjih organizacijskih enotah. Spremembo odloka so uskladili s soustanoviteljico Občino Rečica ob Savinji in jo sprejeli po skrajšanem postopku LIKVIDACIJA JZ TKŠM MOZIRJE Prav tako so svetniki potrdili sklep o likvidaciji Javnega zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino (JZ TKSM) Mozirje. Zavod je bil ustanovljen leta 2006. Zadnja leta ni deloval, zaposleni so bili prerazporejeni v občinsko upravo, zato delovanja zavoda ni bilo več smiselno in v mozirski občini so se odločili za njegovo likvidacijo. Štefka Sem Parkirišče bo locirano ob logističnem centru. (Foto: Tatiana Golob) Gradbeno podjetje Tegar je sredi decembra za investitorja BSH Hišne aparate začelo graditi novo parkirišče, ki bo locirano ob logističnem centru, na desni strani regionalne ceste v smeri Nazarij. Če bo šlo vse po planu, bo že do konca januarja zaposlenim v tovarni malih gospodinjskih aparatov na voljo 230 novih parkirnih mestih, od tega bo 12 mest namenjenih in opremljenih za električne avtomobile. KF 8 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2021 8 Iz občin, Gospodarstvo, Oglasi JAVNO PODJETJE KOMUNALA MOZIRJE ceno omreznine za čiščenje odpadnih vod v treh občinah Direktor Javnega podjetja Komunala Mozirje Andrej Kladnik je mozirskim, nazarskim in reči-škim svetnikom na občinskih sejah predstavil elaborat o oblikovanju cene omrežnine za čiščenje odpadne vode. Obrazložil je, da se cena omrežnine zviša zaradi vlaganja v infrastrukturo, konkretno zaradi nove čistilne naprave v Lokah. Uporabnikom v občinah Mozirje, Nazarje in Rečica ob Savinji je Komunala novo ceno omrežnine v višini 4,4598 evra brez DDV pričela obračunavati ta mesec. JP Komunala Mozirje je na območju občin Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Ljubno in Luče izvajalec obvezne lokalne javne službe čiščenja odpadnih voda. Skladno z uredbo o metodologiji za oblikovanje cen, ki je v veljavi od leta 2013, izvajalec letno pripravlja elaborate o oblikovanju cen komunalnih storitev. OBRAČUNANA AMORTIZACIJA INFRASTRUKTURE V letu 2020 je bilo zaključeno poskusno obratovanje prve faze čistilne naprave v Lokah pri Mozirju. V elaboratu je izvajalec javne službe JP Komunala Mozirje omenjenim občinam, ki so lastnice čistilne naprave, prikazal dejavnost čiščenja komunalne odpadne vode ter finančne podatke in predlog cene omrežnine. Izračunana predračunska cena omrežnine skoraj v celoti predstavlja pripadajoči del amortizacije nove čistilne naprave in praktično ni primerljiva s sedanjo obračunsko. Direktor Andrej Kladnik je povedal, da se cena omrežnine viša zaradi vlaganja v infrastrukturo. (Foto: MS) PORABA NE VPLIVA NA OMREŽNINO Omrežnina je fiksni strošek, ni odvisen od porabe vode, določi se glede na velikost vodomera. Izračunani znesek omrežnine 4,4598 pomeni izračun za standardni hišni vodovodni priključek DN 20. Cena je v vseh treh občinah enotna in bo vplivala na višino računa za komunalne storitve tistih uporabnikov, ki so priključeni na javno kanalizacijo in čistilno napravo Mozirje. Štefka Sem OBČINA RECICA OB SAVINJI Viktor Mikek kandidat za sodnika porotnika V marcu 2021 se izteče mandat sodnikom porotnikom, ki so bili imenovani leta 2016. Objavljen je bil poziv za predlaganje kandidatov za mandatno obdobje 2021- 2026. Kot kandidata za sodnika porotnika je Občinski svet Občine Rečica ob Savinji na zadnji seji predlagal Viktorja Mikeka. Barbara Rozoničnik Spoštovane občanke in občani, obveščamo vas, da bomo tudi v Zgornjesavinjski dolini izvajali množično testiranje s hitrimi antlgenskiml testi na SARS-CoV-2. Testiranja bodo potekala v naslednjih terminih in na sledečih lokacijah: PONEDELJEK, 11.1. 2021 - Luč e/So Lč ava 9.00-10.00 NOVA ŠPORTNA DVORANA LUČE -Ljubno 11.00-12.00 KULTURNI DOM - Gornji Grad 13.00-14.00 M O VI OBČINSKI PROSTORI. Kocbekova 23, Gornji Grad TOREK, 12,1.2021 - Rccicn ob Savinji 9.00-10,00 OSNOVNA ŠOLA Reči« ob Savinji -Nazarje 11.00-12.00 DOM KULTURE -Mozirje 13.00-14.00 ŠPORTNA DVORANA pri Osnovni soli Mozirje Na odvzem brisa se ni potrebno posebej naročati, prav tako lokacije niso omejene samo la prebivalce občine lokacije (prebivalci Zgornje Savinjske doline se lahko udeležite testiranja na katerikoli lokaciji}, S seboj morate Imeti osebni dokument in kartico zdravstvenega zavarovanja ter številko mobilnega teleFona, na katerega boste s SMS obveščeni o rezultatu testiranja [najkasneje v času dveh ur). Poleg množičnega testiranja v navedenih terminih je možno brezplačno opraviti hitri test tudi VSAK DELOVNI DAN med 7.45 rn 3.00 uro pred ZP Nazarje {po sistemu »drive-in«; pripeljete se z avtomobilom in v njem počakate na odvzem, ki se izvaja pod nadstreškom). Zaželjeno je, da se na test naročite po mailu covrd@zszd.si ali na telefon 0383924 30 med 8.00 in 14.00 uro. Če bo test pozitiven, se nemudoma izolirajte in obvestite svojega izbranega zdravnika. Negativni rezultat testa naj vam ne da občutka lažne varnosti, saj $te Čez dve uri že lahko pozitivni. Še naprej upoštevajte vsa priporočila za preprečevanje širjenja okužbe. Pri čakanju na odvzem brisa ves čas vzdržujte medosebno razdaljo vsaj 2 metra in nosite masko. Pogoj za udeležbo na testiranju, da ste zdravi, brez znakov akutne okužbe dihal ali prebavil. V primeru bolezenskih znakov pokličite ambulanto svojega izbranega ali dežurnega zdravnika. Občine Zgornje Savinjske doline in Zgornje savinjski zdravstveni dom Nazarje OMn OklM «AH OUhi UU« UUu 11,»i» (lo^iriJ I LJr Savinjske novice št. 2, 15. januar 2021 9 Ljudje in dogodki 1 Zgodilo se je v letu 2020 50 LET USPEŠNE ZGODBE PODJETJA BSH NAZARJE Uspešna zgodba tovarne malih gospodinjskih aparatov se je začela leta 1970 v takratnem obratu Gorenja na lokaciji Nazarje s proizvodnjo stenskih kuhinjskih tehtnic za nemško podjetje Krups. 30 LET PODJETJA RIHTER Jeseni 1990 je bilo v Gornjem Gradu ustanovljeno podjetje Rihter. V 30 letih so iz majhnega družinskega podjetja zrasli v eno najuspešnejših podjetij na področju gradnje montažnih hiš v Sloveniji. 30 LET PRAZNUJE TUDI INPUT D.O.O. NAZARJE Podjetje za opravljanje knjigovodskih in računovodskih storitev Input d.o.o. sta leta 1990 ustanovila Štefka in Ivan Purnat. 7 DESETLETIJ PODJETNIŠTVA MATJAŽEVIH IZ MOZIRJA Leta 1950 so Matjaževi na trgu v Mozirju začeli z uspešnim frizerskim salonom za dame in gospode, danes se tretji rod družine na tem mestu ukvarja z grafičnimi tehnologijami. POL STOLETJA KAKOVOSTI BIDER KMETIJSKE MEHANIZACIJE Dejavnost se je pričela kot skrb za posodabljanje različnih del na njihovi srednje veliki kmetiji, po 50 letih pa je podjetje pomemben proizvajalec kmetijske opreme in strojev za izkoriščanje lesne mase in opravljanje domačih opravil. JUBILEJNI, 60. FLOSARSKI BAL ZELO OKRNJEN Prvo avgustovsko nedeljo so flosarji uprizorili splovitev flosa, vožnjo po Savinji in moker krst zelenca. Večino načrtovanih prireditev pa so zaradi epidemije odpovedali. Flosarji so uprizorili moker krst zelenca. (Foto: JM) 55. VINARSKA V SOLČAVI Kulturno društvo Franc Herle Solčava ostaja zvesto tradiciji, saj je pripravilo že 55. Vinarsko -hudomušen pregled dogodkov preteklega leta. 40 LET KONJEREJSKEGA DRUŠTVA Minulo leto je kljub okrnjeni dejavnosti minilo v znamenju 40-letnice Konjerejskega društva Zgornjesavinjske doline. PRAZNOVALO TUDI OZ VVS ZSZD Lani so člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko-Za-drečke doline obeležili 30-letnico upora proti oddaji orožja Teritorialne obrambe Jugoslovanski armadi in 30-letnico ustanovitve Manevrske strukture narodne zaščite. 