DOLENJSKI LIST Št. 11 (834) Leto XVII NOVO MESTO, četrtek, 17. marca 1966 OB SMRTI NARODNEGA JUNAKA DUŠANA K VEDRA Sevničani so izgubsls častnega Tomaž ne bo več obiskal kraja, kjer je med vojno tako drzno in hrabro rešil jetnike iz okupatorjevih zaporov — V zgodovini Sevnice ta dogedek ne bo nikoli pozabljen. 2 bolestjo v srcih so Sevničani sprejeli vest o smrti njihovega častnega občana — narodnega heroja Dušana Kvedra. Mnogi izmed njih so že več me- j secev vedeli za njegovo bolezen, vsem pa je bilo težko, ko ga ob zadnjem praznovanju občinskega praznika ni bilo med njimi. Spomnili so se ga z dobrimi željami in jih strnili v brzojavne pozdrave z eno samo in največjo željo do okrevanju, kajti tedaj ni nihče hotel verjeti, da Tomaž ne bo več obiskal kraja, kjer je med okupacijo tako drzno rešil življenja 'na sodniji zaprtim partizanom. Ta dogodek bo ostal v zgodovini Sevnice nepozaben in večno bo zapisan tudi v zgodovini narodnoosvobodilnega boja. Nje: mu je posvečen sevniški občinski praznik in tega junaštva se vsako leto znova spominjamo. Neustrašnega junaka sev-niške sodnije pozna vse Posavje, saj je bil Dušan Kveder med vidnimi organizatorji vstaje na Spodnjem štajerskem, kjer je začel boj z okupatorjem kot komandant brežiške čete. V nemi žalosti so se Sevničani zbrali v ponedeljek na žalni komemoraciji. Poklonili so se velikemu sinu naše domovine, organizatorju vstaje slovenskega ljudstva, hrabremu voditelju partizanskih enot, uglednemu diplomatu in dobremu tovarišu. Slovo je orišlo mnogo prezgodaj, zato je izguba še toliko bolj prizadela vse, ki so ga Poznali in delali z njim. Od častnega občana so se mnogi Sevničani poslo-vili še v torek v Ljubljani Pred grobnico narodnih nerojev. Dušana Kvedra res ni več, toda prav njegova smrt nalaga vsem nalogo, da vztrajno in dosledno uresničujejo vse tiste plemenite načrte, ki J*h je še imel pred seboj J$ ugledni politični in kulturni delavec, diplomat in vojak. od 17. do 27. marca Močnejše padavine z ohladitvijo pričakujemo okrog 21. in 26. marca, obakrat sneg skoraj do nižin. V ostalem bo pre-y»adovalo suho oziroma lePo vreme, le včasih so jno5.ne manjše padavi-ne- T>r V. M. V torek popoldne se je Ljubljana — in z njo vsa Slovenija — poslovila od veleposlanika SFRJ v Londonu in bivšega komandanta štaba NOV Slovenije tovariša Dušana Kvedra - Tomaža. S pokojnikom smo veliko veliko prezgodaj izgubili enega izmed prvih organizatorjev narodnoosvobodilnega boja v Sloveniji, predvojnega revolucionarja, heroja naših narodov, doslednega borca za svobodo in pravice delovnih ljudi. — Tovariša Tomaža bomo ohranili v trajnem spominu! Na sliki: tovariš Dušan Kveder 12. XI. 1964 ob otvoritvi nove osnovne šole v Sevnici, katere častni občan je bil od 12. novembra 1954 S PRVE SEJE SKUPŠČINE KMETOV Zavarovanje na samolinancipaniu Stanko Gunčar iz Čreteža pri Krškem je predsednik, Franc Jevnikar iz Dola pri Trebnjem pa predsednik prve skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja kmetov — Na prvi seji sprejeto načelo o samofinanciranju zdravstvenega zavarovanja kmetov — Razširjeno zdravstveno zavarovanje kmečke mladine odpravljeno — Tehtne pripombe članov k načrtom za delo skupščine — V petih občinah ima skupnost kmetov nad 41.000 zavarovancev V petek, 11. marca, je bila v Novem mestu prva seja skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja kmetov. Poleg 27 izvoljenih kmečkih zavarovancev (od 29) so se je udeležili tudi republiški poslanci Ludvik Simonič, dr. Erna Primožič in Stane Drobnič, predstavniki domačega zavoda za socialno zavarovanje in drugi. Seji sta prisostvovala in sodelovala v razpravi še predsednik občinske skupščine Krško inž. Franc Dragan ter predsednik občinskega odbora SZDL Krško Peter Markovič. Sejo je pričel predsednik upravnega odbora sklada kmetijskih proizvajalcev Franc Golob. On je tudi poročal o izidu volitev v skupščino