Plače v industriji in rudarstvu
Povprečna p!ača v jnidiustri'jt in ntdairstvu raste kakoc v vseh diru-gih dajarvnostih. Povpreona pUČa raste likreje od pdaž posaimeznih kva>IifjCiran;Ji skupin, keir se sestav zajposllenega osefcija naglo (Knprav-tija v karist viSjjh kvaflifikac'tj. Povprečna plača v indlusoriiii n rudarstvu je porasla lela 1955 v raKrnerju z letom 1954 za 7.2 od-stotfca, ali od 9330 na 10.000 <lin. V okviru leta 1955 90 plaiče v stail-nerri pouMstu. Poviprečna piača v dntgemn poKetjn je bia v'6ja kakoir T pirvem in  je znašaila  10.020 d$in.
Gibcmje plač po vefah dejavnosU
Plače te znatno radikujefjo po vejah induJtrjike dejavnosi V hlstvu je to tudi upiravičeno. ker gre za raz,!iine pogoje in za raz-lijfno težino dela. PodinohmajSe pri-monjaraje po vejah, po kvailifilka-dljaJi pa kaze, da so te radilke od-visne predvsem t>d s.plosnega polo-ža<ja podljetja. Grafikom k. 1. kaie razlilke v plačah delavcev. Raiz-pon razlifc se gittje od 22 odstM-kov nad do 19 odstotkov pod pov-preijem za vse \"a;e. Isti poiložaii je tmdi pri uslužbancih: od 21 naid do 17 odstotkov pod poviprečijam. Tafcšne razlike pri uslužbencih, fc: večinoma opravljajo isio delo, verijetmo niso u)wa.vičene.'
Naijbalij zanimive so plla& pri barvasti metaluirg':|}i. Pcnvprcona ddUvska plaJfa v tej vetji zarzema z 12% naid jugaslovanskim ipov-prežjem peto mesto v lesnnci pov-pceJnih plai, Priiučeoč delivci pa Zjavzemaijo z 20 odstoitki in nekva-Hficirami z 18 oidstoJki nad pov-pre^jctn .prvo mesLo v lestvici plač za nekval^-ficiraoe delaTCe. Usluž-boaci so najboilje plačani v barva-sti metaJ urgiji - 21 odsto&ov na.d pavipre^jera, - med tom ko so pcr-možjii usJtjžbenci -Iste vaje šele na šestom mestu s 7 odsto&i oaid po>v-pre^jem.
Dalavsfce plače so na/jmani^e v fei.ctustrjji tobaka z 19 odslotki pod poivprečjem. Platfe usiliEbancev so naijmanjže v živ:Jsk! inidustriji m ffredo za. 17 odstotkov pod pov-pre^je.
Anaiika p!ač po plaiS za efek-tivno uro dda da ndkoiliko dru-ga«5irio sl':ko, skaro z istimj tež.n,Ja-itii iji istian raaponom. Zato bo koriMno, <!e bodo združamja in zbomnčce primerjaJe tairifne sisteme, da bt se ublaiile neupra^vižone raK-like, tam pa, kier bi bi!e potrebne.
pa joh ri-; da jih naipraivtjo. Moglli bi misliti, da so te raelfoe povziro-<Sl!e pla^e Lz doinfika, njihav vpliv pa je dojansko majjhen. Povprečna p!ača iz doibička je zmaJa.ia v diru-gem pollletju lani 5.6 odstotka skinpnc plače. Naij pirimopjamo ve-je, ki smo iih zgoraij omcaiili. V ba,rvasti meta.lu'rgiiji je znažailafiila-^a iz d^Ai^ka 8.1, v tofcačni Jmdiu-soriiii pa 7.1 . odsto^Jka. Raclika je minimnllna. Naifvočji »dstotak pdač !z dobička je dosegla usmjarska ui-dustriia —  11.5 odslotlka.
Plače po kvalifikacijah
V graf&anu h. 3 smo pokaealti razllike v pla^ah po kva^lJfikaci^ d-e(lavcev in nsllužbencov. Povipreč-ja plač za FLRJ 90 v dirugam pol-1-eBJiu ieta 1955 n-asledinlja:
Povprečoa plaia                 10.520
Dalarci — skupno             10.350
Visiflko kvadificirani            16.260
Kvalific.Vaoi                        11.260
PriiKfenJ                                 9.130
Netkval'fici.ra.ni                     7.690
Uslužbanci — slkuipnd        12.590
Vižji slroikovTii                    19.390
Srednjji strokoviii                11.750
Nižj; strokovni                    9.070
Pomožni                                7.820
Rai?.ipoin plaž od nskvalifkira-nih do visc&o krailificirainih de-lavcev je ko« 100:211, po plači za uro pa zniila ta razifx>n samo 100:184 (zarad!! pamanjfcainia viso-kokvaJlificiraiiih dellavcev delajo ti ve& čez-utno). Rarzlike v pl-ačih serveda ne smeitio T.amen)ia.ti z raz-t:kaimi v »¦pirlpa.dkih«. Če naimreč dodamo atroške dodatke, soctalno zanarovamje iti razne u^odinosti, kac je ena/ko za vse zaposilane, so te irandike znatmo maJiijSe.