30. OCENJEVANJE ŽELODCEV NA REČICI OB SAVINJI Združenje izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca je pripravilo 30. ocenjevanje te suhome-snate specialitete. Tokrat zgolj kot delovni sestanek brez prisotnosti javnosti. Bojan Bider nadaljuje očetovo delo in poslanstvo. (Foto: JM) 30 LET PEKARNE KRAMER V GORNJEM GRADU Janez Kramer se je po prihodu iz Švice odločil, da v Gornjem Gradu najame pekarno in začne na svoje. To je bilo leta 1990. 65. SKUPŠČINA GASILSKE ZVEZE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Prvič je bila redna letna skupščina zgornjesa-vinjske gasilske zveze, tokrat jubilejna, izpeljana v dopisni obliki. 25 LET GALERIJE ŠTEKL V Steklu se je v 25-tih letih zvrstilo veliko število uveljavljenih razstavljavcev, slikarjev, kiparjev in fotografov. 15 LET DELOVANJA NARAVOVARSTVENE ZVEZE SMREKOVEC Naravovarstvena zveza Smrekovec združuje društva, ki se zavzemajo za varstvo narave in trajnostni razvoj na širšem območju Smrekov-škega pogorja. 15. BOČKI POKAŽI KAJ ZNAŠ Bočko kulturno društvo je pripravilo 15. tradicionalno prireditev Pokaži kaj znaš. Številni obiskovalci so lahko uživali v dvournem programu. 10. TRADICIONALNI TURNIR PLESNIK OPEN V hotelu Plesnik v Logarski dolini je potekal 10. jubilejni mednarodni turnir bridgea Plesnik Open, na katerem se je pomerilo 40 igralcev iz štirih držav. 10 LET KMEČKE TRŽNICE V BOHAČEVEM TOPLARJU Kmečka tržnica v Bohačevem toplarju v Nazarjah je s krajšim programom in pestro ponudbo izdelkov izpod pridnih rok lokalnih proizvajalcev obeležila 10 let delovanja. 5. BOŽIČNA BAJKA SLOVENIJE Tradicionalno Božično bajko Slovenije je ustavila epidemija covida-19, zato je potekala v zelo okrnjeni obliki. Kljub temu so v parku namestili kar 1,6 milijona barvnih lučk. DOLINA PONOSNA NA ŠTEVILNE DOSEŽKE NAŠIH PODJETIJ Časnik Finance je podjetju BSH Hišni aparati Nazarje podelil priznanje tovarna leta 2020. Podjetje je nato postalo še tovarna leta v kate- Zaradi številnih omejitev je bilo ocenjevanje želodcev izvedeno kot delovni sestanek brez prisotnosti javnosti. (Foto: MŠ) Lani so v BSH Hišnih aparatih prejeli naziv tovarna leta na nacionalnem nivoju in v kategoriji velikoserijska proizvodnja v globalnem merilu. (Foto: IS) goriji velikoserijska proizvodnja, nagrado podeljuje SV Veranstaltungen in Kearney v sodelovanju s specializirano revijo Produktion. Inovatorji BSH Hišnih aparatov so na prireditvi Dan inova- O 10 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2021 10 Ljudje in dogodki 1 tivnosti 2020 prejeli srebrno priznanje za aparat MUM5 s tehtnico in bronasto priznanje za popolnoma avtomatski kavni aparat EQ.500. Ljubensko podjetje Podkrižnik d. o. o. je s podjetjem Domel iz Železnikov prejelo zlato priznanje gorenjske zbornice za projekt Razvoj centralnega pogona za e-kolo. Za isti projekt so v okviru Dneva inovativnosti prejeli zlato priznanje Gospodarske zbornice Slovenije. Medijska hiša Delo pa jih je uvrstila med deset no-minirancev v okviru projekta Delove podjetniške zvezde. LUČE PRVA SAMOOSKRBNA ENERGETSKA SKUPNOST V SLOVENIJI Sistem družbe Petrol je v Lučah predstavil prvo energetsko skupnost v Sloveniji, ki lahko v celoti sama pokrije potrebe po električni energiji zgolj na osnovi proizvodnje iz obnovljivih virov. NOVO PRIZNANJE ZA DESTINACIJO LOGARSKA DOLINA - SOLČAVSKO Logarska dolina - Solčavsko je letos drugič zaporedoma prepoznana kot ena izmed top 100 najbolj trajnostnih destinacija na svetu. IZSTOPAJOČI DOSEŽKI POSAMEZNIKOV Upravni odbor Združenja Manager je predsedniku upravnega odbora družbe BTC Jožetu Mermalu podelil priznanje za življenjsko delo na področju managementa 2019. Zasebni raziskovalec Srečko Pisnik iz Krope je v lanskem letu prejel več mednarodnih nagrad za svoji inovaciji stol Felice Supra, ki ima vgrajeno njegovo ploščo EASEBelt Dynamic MM in pas EASEBelt. Srečko Pisnik je prejel več mednarodnih nagrad za svoji inovaciji. Primož Lončar, direktor nabave in kontrolin-ga v podjetju BSH Hišni aparati Nazarje, je prejel laskavi naslov nabavni manager leta 2020, ki ga podeljujeta podjetje Planet GV in Združenje na-bavnikov Slovenije. Ljubenski župan Franjo Naraločnik je bil na nadomestnih volitvah za državnega svetnika izvoljen v državni svet kot prvi državni svetnik iz Zgornje Savinjske doline. Bojan Golob iz Nazarij je od policije prejel medaljo za požrtvovalnost, saj je na Krvavcu pomagal rešiti življenje otroku. Predsednica Slovenskega društva hospic Solčavanka Renata J. Roban je od predsednika države Boruta Pahorja prejela zahvalo za vlogo na področju paliativne oskrbe in pomoči umirajočim in njihovim svojcem. Toja Skok iz Mozirja je postala World top model Slovenia 2020. Miha Brodnik iz Mozirja je s skladbo Stere-opoetica zmagal na natečaju pionirja in velemojstra elektronske glasbe Jean-Michela Jarra. Izbran je bil izmed 300 glasbenikov iz vsega sveta. Veri Kumprej z Ljubnega ob Savinji je bilo podeljeno priznanje za življenjsko delo sveta JSKD OI Mozirje. Na 14. mednarodnem tekmovanju harmonikarjev za nagrado Avsenik v Begunjah na Gorenjskem je 10-letni harmonikar Tomaž Brgles z Ljubnega ob Savinji osvojil srebrno priznanje. OTVORITVE, PRENOVE ... V Lučah so v januarju dočakali moderno, funkcionalno, nizko energetsko, okolju prijazno in brez kreditov narejeno športno dvorano. Otvoritve nove športne dvorane v Lučah se je udeležil predsednik države Borut Pahor. (Foto: MS) Po dolgih letih truda in dogovarjanj so uradno otvorili bivalno enoto Varstveno delovnega centra SAŠA v Mozirju, ki je zaživela s 1. oktobrom. Na Okrešlju je bila 16. septembra priložnostna slovesnost ob postavitvi temeljnega kamna novega Frischaufovega doma. Družba DEOS je v Gornjem Gradu junija začela gradnjo novega modernega centra za delo z osebami z demenco - Makov svet. S pomočjo donacije BSH Hišnih aparatov Nazarje je Mozirski gaj uredil novo otroško igrišče v Mozirju. V Mozirju je v bližini krožišča pri avtobusni postaji stekla gradnja nakupovalnega centra Jager, v katerem bo dobilo službo 15 sodelavcev. Družinsko podjetje Kea je v spomladanskem času prenovilo svojo trgovsko poslovalnico v Gornjem Gradu, v decembru pa je povečano in prenovljeno trgovino odprlo še na Ljubnem. V Gornjem Gradu so od decembra bogatejši še za živilsko trgovino (Mercatorjevo franšizo) v Obrtni coni Smreka. Konec septembra je naša dolina dobila po- tapljaško društvo Močvirska sklednica Zgornje Savinjske doline, njegov predsednik je Mitja Miklavžina. Čeprav se ne dogaja v naši dolini, pa je zanjo zelo pomemben tudi začetek gradnje severnega kraka 3. razvojne osi, ki je oktobra stekel v Ga-berkah pri Šoštanju. Za našo dolino je zelo pomemben začetek gradnje severnega kraka 3. razvojne osi. (Foto: JM) SENČNE PLATI LETA 2020 V januarju je zagorelo v proizvodni hali podjetja Biomasa. Ocena nastale materialne škod je bila okoli dva milijona evrov. V proizvodni hali podjetja Biomasa je ogenj povzročil za okoli dva milijona evrov škode. (Foto:IS) V začetku februarja je po Zgornji Savinjski dolini pustošil silovit vihar, ki je razkrival strehe, povzročil požar in prekinitev elektrike. To je bil že drugi hud vihar v kratkem času. V marcu se je poslovilo prej zelo aktivno Kul-turno-umetniško društvo Utrip Rečica ob Savinji, ki je v rečiški občini 16 let skrbelo za organizacijo prireditev z različnih področjih kulture. V 41. letu se je iztekla tudi pozitivna podjetniška zgodba družinskega podjetja Kovač, ki je aprila vložilo predlog za stečajni postopek družbe Mizarstvo Kovač d. o. o. Kot v letu 2019 se je tudi v letu 2020 v naši dolini zgodilo nekaj pokolov ovc in jagnjet, ki so bile žrtve volkov, ter krav, katere je pokončal mlajši medved. Pripravila Tatiana Golob Savinjske novice št. 2, 15. januar 2021 11 Organizacije, Iz občin, Gospodarstvo KRVODAJALSKA AKCIJA NA RECICI OB SAVINJI Kri darovalo skoraj sto krvodajalcev Območno združenje Rdečega križa Zgornje Savinjske doline je pripravilo krvodajalsko akcijo. Odvzem krvi v rečiški osnovni šoli so v sredo, 23. decembra, opravili zdravstveni delavci Zavoda RS za transfuzijsko medicino. Vabilu Rdečega križa se je odzvalo skoraj sto krvodajalcev, ki so darovali nekaj manj kot petdeset litrov prepo-trebne življenjske tekočine. KRVODAJALCI IZKAZUJEJO HUMANOST IN SOLIDARNOST Krvodajalci z darovanjem krvi tlS Ml izkazujejo najbolj plemenite človeške lastnosti, kot sta humanost in solidarnost, ter pomembno prispevajo k nemotenemu delovanju zdravstva. Med udeleženci akcije sta bila tudi Marija Ugovšek z Ljubnega ob Savinji in Martin Go-ličnik iz Smihela, ki sta se za to potezo odločila že več kot šestde-setkrat. Marija Ugovšek z Ljubnega ob Savinji je kri darovala že šestdesetkrat. KLJUB EPIDEMIJI USPESNO KRVODAJALSKO LETO Na območju Zgornje Savinjske doline je bilo v letu 2020 izvedenih osem krvodajalskih akcij, v katerih je skupaj sodelovalo več kot 600 darovalcev, je povedala sekretarka območnega združenja Rdečega križa Ilka Kramer Marolt. Seveda so bile vse akcije organizirane v skladu z navodili NIJZ in priporočili za preprečevanje širjenja koronavirusa. Tekst in foto: Marija Šukalo OBČINSKI SVET OBCINE NAZARJE Proračun za leto 2021 »pod streho« Na decembrski seji občinskega sveta Občine Nazarje so svetniki potrdili predlog proračuna za leto 2021, ki je bil v prvem branju sprejet na seji v mesecu oktobru. V času javne razgrnitve predloga proračuna so na občino prispele tri pobude, ki so bile tudi upoštevane. VIŠJA PODPORA ZA INVESTICIJE V KMETIJSTVU Zupan Matej Pečovnik je na seji občinskega sveta povedal, da je komisija za kmetijstvo predlagala, da se podpora za investicije, s katerimi so se kmetje v letošnjem letu prijavili na razpis, poveča s 15,65 na 25 odstotkov. To bi za občinski proračun pomenilo obremenitev v OBČINSKI SVET LJUBNO višini 27.000 evrov. Na predlog župana so pobudo delno upoštevali in povišali znesek na 20.000 evrov. Kot razlog je Pečovnik navedel podatek, da so bila sredstva, ki jih je občina zagotovila za kmetijstvo za obdobje 2015-2020, do konca novembra letošnjega leta porabljena le 54-odstotno. POTREBNA SANACIJA OPORNEGA ZIDU OB POKOPALIŠČU Martin Štiglic je v javni obravnavi opozoril na potrebo po sanaciji opornega zidu ob zgornjem pokopališču v Nazarjah. Zid je v zelo slabem stanju, zato so sanacijo načrtovali že v letu 2019 in jo umestili v proračun za leto 2020, Nižja vrednost točke za nadomestilo za uporabo stavbnega zem a do realizacije še ni prišlo. Obnova je zdaj predvidena v letu 2021, sredstva zanjo so s 25.000 povišali na 30.000 evrov. SOFINANCIRANJE OBNOVE GASILSKEGA DOMA V ŠMARTNEM OB DRETI Prostovoljno gasilsko društvo Smartno ob Dreti je v lanskem letu začelo z obsežno adaptacijo in energetsko sanacijo gasilskega doma v Smartnem. Dela bodo potekala v več fazah v obdobju več let. V letu 2021 nameravajo za ta projekt nameniti 25 do 30 tisoč evrov. Poleg lastnih ur dela bodo zagotovili tudi del finančnih sredstev, Občina pa bo na osnovi prošnje društva primaknila 20.000 evrov. Med trajanjem javne razgrnit- OBČINSKI SVET GORNJI GRAD ve je občinska uprava pridobila dokončne izračune primerne porabe, na področju izvedbe projektov so opravili dodatne analize in upoštevali zakonske spremembe glede sofinanciranja investicij. IZLOČILI PRVOTNO NAČRTOVANO ZADOLŽEVANJE V predlogu proračuna za leto 2021 so prihodke povečali za 389.430 evrov, prvotno planirano zadolževanje pa so izločili, ker bodo prihodnje leto vsa sredstva nepovratna. Na strani odhodkov so prvotno planirane stroške povišali za 192.506 evrov, planiranega odplačila dolgov pa niso spreminjali. Nastasja Kotnik |ISčG Poročilo o delovanju Komunale letos Ljubenski svetniki so na decembrski seji določili vrednost točke za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) za leto 2021. Za leto 2020 je vrednost točke znašala 0,001637 evra. Po veljavnem odloku se vrednost točke spremeni skladno s povprečno 12-meseč-no rastjo cen. Le-ta je v novem- bru 2020 po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije znašala -0,9 odstotka. Potrjena vrednost točke za leto 2021 tako znaša 0,001622 evra, kar pomeni minimalno znižanje in posledično nekoliko manjše zneske na položnicah za občane. Štefka Sem Svetniki občine Gornji Grad so lani ob spremembi odloka o ustanovitvi javnega podjetja Komunala na kratko spregovorili tudi o delovanju komunale v letu 2021. V odlok so vnesli določbo, da direktorja Komunale imenuje in razrešuje nadzorni svet podjetja. Glede prihodnosti Komunale so sprejeli odločitev, da poča- kajo na poročilo o delu in poslovanju podjetja v letu 2020, ki ga mora vršilec dolžnosti direktorja Darko Fras pripraviti čim prej. Na osnovi rezultatov bodo odločali o tem, ali bo podjetje delovalo še naprej ali pa se bodo zaposleni prezaposlili v občinskem režijskem obratu. Štefka Sem 12 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2021 12 Zgodovina in narodopisje PETER WEISS Ignac Orožen o podružnični cerkvi svete Katarine na Čreti lišča in tudi ne svojega cerkovnika.« (Ljubljanski škofijski arhiv, fascikel 25) Leta 1867 je bil namesto poškodovanega večjega, zgoraj omenjenega 101 funt [= 56,5 kilograma] težkega zvona pri Albertu Samassu [18331917] v Ljubljani ulit in priskrbljen nov, 242 funtov [= 135,5 kilograma] težek zvon. Cerkvi so pri-zidali zakristijo, v cerkvi so naredili estrih, na severni strani sta bili prebiti dve novi okni, vsa okna pa so zamrežili. Na novo je bil opremljen tu- di glavni oltar, stranska sta dobila nove stenske poslikave, priskrbljena je bila nova prižnica, celotno poslopje pa je bilo popravljeno in prebe-ljeno. Tako obnovljeno cerkev je na žegnanjsko [= lepo] nedeljo 20. oktobra 1867 posvetil krajevni župnik Janez Stuller [1812-1876, po rodu iz Mozirja; na Vranskem je bil župnik od leta 1858 do smrti]. Leta 1872 so obnovili zelo propadlo obzidje okoli cerkvenega dvorišča. Cerkev svete Katarine na Čreti z jugozahoda SE O PRIROČNIKIH ZA SPREHOD PO NASI CERKVENI ZGODOVINI Na Čreti pri Kokarjah sta dve podružnični cerkvi. Spadata v župnijo Vransko, ker pa stojita na sami meji z Zgornjo Savinjsko dolino, sta tule obravnavani med drugimi zgornjesavinjski-mi cerkvami. V prejšnji številki je bila predstavljena večja, cerkev Matere Božje, tokrat pa je na vrsti manjša, svete Katarine, ki stoji na grebenu zahodno od prve. Zapiske o njej je Ignac Orožen objavil leta 1880 v knjigi Dekanija Braslov-če (v nemščini Das DekanatFraBlau) na straneh 89-90. - Prevod in nujne komentarje v oglatih oklepajih ter fotografijo in pripis o umetno-stnozgodovinskih priročnikih je prispeval urednik te strani. SVETA KATARINA NA ČRETI Komaj četrt ure hoda jugozahodno od Marijine cerkve na Čreti leži na grebenu istega hriba kapela svete Katarine. Zgrajena je v gotskem slogu, ima zelo ozka okna s šilastimi loki, obokan prezbiterij, v ladji poslikan strop iz desk in opečnat tlak. Le okoliščini, da je sosednja, bolj obiskovana Marijina cerkev pritegovala pozornost in dejavnost ljudi, ki so hlepeli po novostih, in jih hkrati odvračala od manjše cerkve, se lahko zahvalimo, da je ta mala cerkev ohranjena v starem stanju. Poleg glavnega oltarja svete Katarine sta v kapeli še dve oltarni mizi s stenskimi slikarijami, in sicer na desni svetega Pankracija in na levi svetega Egidija. Letnice so tele: na kropilniku ob portalu 1656, na zunanji strani prezbiterija 1685, na prižnici 1687. V lesenem zvoničku te kapele sta dva mala zvonova, od katerih je na večjem tale napis z gotskimi malimi črkami: »Jezus Na-zarenus m + ri + 3x + [Jezus Nazarečan]« (morda 1434?), na manjšem pa »Jesus Fili Dei Vivi Miserere Nobis [= Jezus, Božji Sin človeški, usmili se nas].