Z lahkoto opazimo, da je razii-ka v pilačah uslužbencov in delav-cev zelo ma.jkna. Visoki stiroicovni lislužbencl s falimltetno izol>racr.bo iiTiajo v povproči}u za 19 odstot-fcov vjšje pla& kakor visoko kva-iificirami delavci, srednji strokovni uslužbenci imaijo v povprečju le 4 oJslotke voije plaie kakor kv»-lificiraiii delavci, niž|.i sbrokovnt uslužbemc:    knajo v  povprečju  za
1 odstotek nižje plače kai<or pii-učeiii delivci, a ipamožai u«!užben-
ci imajo za 2 odstotka ve&jc plače kakor nekvaJ Licirani d^eflaivci. Po tejaii n posaaneznili 1 jtudaiki h re-puiblftah se ti raz.poni zelo rarli-kujejo.
Nivo plač po ljudskih republikah
Niva pja^  je po Ijuds&ih repu- Jo-j l>likah raz!i«Jcn, dalno zaraida razli- 1Q' ke v odstotku plač :a dobička ( v l^* dirugem pofletju 1955 - Srbija 5.4, 1955 Hrvaiska 7.6, Slovenija 7.2, Bosna ln    Hercegovjna  0.7,    Makedomija 2.3    Cma gora    0.1),    raizilicnega kev\\a  »praviljonih  delovn'li  ur in razIL&e sbrukhire po  vejafo dajav-nosri.    No, ie bi tudi  ne bilo teh momontov,     »o      razllke      mnogo mainjše. kafcor    so    razilike v pro-duiktivnoeti.
Grafiikon h 2 kaže te razJike. Z določenimi odmlki potrjujejo te ra.zlike tudi posaniezjie kvalif ka-c^iske skuipinc. Naj samo priipom-ninio, da je pavzroŽciia visoka raalka povpretruh pla^ usilužben-cev v Sloveniji prodvsem z razilič-nim sestavom uslužben&kega ka-dira. Med tem ko jc namireč pov-prečje uslužbenrfiih plač v Skvve-tiiji 17% nad jugosilovaaisfcim p<yv-prečjan, kalajo oddvoijeiio pri-merjane plače, da je njvo v Slo-veniji! vižji od nivoja plač v Jugo-bencih za 9, pri srodajih 13, pri nžjili 14 in pri poroožnih za 12 111 -odstotkov.
Bealne plače               ])t"
NomiaaJ-na     plača     ima   pomen   114 .
samo za    anaJiizo    niiroja — zato   115 .
smo pokazali razlike v plaiali. Za   . . »ibanje  plaž  je    treba     upaštevat' tudi njeno kupno    moL    Zato ob
koncu  dodajamo  tudi   kratck   pre-   ^" "
gled  o  gibanju   rcalne  plačc.     Ce   118 "
ocnačimo leto 1939 kot 100, tedaij   119 -
|e znaiaJa  realna  plača po letih:     120 -
Za dcla.v-ce
147 141 155 141
Praiv to    smo    pokaizali    tudi f grafikonu. Po valikem porastu re-ailne pla^Če t letu 1954 pr4 dela.v-cih,  belcž.imo  v  Ietih   1955  padeo realne plače na njvo leta 1953. Za usluž-     Rea'na  P'*ča    asužbencev  je Jo bonce      ve^no P01^  pre«ivo)ii;m nivotjem.
Letos začeaja reailna plača zno« va rasti zaradi na-daLjnje tein)e porasta plač ofc soraznieirni stagaa^ ciji con-                                         —•
78 81 90 86
Eazlike v povprečnih delavskib plačah po vejah dejavnosti
Proizvodnja električne         121 -energ-ije
Proizvodnla premioga           122 "
Proizvodnja  nafte                ^23 '
Črna metaiursrija                 124
Barvasta   m«talurgfija           125 -Proizvodnja  in   predelava
nekovin                                 .^g
Metalna   industriJa               127 -
Ladjedelnšštvo                      128 -
Elektroindustrija                   129 -
Kemična  industrija              130 -
IndustriJa   gradbeneg»
materiala
Lesna  industrija
Protzvodnja   in   pred«lav»
pa.parja
TefcsUlna industrija    .
Industrija   usnja   ia
obutve
Industrija   sume        ¦ -
Živilska   industrija
Grafična   induslri)a
Industrija tobaka
Filmska  industxij«