« - Ti zapiski so nastali leta 1855. Starejši in novejši zapiski o tej cerkvi pa se glasijo takole [prva dva sta v latinščini]. »1631. Cerkev svete Katarine na Čreti [v izvirniku: in Zhriet] ima tri oltarje: 1. svete Katarine v prezbiteriju, 2. na evangeljski strani svetega Pankracija in na epistelski strani svetega Egidija. Ima majhen vinograd, 15 krav, 31 ovc.« (Ljubljanski škofijski arhiv, fascikel 27) »1699. Cerkev svete Katarine: prezbiterij ima obokan strop, ladja pa strop s slikami v prastarem slogu. Zakristije nima, prav tako ne pokopa- Pri prevajanju zapiskov Ignaca Orožna (18191900) iz nemščine je treba vzeti v roko mnoge knjige. Slovarji z nemščino in latinščino so samoumevni in brez njih pač ne gre. Kdor bi rad vedel kaj več o splošni in cerkveni zgodovini Zgornje Savinjske doline, ki se pokriva z deka-nijo Gornji Grad, pa bo lahko uporabil temeljne knjige, ki so po Orožnovi dobi izšle v slovenščini. Pisec imenitnega in še danes sijajnega priročnika Dekanija gornjegrajska iz leta 1905 je umetnostni zgodovinar in duhovnik Avguštin Stegenšek (1875-1920); izjemna količina zanesljivih podatkov v tej knjigi je dosledno pospre-mljena s črno-belimi fotografijami in tlorisi cerkev. Knjigo se da v obliki PDF zastonj prenesti s spletnega mesta dLib.si. Umetnostni zgodovinar in konzervator Jože Curk (1924-2017) je brez ilustracij pripravil pregled sakralnih spomenikov v takratnih velikih občinah Mozirje in Žalec (v letih 1966 in 1967). V njem manjka edinole cerkev Svetega Duha v Podolševi. (O cerkvi svete Katarine na Čreti je tu zapisano: »Cerkev je bila leta 1944 požgana, obnovljena pa je bila leta 1952.«) Nazadnje, leta 2004, je v zbirki Leksikon cerkva na Slovenskem pri Mohorjevi družbi v Celju izšla knjiga Dekanija Gornji Grad s she-matskimi opisi Metode Kemperl in tudi Luka Vidmarja ter z barvnimi fotografijami vseh cerkev. Pohvalna je velika preglednost mnogih podatkov, zbranih v knjigi, ki je bogatejša, kot bi pričakovali od priročnega formata, na koncu pa je dodanih še nekaj uporabnih kazal (umetnikov, zavetnikov ipd.). Tu je napaka v literaturi, saj je Curkova knjiga o cerkvenih spomenikih v mozirski občini izšla leta 1966, ne 1967. Ignac Orožen je - naj se ve - v isti zbirki izdal dve knjigi: Dekanija Gornji Grad je res izšla leta 1877, druga, Benediktinski samostan Gornji Grad, pa leta 1876. Savinjske novice št. 2, 15. januar 2021 13 Nasveti, Gospodarstvo Namen in strategija polnega obroda MARIJAN DENSA, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje Namen semena je seveda razmnoževanje in širjenje posamezne vrste po gozdu. Pri razširjanju ima vsaka gozdna drevesna vrsta svojo strategijo, ki je odvisna tudi od njene vloge v gozdu. kako se Širijo drevesne vrste? Večina drevesnih vrst svoje seme na daljše razdalje razširja predvsem s pomočjo vetra. Za to ga opremijo z različnimi letalnimi pripomočki, kot so krilca pri iglavcih, javorjih, lipah in brezah ter dlačice pri vrbah. Zlasti pri pionirskih vrsta so poleg tega semena zelo lahka, da lahko letijo zelo daleč. Druge vrste za svoje širjenje »uporabljajo« živali. Divja češnja na primer s hranljivimi plodovi privablja različne ptiče, ki raznašajo njeno seme tako, da pojedo plod in neprebavljeno košči-co (seme) izločijo skozi prebavni trakt. Posledično češnja semeni bolj ali manj enakomerno vsako leto. Podobno ravnajo tudi druge plodonosne vrste, na primer jerebika, mokovec in glog, njihovo neprebavljivo seme raznašajo živali. Voda je pri naših vrstah le slučajni prenašalec semena. Bukev, mati gozdov, s svojim semenom hrani številne gozdne živali. (Foto: MD) DREVESA S TEŽKIM SEMENOM (PLODOVI) ŠIRIJO PREDVSEM ŽIVALI Drugače je pri vrstah s težkim semenom, torej pri bukvah, hrastih in kostanju. Pri teh vrstah je raztros semena omejen le na bližnjo okolico krošnje. Drevesa si za širjenje semena na daljavo pomagajo s tem, da so njihovi plodovi pomembna hrana za živali. Ko si te pripravljajo zimsko zalogo, semena raznašajo naokrog in pri tem del semena na tak ali drugačen način ostane za kalitev. Gozd se v letih z normalnim obrodom pomlajuje zadržano, saj takrat živali »pomalicajo« večji del semena in ga za vznik ostane le manjši del. Zato so za te vrste semenska leta strateško pomembna. Količina semena je tedaj nekajkrat večja od normalne letine, zato ga živali porabijo le manjši del. Tako lahko pride do prave eksplozije pomlajevanja. SKRB ZA GENETSKO RAZNOLIKOST VRSTE IN GOZDA Kadar se vrste (rastlinske in živalske) plodijo množično, pride do izrazito večjega mešanja genov kot v normalnih letih. To velja tudi za drevesa. Vrsta na ta način poskrbi za svojo gensko raznolikost, kar je eden od pogojev prilagajanja razmeram in spremembam v naravi, tudi klimatskim spremembam. plenilce, torej sove, podlasice in številne druge. Kljub povečanemu prirastu živali ostane po semenskem letu dovolj semena za množičen vznik in razvoj podmladka. Tega med razvojem v odraslo drevo oziroma gozd čakajo številne preizkušnje, od vremenskih neprilik do objedanja od rastlinojede divjadi. Bogat vznik je pogoj za zdrav in kvaliteten gozd. (Foto: MD) Semenska leta imajo močan vpliv tudi na povečano biodiverziteto številnih živalskih vrst in posledično celotnega gozdnega ekosistema. Na obilen obrod se živali odzovejo s povečano rodnostjo in uspešnejšim preživetjem podmladka. To dobro vedo lovci, ki se po polnem obrodu vrst s težkim semenom soočajo s povečanim priras-tom divjih prašičev, polhov in drugih živalskih vrst, ki se prehranjujejo s temi semeni oziroma plodovi. V NARAVI JE VSE POVEZANO Za polhe je znano, da semensko leto bukve zaznajo že spomladi. Spomladi se prehranjujejo s popki in brsti bukev. V semenskem letu je veliko več cvetnih popkov, brstov in kasneje cvetov kot običajno. Cvetni brsti vsebujejo vitamin E, ki pospešuje razmnoževanje polhov. Polšji podmladek je zato jeseni številen, zanj pa je že pripravljena obilna pojedina, ki omogoči preživetje večjega dela mlade populacije. Obilica polhov pomeni pogrnjeno mizo za njegove Bukev je osnovni gradnik naših gozdov. (Foto: MD) SLOVENJ GRADEC Licitacija vrednejšega lesa 2021 Priprave na letošnjo licitacijo vrednejšega lesa v Slovenj Gradcu, ki bo 15. po vrsti, so že v polnem teku. Dovoz hlodovine poteka od 4. do 18. januarja. Dan odprtih vrat, ko bodo znani rezultati dražbe in si bo možno razstavljene sortimente lesa ogledati, bo 18. februarja. Nekateri lastniki gozdov imajo les za licitacijo že pripravljen, ostali pa se bodo morali kar podvizati, če bodo hoteli urediti vse potrebno. Pomembno je, da za posek lastniki izberejo res najvrednejši les, saj so kupci pripravljeni dobro plačati samo za vrhunsko kvaliteto. Se pomembnejše je, da les pravilno skrojijo. O tem naj se posvetujejo z revir-nim gozdarjem ali drugim poznavalcem. Za prevoz lesa mora poskrbeti vsak lastnik sam in ga opremiti z vso potrebno dokumentacijo. Nekatera društva lastnikov gozdov organizirajo skupinski prevoz, lahko pa se med seboj poveže več lastnikov, ki si organizirajo skupni prevoz in s tem zmanjšajo stroške. Za sortimente oreha platane in oreškarja mora lastnik obvezno pridobiti rastlinski potni list, kar je treba storiti pravočasno. Marijan Denša 14 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2021 14 Gospodarstvo, Organizacije, Iz občin SAŠA INKUBATOR V Prestrukturiranje SAŠA regije tudi z industrijskim inkubatorjem Na decembrski seji sveta Mestne občine Velenje je direktorica SAŠA Inkubatorja Karla Sitar predstavila projekt Industrijsko-teh-nološki inkubator, ki bi ga ob ugodnih pogojih lahko začeli izvajati že konec letošnjega leta. Zagonskim podjetjem želijo zagotoviti proizvodne prostore, kar naj bi spodbudilo investicijski ciklus in 50 novih delovnih mest letno. 8,5 milijona evrov naj bi bili stroški projekta Industrijsko-tehnološki inkubator. KLJUB EPIDEMIJI 16 NOVIH PODJETIJ IN 32 NOVIH DELOVNIH MEST Kljub izredni situaciji zaradi epidemije novega koronavirusa je lani v SAŠA inkubatorju nastalo 16 novih podjetij in 32 novih delovnih mest. Rast proizvodno naravnanih podjetij je v inkubatorju spodbudila razmišljanje, kako tem podjetjem omogočiti potrebno infrastrukturo za nadaljnji razvoj. V mozirskem društvu upokojencev vedno pred koncem leta organizirajo srečanje s prostovoljci projekta Starejši za starejše. Na njem se jim zahvalijo za njihovo delo v društvu. Projekt pri društvu uspešno deluje že 12. leto. DELOVALI V MEJAH ZMOŽNOSTI Tokrat je situacija drugačna, saj je njihovo delo precej onemogočeno, lahko tudi nevarno. Čeprav je bilo skoraj celo leto rizično, predvsem za starejše občane, kar so tudi njihovi prosto- HITRO RASTOČA TEHNOLOŠKA PODJETJA ZADRŽATI V REGIJI V poslovni coni Stara vas v Velenju nameravajo postaviti 5.000 kvadratnih metrov velik industrijski inkubator, s katerim nameravajo zadržati hitro rastoča tehnološka podjetja v regiji in privabiti nova podjetja iz širše okolice. V nadaljevanju projekta je predvidena postavitev razvojno prototipnega proizvodnega prostora za industrijo 4.0, ki bi ga podprli s programom povezovanja z industrijskimi korporacijami. Povezovanje zagonskih podjetij z uspešnimi korporacijami sedaj izvajajo skozi projekt Future 4.0. REGIJSKI SKLAD TVEGANEGA KAPITALA Načrtujejo tudi vzpostavitev regijskega sklada tveganega kapitala, ki bo zagonskim podjetjem omogočal financiranje razvoja. Eden od virov financiranja bodo evropska sredstva, poleg tega bodo oblikovali manjši sklad z zasebnimi vlagatelji. INDUSTRIJSKI INKUBATOR MORDA ŽE KONEC LETA 2021 V sklopu projekta je predvidena prostorska širitev SAŠA inkubatorja še v tri občine SAŠA voljci, so vseeno delovali v mejah zmožnosti. Potrebno se je bilo prilagajati vladnim ukrepom, kakor tudi navodilom Zveze društev upokojencev Slovenije in nalogam, ki jih smejo opravljati. Za ves njihov trud so se jim zahvalili v manjših skupinah, dobili so tudi skromna darila. Zaželeli so jim predvsem zdravja in dobre volje, da bodo lahko še naprej opravljali to plemenito poslanstvo. Tekst in foto: Marija Franko regije. Stroški celotnega projekta (infrastruktura, program, oprema) so ocenjeni na 8,5 milijona evrov. Pričakujejo najmanj 85-odstotno sofinanciranje z evropskimi sredstvi, preostali delež nameravajo proporcionalno razdeliti med vse partnerje projekta. Ob ugodnih pogojih bi lahko industrijski inkubator odprli že konec letošnjega leta. Barbara Rozoničnik OBČINSKI SVET LUČE Proračun za leto 2020 tudi po rebalansu uravnotežen Zadnji ponedeljek v decembru so svetniki občine Luče opravili dopisno sejo, ki je imela le eno točko dnevnega reda, in sicer rebalans proračuna za leto 2020. Rebalans, ki so ga svetniki potrdili soglasno, je bil potreben zlasti zaradi sprememb na odhodkovni strani proračuna. PRORAČUN URAVNOTEŽEN; ZADOLŽEVANJE NI POTREBNO Odhodki občine so tudi po rebalansu usklajeni s prihodki, tako da proračun po spremembah ostaja uravnotežen in zadolževanje ni potrebno. Razprava o rebalansu je bila prvotno načrtovana za redno sejo sredi decembra, vendar je v tem času prišlo v Lučah do znatnega porasta okužb z novim koronavirusom. Okužbe so se zgodile tudi v občinski upravi, zato niso mogli pripraviti običajne izvedbe seje. SPREMEMBE ZLASTI NA ODHODKOVNI STRANI PRORAČUNA Ker športna dvorana zaradi epidemije večji del leta ni obratovala, so za 20 tisoč evrov znižali prihodke od najemnin. Na področju plač in materialnih stroškov občinske uprave so se izdatki nekoliko povečali, prav tako pri tekočem vzdrževanju gozdnih cest, cestni razsvetljavi, pri izgradnji čistilne naprave, ureditvi parka ob Savinji in pri pokrivanju izgube Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma. Višji so bili tudi izdatki programa za mladino, postavili so nova otroška igrala in obnovili zaščitno ograjo ob igrišču, preuredili so dve učilnici v šoli. Proračunska postavka za prevoze učencev je nižja od načrtovane, ker se večji del leta šolski prevozi niso izvajali. Barbara Rozoničnik S prostovoljci projekta Starejši za starejše so se v društvu upokojencev sestajali v manjših skupinah. DRUŠTVO UPOKOJENCEV MOZIRJE Pripravili srečanje prostovoljcev Savinjske novice št. 1, 8. januar 2021 15 Organizacije, Čestitke, Oglasi 16 ZBIRANJE POMOČI ZA POTRESNO OBMOČJE NA HRVAŠKEM Kamioni vozijo organizacijam, ljudje na vaseh ostajajo brez pomoči Rušilni potres z epicentrom v Pe-trinji je uničil dobršen del objektov v Banovini na Hrvaškem in povzročil smrtne žrtve. 2e tako manj razviti del te države, ki je bil na udaru tudi v domovinski vojni pred skoraj tridesetimi leti, je zdaj udarila še narava. Številne družine Pe-trinje, Siska, Gline in drugih krajev so ostale brez strehe nad glavo. Ni- majo se kje ogreti ali skuhati topel obrok. Spijo na prostem ali v svojih avtomobilih. Vojska odstranjuje nevarne objekte. Izpod ruševin prostovoljci rešujejo, kar je ostalo. V NAZARJAH ZBIRAJO POMOČ Med tistimi, ki so utrpeli veliko škodo in ostali brez doma, so tudi svojci nekaterih Zgornjesavinjčanov. V Nazarjah so začeli z akcijo zbiranja pomoči. Koordinatorji so člani Spor-tnega društva Vrbovec s predsednikom Matijem Vučino in Pejo Buric. POMOČ SE VEDNO POTREBNA »Veliko jih piše, da pomoč prihaja iz tujine, da je ne rabijo več. Res je, kamioni vozijo iz Madžarske, Nemčije, Avstrije, ampak ti vozijo organizacijam - posledično pa Vsi, ki bi se želeli priključiti akciji, lahko predhodno pokličejo Matijo Vučino na 070/718-512 in Peja Burica na 041/443-291. ljudje na vaseh ostanejo brez pomoči, ker do njih nihče ne pride. Samo na območju Gline je skoraj sedemdeset vasi. Pomoč je potrebna. Veliko starejših nima pametnih telefonov in ne vedo, da se pomoč deli in niso obveščeni,« so zapisali na facebook strani nazarske-ga športnega društva. POTREBNI ARTIKLI Apelirajo, da ljudje po svojih močeh pripeljejo čistila, higienske pripomočke, otroško hrano, plenice, grelnike, elektro podaljške, spalne vreče, šotore, kuhinjske potrebščine ... Obenem poudarjajo, da je obutve in oblačil dovolj. Prosijo, da se artikli zapakirajo v kartonske škatle in na njih napiše humanitarna pomoč ter vsebino paketa. Prostovoljci namreč nimajo časa pregledovati škatel. Marija Sukalo Ljudje in dogodki, Oglasi PREJELI SMO Božična čarovnija Letos predpraznične in praznične dni preživljamo drugače kot minula leta. Otroci so večinoma doma in nimajo stika z dejavnostmi, ki so se prejšnja leta odvijale v vrtcu, zato so vzgojiteljice vrtca danskih in večernih urah posamezno obiskovale dogodivščino ob vrtcu. Tudi za ukrepe, povezane s covi-dom-19, je bilo poskrbljeno. Družine se med seboj niso srečevale, ker je bilo časa za ogled več kot dovolj. Vzgojiteljice vrtca Šmartno ob Dreti božično dogodivščino Šmartno ob Dreti za otroke pripravile prav posebno presenečenje. Ob vrtcu so pričarale čudovito božično dogodivščino. JELENČEK RUDOLF POBIRAL OTROŠKE ŽELJE IN RISBICE Božiček je pred vrtec v našo vas poslal jelenčka Rudolfa, ki je v svojo torbico pobiral otroške želje in risbice, ki so jih otroci ob pomoči staršev zapisali in narisali doma. Otroci so izdelali tudi okraske, s katerimi so okrasili smrečico, ki jih je pričakala ob jelenčku. Iskrice v očeh in nasmehe na obrazih otrok pa so pričarala še Božičkova darila. DRUŽINE POSAMEZNO OBISKOVALE DOGODIVŠČINO Družine so od nedelje, 20. decembra, do novega leta v poznih popol- so za otroke pripravile čudovito . (Foto: Jaka Vršnak) OSREČILI VELIKO OTROK Dejanje naših vzgojiteljic je plod prave ljubezni, zato smo jim starši neizmerno hvaležni. Z »dobro čarovnijo« jim je uspelo osrečiti veliko otrok. Ljubezen in povezanost sta v teh časih, ko moramo biti fizično ločeni, zelo pomembni in ju je potrebno z veliko skrbnostjo ohranjati in negovati, čeprav na načine, ki se jih do sedaj nismo posluževali. Odlično delujeta tudi »na daljavo« in sta tako še veliko bolj čarobni. Bina Stampe 2mavc v pravljici Popravljalnica igrač pravi: »Če delaš z ljubeznijo, je ob tebi vedno dobra čarovnija, ki ti pomaga, da ti tisto, kar delaš, odlično uspe.« Lidija Slapnik Fedran Savinjske novice št. 2, 15. januar 2021 17 Šolstvo SOLSKI CENTER VELENJE Virtualna ekskurzija za dijake umetniške gimnazije Na Gimnaziji Velenje so si decembra postavili poseben izziv: kako kljub trenutnim omejitvam izvesti na začetku leta načrtovano predbožič-no ekskurzijo na Dunaj. Tako so za dijake umetniške gimnazije zasnovali virtualni potep po kulturno bogatem mestu. SODELOVALO DEVET UČITELJEV LIKOVNE IN GLASBENE UMETNOSTI Pri zasnovi projekta, ki je v živo potekal preko aplikacije teams, je sodelovalo devet učiteljev likovne in glasbene umetnosti. Po uvodnemu zgodovinskem razgledu na zgodbo mesta, so se razdelili v dve skupini. Program likovne skupine je bil zasnovan tako, da so učitelji, pa tudi maturanti, dijakom predstavili glavne mestne znamenitosti, stavbe, urbanizem, muzeje in umetnike. GLASBENA SKUPINA SPOZNAVALA BEETHOVNA V glasbeni skupini je bila vsebina zasnovana tako, da so spoznali Dunaj kot glasbeno prestolnico. Preko videoklica so se pogovarjali z nekdanjo dijakinjo, ki se na Dunaju uspešno preživlja kot svobodna glasbenica. Glavni del vsebine pa je bil posvečen Beethovnu in njegovi glasbi. Ekskurzije se je udeležilo okrog 150 dijakov in učiteljev. NA EKSKURZIJI OKROG 150 DIJAKOV IN UČITELJEV Dijakom so postavili tudi tri izzive (likovnega, glasbenega in kuharskega). Glavni namen dogodka je bil v odkrivanju likovnih in glasbenih zakladov kulturno bogatega mesta. Poleg tega je potrdil, kako pomembno je povezovanje in soustvarjanje. Ekskurzije se je udeležilo okrog 150 dijakov in učiteljev. Projekt je odlično uspel, saj so se s potepa po Dunaju vrnili polni prijetnih vtisov. Urška Šramel Vučina PREJELI SMO Korona časi na Šolskem centru Velenje Soočanje z epidemijo COVID-19 in z njo povezani ukrepi nam vsem spreminjajo vsakodnevno rutino. Medtem ko smo se bili v prvem valu primora-ni na hitro prilagoditi delu in pouku na daljavo in smo vse sile uperili v »tehnično« ureditev pouka in vzpostavitev dela, ki bi bil čim manj stresen za vse in po možnosti še zadosti učinkovit, da bi dijaki uspešno zaključili šolsko leto, se v drugem valu soočamo z drugačnimi izzivi. PREDPRIPRAVE NA POUK NA DALJAVO Ker je bila ponovna vzpostavitev pouka na daljavo pričakovana že od začetka šolskega leta, smo se na šolskem centru že od septembra na to pripravljali z dodatnimi izobraževanji za učitelje in dijake, pripravo dodatnih računalnikov in ostale opreme. Tako bi bili na nove izzive malo bolj pripravljeni. Pa nam je to uspelo? ZAČELE SO SE VEČATI STISKE DIJAKOV Po dlje časa trajajočem pouku na daljavo so se začele večati stiske dijakov in kazati ter poglabljati razlike med njimi. V srednješolsko izobraževanje je na vseh nivojih vključena paleta dijakov, ki se med seboj zelo razlikujejo. Po sposobnostih, posebnostih, domačih in drugih pogojih. Tisti boljši so se hitro prilagodili, organizirali in uspešno podali na pot učenja na daljavo. Nekaterim tak način celo bolj ustreza. Tisti drugi, ki so drugače v šoli uspešni tudi zato, ker imajo ob sebi sošolce, ker so ob njih učitelji, ki jih spodbujajo, opominjajo, usmerjajo in jim »težijo«, tisti, ki jim šola predstavlja še kaj drugega kot samo izobraževalno institucijo, pa se iz tedna v teden soočajo z vedno večjimi stiskami, stresom, tesnobo, z občasnim ali ponavljajočim se neuspehom. Ko ti najbolj introverti-ran dijak, ki je prejšnja leta ves trud vložil v to, da mu ni bilo treba v šolo, pove, da komaj čaka, da se vrne v šolo, ker pogreša sošolce in učitelje, potem veš, da je res hudo. ŠOLSKO IN DRUŽABNO ŽIVLJENJE SE ODVIJA PREKO EKRANOV Ne glede na razlike med njimi, pa je dijakom skupno to, da se šolsko in družabno življenje odvija preko ekranov raznih naprav. In čeprav smo hvaležni, da lahko ohranjamo stike vsaj preko ekranov, je bila prekomerna raba elektronskih naprav problematična že v času pred korono, poseben izziv pa predstavlja zdaj, ko je težko razmejiti, kdaj se telefoni in računalniki potrebujejo in kdaj je čas, ko se je treba odklopiti. S problematiko šolanja na daljavo se soočajo tudi starši srednješolcev, pred izzive so postavljeni učitelji, nove in čim bolj primerne načine obravnav iščejo v svetovalni službi. V pomoč dijakom, staršem in sodelavcem smo na spletnih straneh ŠC Velenje postavili Svetovalni kotiček, kjer se najdejo aktualne informacije in koristni nasveti ter povezave do podobnih vsebin. Za starše in dijake smo organizirali predavanje Centra pomoči pri prekomerni rabi interneta Logout, kjer smo slišali, kako narediti šolanje na daljavo manj stresno, kako načrtovati, prestrukturirati čas in vsakodnevne aktivnosti, nekaj o preventivi pred digitalno preobremenjenostjo, o priložnostih za učenje samostojnosti in odgovornosti, kako konstruktivno preživljati prosti čas v času karantene in dobili nekaj idej za skupne povezovalne igre za vso družino, in to brez zaslona. Predavanje o zdravem življenjskem slogu v času korone bo organizirano tudi za zaposlene. Na vseh šolah Šolskega centra Velenje je bil oziroma bo organiziran Dan brez zaslona, dan, ki ga dijaki in zaposleni namenimo sebi in svojemu dobremu počutju, proč od ekranov in naprav. Kljub neprijetnim časom se moramo zavedati, da sta poleg virusov nalezljiva tudi stres in slaba volja, na srečo pa je nalezljiv tudi smeh, in to že najmanjši nasmeh. Potrudimo se, da širimo čim več slednjega. Urška Koletnik 18 Savinjske novice št. 1, 8. januar 2021 Kultura KULTURNO DRUŠTVO SLAP Literati drug drugemu pozorni poslušalci V minulem letu je delovanje članov Kulturnega društva Slap kot mnogih drugih organizacij zaznamovala epidemija koronavirusa. Zaradi številnih omejitev se niso veliko sestajali, a so kljub temu izvedli nekaj načrtovanih aktivnosti. IZDAJO ZBORNIKA PRESTAVILI V LETO 2021 Kot je povedala predsednica društva Albina Rajter, v društvu ustvarja trideset literatov. Doslej so izdali že dvajset zbornikov z naslovom Slap in tudi v letu 2020 so imeli v načrtu izdajo zbirke pesmi in proznih del, a jim je projekt preprečila epidemija. Zbrana dela nameravajo v knjižni obliki izdati v letu 2021. ORGANIZIRALI LITERARNO-GLASBENI VEČER Februarja so v Fašunovi hiši na Ljubnem ob Savinji organizirali literarno-glasbeni večer in sodelovali na srečanju v Šmihelu nad Mozirjem. Članici Marija Rihter in Albina Rajter sta s svojima literarnima zgodbama sodelovali na literarnem natečaju V zavetju besede in Misijon 2020 ter osvojili drugo in prvo mesto. RAZNOLIKA SKUPINA POSTALA TOPLO GNEZDO BESED »Raznolika skupina je postala toplo gnezdo besed. Jedro se je ves čas ohranjalo kljub nekaterim odhodom in novim prihodom v društvo. Februarja so v Fašunovi hiši na Ljubnem ob Savinji organizirali literarno-glasbeni večer. (Foto: arhiv društva) Predsednica Albina Rajter: »Raznolika skupina je postala toplo gnezdo besed.« (Foto: MŠ) Nekateri člani imajo že začrtano literarno pot, izbrano zvrst in tematiko pisanja, spet drugi si to želijo šele najti ali razširiti svoja obzorja. In v vseh teh letih smo drug drugemu postali pozorni poslušalci. Pri nekaterih avtorjih gre za pravo prečiščenost stavka oziroma verza, ki mestoma meji že na diamantno izbrušenost, pri drugih spet igrivost in duhovnost, skratka gre za razširjen prostor literature,« je pogled na delovanje Slapa v letu 2020 sklenila predsednica Rajterje-va. V Slapovih zbirkah lahko bralec najde pesmi in zgodbe, ki jih narekuje življenje. Marija Šukalo KULTURNI SPREHODI V MOZIRJU Živa kultura začasno onemogočena, a njena vrednost ostaja Čas, v katerem je zapovedana socialna distanca in prekinitev vseh druženj, je marsikatero organizacijo spodbudil k drugačnemu pristopu pri ustvarjanju stika s svojo siceršnjo publiko. Tako je »koronadoba« k pripravi drugačne razstave spodbudila tudi mozirsko območno izpostavo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD). V Mozirju so, po celotnem kraju, deset oglasnih panojev napolnili s foto utrinki aktivnosti dejavnosti, ki so v okviru mozirske izpostave JSKD najbolj žive. KULTURNI SPREHODI V MOZIRSKIH OGLASNIH PANOJIH Vodja mozirske izpostave Simona Zadra-vec je povedala, da so v okviru organizacije razmišljali, na kakšen način bi lahko pripomogli k obuditvi ljubiteljske kulture z njeno umestitvijo v javni prostor in jo hkrati predstavili širšemu občinstvu na varen način. In nastala je razstava poimenovana Kulturni sprehodi. »Ob opazovanju oglasnih panojev, ki so že več mesecev samevali, se je porodila ideja, da z nekaj foto utrinki predstavimo kulturno dogajanje v naši dolini v preteklih obdobjih. Deset oglasnih panojev, na različni lokacijah po Mozirju, predstavlja dejavnosti, ki so pri nas najbolj žive.« Mozirska izpostava JSKD je z razstavo fotografij v oglasnih vitrinah po centru Mozirja predstavila aktivnosti kulturnih dejavnosti, ki delujejo v okviru izpostave. Mozirjani in ostali obiskovalci kraja si lahko ogledajo, kaj vse se je v minulem obdobju dogajalo v pevski, folklorni, literarni, instrumentalni, likovni in gledališki dejavnosti, v enem izmed panojev pa so fotografije dobitnikov priznanj, ki jih na osrednji proslavi, v času meseca kulture, podeljuje mozirska izpostava JSKD. OGLED VSE DO OBUDITVE »ŽIVE KULTURE« Vrata v Kulturne sprehode so se odprla v drugi polovici decembra in, kot je povedala Zadrav-čeva, se bodo zaprla šele »s ponovnim odprtjem javnega kulturnega življenja, ko bo znova omogočena organizacija klasičnih kulturnih dogodkov. Do takrat širši javnosti ponujamo varen dogodek, ki v teh negotovih časih v okolje prinaša nekaj barvitosti in živahnosti, hkrati pa želimo z njim opozoriti, kako pomembna je živa kultura.« Na Kulturne sprehode opozarja tudi promocijski video spot, ki ga bo mozirska izpostava JSKD skušala podeliti s čim širšim krogom ljudi. Tekst in foto: Tatiana Golob Savinjske novice št. 1, 8. januar 2021 19 Ljudje in dogodki 1 VELIČASTEN PODZEMNI SVET SAVINJSKE DOLINE Brezno presenečenj spet presenetilo Na Dobroveljski planoti, v bližini sv. Jošta, na dobrih 990 metrih nadmorske višine, leži Brezno presenečenj. Je najgloblje brezno v tem delu Savinjske doline. Jama je domačinom poznana že dolgo, a jo nekateri poznajo pod imenom Zelena jama. V Sloveniji se število odkritih in zabeleženih jam približuje številu 14.000. RAZISKOVANJE SE PO VEČLETNEM PREMORU NADALJUJE Prvi jamarji, ki so se srečali z Breznom presenečenj, so bili iz Jamarskega kluba Črni galeb Prebold, in sicer 18. novembra 1974. V nadaljeva- Kalcitni kristali nju jih je na globini -472 metrov ustavila neprehodna ožina in s tem so raziskave za nekaj časa poniknile. »Tudi naš član, Darko Koželjnik, je bil v ekipi. Takrat je Brezno presenečenj veljalo za 16 ur potrebujejo jamarji, da dosežejo Sifon presenečenja. sedmo najglobljo jamo v Jugoslaviji,« je povedal predsednik Šaleškega jamarskega kluba Podlasica Topolšica (SJKPT) Maks Petrič in dodal: »Leta 2012 smo raziskave ponovno obudili in pričeli z intenzivnim raziskovanjem.« PREMAGALI BREZUPNO OŽINO IN DOSEGLI SIFON PRESENEČENJA V sodelovanju s še nekaj drugimi jamarskimi društvi so po petih raziskovalnih akcijah dosegli ožino, ki je ustavila prve raziskovalce. Leta 2015 so t. i. Brezupno ožino le premagali in jo Karamelni slapovi kasneje tudi malo razširili. V naslednjih letih so v mednarodni navezi z madžarskimi jamarji prodrli še globlje. Po štirih raziskovalnih akcijah, ki so sledile, so dosegli sifon, ki so ga poimenovali Sifon presenečenja. Takšno ime je dobil, ker je bila članica ekipe prvopristopnikov Lea Pavrič dva meseca noseča in kolegoma, Roku in Matjažu, ki sta bila del ekipe, tega takrat ni zaupala, da ju ne bi preveč skrbelo. To je bil prvi večji dosežek ponovnega raziskovanja v jami, -550 metrov je bila novo ocenjena dosežena globina jame. Ozki meandri JAMA NASTALA KOT POSLEDICA PODZEMNEGA VODNEGA TOKA Jama je nastala kot posledica močnega podzemnega vodnega toka, ki je erodiral (spodje-del) manj odporne kamnine. Vhod v jamo je oblikovan v manjši vrtači, na dnu katere se odpira 7-metrsko brezno. Jamo v zgornjem delu tvorijo pretežno vulkanske kamnine - plasti tufa, vrinjene v apnenec. -550 metrov je novo ocenjena dosežena globina jame. JAME NA DOBROVLJAH EDINSTVENE V SVETOVNEM MERILU Jame na Dobrovljah so edinstvene v svetovnem merilu zaradi neobičajne kamninske pestrosti, ki je posledica razvoja površja v triasu in intruzij magme med sedimentne kamnine. Vmes je kar nekaj tektonskih razpok, kar daje jami značaj labirinta, zato morajo Brezno presenečenj vsi, ki ga obiščejo, dobro poznati, sicer se lahko hitro izgubijo. STALNIH 6 STOPINJ CELZIJA V spodnjih delih se kamninska sestava jame precej spremeni, prevladuje apnenec, skozi katerega si je voda utrla pot v ozkih, dolgih mean-drih in globokih breznih. Ta del je tudi še vedno aktiven in v marsikaterem breznu jamarje med spustom oziroma vzpenjanjem po vrvi poškropi voda, ki še dodatno hladi telo pri teh nizkih temperaturah. Jama ima namreč stalnih 6 stopinj Celzija. NAJLEPŠI OKRASEK - KARAMELNI SLAPOVI Jamskega okrasja v obliki kapnikov, sigovih zavesic ali orglic v Breznu presenečenj ni prav veliko. V tem smislu so najlepši Karamelni sla- 20 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2021 20 Ljudje in dogodki 1 povi. Kot že ime pove, gre za debelo plast sige, ki se je odložila na 10 metrov visoko steno iz tufa in se preko roba preliva v Veliko dvorano. Največja edinstvenost in očarljivost Brezna presenečenj pa je ravno tuf - vulkanski pepel, ki jamo obarva v mnoge pisane barve. Jamarji so v jamah bolj vajeni običajnega sivega apnenca, zato so modre, rumene, vijolične in zelene barve pravi balzam za oči. Ravno ta pestrost barv je botrovala mnogim poimenovanjem raznih delov jame, na primer Mali vijolični slap, Mavrična dvorana, Modra dvorana, Vodna pot pod galaksijo. KDO IN KAKO IZBIRA IMENA Na vprašanje, kdo in kako izbira imena, je Pe-trič razložil: »Pri poimenovanjih novih delov jame nas povečini vodijo razni dogodki, ki se zgo- z zadnjimi atomi moči. A ko si končno zunaj, običajno pridemo ven sredi noči, in ko pogledaš v zvezde, hitro pozabiš na utrujenost in že razglabljamo o novih podvigih,« je povedal Petrič. Z MERITVAMI NISO NITI NA POLOVICI Do danes so v jami izmerili že 1355 metrov dolžine in -185 metrov globine, a z meritvami niso niti na polovici, saj jih vedno zaustavijo kakšna nova presenečenja. Zdaj jih čaka merjenje do trenutnega dna jame, ki je ocenjeno na -550 metrov globine. ZAČELI Z BIVAKIRANJEM V JAMI Da jamarji dosežejo Sifon presenečenja, potrebujejo 16 ur, potem pa je seveda treba priti še nazaj gor. Če želijo v jami še kaj opraviti, se ta čas še podaljša, zato so pričeli v jami tudi bi- Prehodi v Veliko dvorano vakirati in lani so že prespali v improviziranem bivaku. »POGLEDATI JE TREBA V VSAKO LUKNJO, V VSAKO ŠPRANJO« Od 2012 leta je jamo obiskalo 52 jamarjev iz 12 različnih klubov in celo iz tujine - Madžarske, Nemčije in Irske. »V Breznu presenečenj nas čaka še ogromno presenečenj. Pogledati je treba v vsako luknjo, v vsako špranjo ...« se prihodnjih ekspedicij veseli Maks Petrič. Urška Ernecl, foto: arhiv ŠJK Podlasica Topolšica 1355 metrov dolžine in -185 metrov globine so do danes izmerili v jami. V modri dvorani dijo na dan odkritja. Meander kirurga in asistenta je dobil svoje ime, ker je bila nujna odlična koordinacija plezalcev, ki sta plezala kamin v zelo mehki kamnini in že podajanje orodja je temeljilo na zelo natančnem sodelovanju, saj visenje na sidrišču v mehki kamnini ni najbolj sprošču-joča izkušnja. V spodnjih delih najdemo Goranov bazenček. Ime je dobil, ko je Goran do pasu čofnil v manjši tolmun. Na takšni globini je bil z mokrimi oblekami na sebi izpostavljen podhladitvi, zato smo za tisti dan prenehali z raziskovanjem. Ko smo prišli ven, pa je bila za nami ena dogodivščina več in po tem dogodku je Goran dobil svoje mesto v jami. Spodaj najdemo tudi brezno Kamena doba, ker smo pozabili kladivo in smo sidrišča nabijali kar s kamni.« IZ JAME VČASIH Z ZADNJIMI ATOMI MOČI Med raziskovanjem tako težke jame, kot je Brezno presenečenj, je potrebno imeti dovolj spoštovanja. »Mnogi smo se iz jame že privlekli Večja brezna v spodnjih delih Savinjske novice št. 2, 15. januar 2021 21 Šport ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE V decembru dekleta štirikrat na parketu Ob stalnem prilagajanju tekmovalnega ritma v 1. B državni ligi v odbojki za dekleta so Mozir-janke decembra odigrale štiri tekme. Polovični izkupiček v zmagah so nadgradile v Puconcih, od koder so se vrnile z eno točko. Epidemija kroji tudi potek odbojkarske lige, saj tekme odpadajo kot po tekočem traku. Ob okužbah igralk v posameznih ekipah slednje seveda ne morejo odigrati načrtovanih srečanj in se le-ta prestavljajo. Srečanja so bila sicer ob začetku lige načrtovana v sobotnih terminih, sedaj potekajo redno tudi ob sredah. PREMAGALE KAMNIČANKE, A NE PUCONČANKE Prvo decembrsko srečanje so varovanke Matija Petriča odigrale 9. decembra na domačem parketu proti ekipi iz Kamnika, ki kroji vrh prvenstvene lestvice. Svojo premoč so pokazale tudi na gostovanju v Mozirju in brez večjih težav premagale domačinke brez izgubljenega seta. Štiri dni kasneje so se Mozirjanke podale na gostovanje v Puconce. Precej okleščen sestav je nudil zelo dober odpor domačinkam in vse do konca pretil, da se bo vrnil domov z zmago. Mozirske igralke so dobile prvi in tretji set, nato pa bile v končnici preveč utrujene, da bi uspele presenetiti domačinke. Kljub porazu s 3:2 je to pomenilo delitev točk, torej eno za Mozirje. SLAB ZAČETEK, DOBER KONEC V soboto, 16. decembra, so odbojkarice OK Mozirje odšle na gostovanje v Kranj. Ekipa je ok- Mozirjanke so premagale ekipo iz Zreč, ki jo vodi njihov prejšnji trener Tomaž Pisnik. repila svoje vrste in začela zelo dobro. Srečanje je bilo ves čas izenačeno, kar kažejo tudi številke. Seti so se končali s 28:26, 25:22 in tretji s 26:24. Vsi trije pa v korist Mozirjank, ki so s tem vknjižile tri prvenstvene točke. Četrto srečanje je bilo odigrano 19. decembra v Športni dvorani Mozirje. Domačinke so gostile ekipo iz Zreč. Prvi niz je bil zelo izenačen, kar kaže na precej napak na obeh straneh. Končal se je s 27:25 za Mozirjanke. V drugem so slednje pokazale vse svoje kvalitete in prihajale do točk brez pravega odpora. Pokazala se je odlična igra v bloku, dobro sprejemanje in vračanje žoge. V tretjem setu pa so zopet zaspale in pri vodstvu 23:20 gostjam dovolile preobrat in izgubile niz. Na veselje svojega trenerja so četrti set zopet ves čas vodile in na koncu zmagale za šest točk. Na lestvici so Mozirjanke po odigranih sedmih tekmah na sedmem mestu. V naslednjem tednu jih čakajo kar tri srečanja, med drugim prihajajo v Mozirje sosede iz Braslovč, ki so z dvema odigranima srečanjema več le mesto pred njimi. Tekst in foto: Benjamin Kanjir SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI BTC Na tekmah odličen Jernej Presečnik, ekipa druga na državnem prvenstvu Ljubenski skakalci so se decembra udeležili tekme za alpski pokal v Seefeldu in državnega prvenstva v Planici. Na prvi tekmi v Seefeldu je bil tretji Jernej Presečnik, 2ak Mogel je po ponesrečenem finalnem skoku tekmo zaključil na 20. mestu. Presečnik je na drugi tekmi dosegel še boljši rezultat, bil je drugi, Mogel je bil osmi. ZAJC DESETI Med člani na državnem prvenstvu je bil od »Ljubencev« najboljši Timi Zajc na desetem mestu, kar pa ni bilo dovolj, da bi ga trener Robert Hrgota uvrstil v ekipo za novoletno turnejo. Jernej Presečnik je bil 14., Jan Bombek 16., 2ak Mogel 17., Matevž Samec 19., Lovro Vodušek 29., Luka Robnik 38. in Gorazd Završnik 40. Državni prvak je postal Anže Lanišek pred Petrom in Domnom Prevcem. »LJUBENCI« DRUGI IN PETI Prva ekipa ljubenskega kluba v sestavi Presečnik, Zajc, Bombek in Mogel je na ekipni tek- Timi Zajc si ni izboril mesta v reprezentanci za novoletno turnejo, zato trenira doma pod vodstvom Mihe Sušnika, klubskega trenerja v SSK Ljubno ob Savinji BTC. mi osvojila drugo mesto, druga ekipa (Robnik, Završnik, Vodušek in Samec) je bila peta. Štefka Sem Jernej Presečnik nadaljuje z odličnimi rezultati na tekmah. (Foto: osebni arhiv) 22 Savinjske novice št. 1, 8. januar 2021 IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • GASILCI NA POMOČ ELEKTRIČARJEM Luče: 28. decembra ob 20. uri so v občini Luče gasilci PGD Luče nudili pomoč vzdrževalcem podjetja Elektro Celje pri odpravljanju okvar na elektro omrežju. Odjemna mesta na območju občin Luče in Solčava so bila zaradi snežnih razmer brez električne energije. Gornji Grad: 28. decembra ob 22. uri so v občini Gornji Grad gasilci PGD Gornji Grad nudili pomoč vzdrževalcem podjetja Elektro Celje pri odpravi napake na daljnovodu. • DIMNIŠKI POŽAR Kropa: 29. decembra ob 1736 so v Kropi zagorele saje v dimniku stanovanjske hiše. Posredovali so gasilci PGD Bočna, Gornji Grad in Nova Štifta. • VETER POVZROČIL ŠKODO Bočna: 29. decembra ob 18. uri je v Bočni močan veter razkril streho pomožnega objekta, zaradi puščanja vode pa je prišlo do preboja električne napeljave. Posredovali so gasilci PGD Bočna, ki so zavarovali kraj dogodka in obvestili dežurnega električar-ja, da je izklopil objekt iz omrežja. • S HELIKOPTERJEM NA POMOČ Mozirje: 2. januarja ob 10.43 je posadka helikopterja Slovenske vojske skupaj z dežurno ekipo HNMP Maribor s helikopterjem prepeljala obolelo osebo iz Mozirja v UKC Ljubljana. Kraj pristanka helikopterja v Mozirju so zavarovali gasilci PGD Mozirje. • SNEG LOMIL DREVESA Radegunda: 3. januarja ob 13.32 sta se v Radegundi čez cesto podrli drevesi. Gasilci PGD Mozirje so zavarovali kraj dogodka in razžagali ter odstranili drevesi. Obvestilo reševalcem Drage bralka dragi bralci, med pravilno rešenimi in pravočasno prispelimi rešitvami nagradne križanke iz lanske, 53. številke Savinjskih novic smo izžrebali naslednje nagrajence, ki jih nagrajujejo Trgovine Jager z darilnim bonom za 20 EUR: - Barbara Goličnik, Lepa Njiva 17, - Stane Planovšek, Šmartno ob Dreti 1, - Ljudmila Lampret, Spodnja Rečica 44. Nagrajenci prejmejo nagrade po pošti. Uredništvo T1AGE R ___ Kronika, Zahvale, Oglasi i ¿k Mami Ančki v slovo Bremena v življenju te niso zlomila, a bolezen iz tebe vso moč je izpila. Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala, in večno lep spomin na te. ZAHVALA Umrla je Ana KOMAR iz Grušovelj 22. 7. 1942 - 29. 12. 2020 Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih dneh in jo boste ohranjali v lepem spominu. Sin Franci z družino, hči Nevenka z Ivom, vnuk Mitja z družino Pogrebna služba - cvetličarna MOMNA Tel: 03 7000 640 GSM: 041 536 ¿08 GSM: 041 672 115 tVwWJTw runa E-mail: infoiSimararta.ji Aleksander Steljluv