komunalne skupnosti socialnega zavarovanja kmetov. Skupnost Žalost v Brežicah V ponedeljek zvečer so se meščani zbrali v narodnem domu na komemorativni svečanosti za umrlim narodnim herojem in komandantom brežiške čete Dušanom Kved-rom. Njegovo življenjsko pot je obnovil predsednik obč. odbora SZDL tov. Janez Vol-čanšek. Številni člani delovnih kolektivov in predstavniki obč. skupščine ter družbenih organizacij so se naslednji dan udeležili pogrebnih svečanosti v Ljubljani. ODLIKOVANJ DOLENJSKI PRAVNIKI Predsednik republike Josip Broz Tito je ob 20-let-nici pravosodnih ustanov Jugoslavije odlikoval tudi 48 zaslužnih slovenskih pravnikov. Ob nedavni podelitvi teh odlikovanj v Ljubljani so iz rok Janka Smoleta, predsednika izvršnega sveta Slovenije, sprejeli red dela z zlatim vencem tudi tovariši: Štefan Simončič, predsednik okrožnega sodišča v Novem mestu, Janko Čerček, upokojeni sodnik novomeškega okrožnega sodišča, in Jože Bizjak, sodnik občinskega sodišča v Trebnjem. zajema nad 14.000 gospodarstev z več kot 41.000 kmečkimi zavarovanci, povečana pa je zlasti na račun krške občine, ki je po svoji odločitvi prišla v območje novomeške skupnosti za socialno zavarovanje. Direktor KZSZ Zvone Šušteršič je zatem obrazložil poslovnik skupščine kmečkih zavarovancev, nakar so bile volitve. Za predsednika skupščine so izvolili Stanka Gunčarja, kmeta iz čreteža pri Krškem, za podpredsednika pa Franca Jevnikar j a, kmeta in odbornika občinske skupščine iz Doda pri Trebnjem. V izvršilni odbor so bili izvoljeni: Zdenko Dular iz Vavte vasi, Anton Hutar iz Rožnega dola, Anton Božič iz Luterskega sela, Janez Zalokar z Vrha pri Šentjerneju, Anton Jar-kovič z Broda pri Pobočju, Janez Pečarič iz Čuril pri Metliki ter Franc Jevnikar. Izvolili so tudi predstavnike v republiško skupščino; to so: Zdenko Dular, Stanko Gunčar, Franc Jevnikar in Anton (Nadaljevanje na 3. str.) Prvi prispevki za Indijo Med prvimi, ki so priskočili na pomoč stradaj očim prebivalcem Indije, so bili delavci Gozdnega obrata v Mokronogu: zbrali so 30.000 starih dinarjev in jih že .poslali Rdečemu križu v Ljubljano. Mestni odbor RK v Novem mestu je zbral v prvih dneh 22.200 din, Roman Šušteršič iz Dol. Toplic je podaril 5000 dinarjev, kolektiv Dolenjskega lista pa 9900 din in še posebej 70.000 dinarjev iz rezervnega sklada. V Novem mestu so se medtem pri ObO RK že dogovorili, kako bo tekla akcija zbiranja pomoči: prispevke bodo zbirali v delovnih organizacijah, kjer bo pomagal predvsem sindikat, na terenu pa bodo za zbiranje skrbele družbene organizacije. Po III. plenumu ZKJ v Kočevju Pred kratkim je občinski komite ZK Kočevje sklical sestanke sekretarjev osnovnih organizacij, na katerih so razpravljali o III. plenumu ZKJ. Komite bo kmalu sklical tudi razširjeno sejo, na kateri bodo razpravljali o nekaterih problemih v občini glede na sklepe III. plenuma in sprejeli tudi podrobnejša stališča do njih. Pri Banji loki padel medved Mirko Uršič, star 29 let, iz Rebri pri Žužemberku, je 13. marca zvečer na vaški poti s kuhinjskim nožem zaklal sosedovega sina, 26-letnega Uboj ¥ Elebri nad Žužemberkom Pet mrtvih pod cerkveno kupolo V ponedeljek zjutraj se je v. vasi Odranci pri Murski Soboti zrušila z višine 15 metrov kupola na gradbišču nove cerkve. Pod njo je bilo takrat 40 delavcev. Ubilo Je 5 ljudi, 17 pa jih je bilo ranjenih. Novo cerkev so gradili po načrtih prof. Valentinčiča iz Ljubljane. Domnevajo, da so bili za tako zahtevno gradnjo postavljeni prešibki odri. Štiri dekleta našla smrt V vodi pri Portorožu V nedeljo ponoči .je na nevarnem in nezavarovanem ovinku pri vili »Vesna« zletel v morje osebni avto volkswagen s 6 potniki. Oba moška, voznik Ivo Grzetič 26, iz Podgorja pri Kozini, in Roman Hrvatin sla se rešila, 4 dekleta, stara od 18 do 20 let, doma iz Pirana in Buzeta, pa so utonila. Družba se je vračala s plesa v Luciji. Smrtna kazen za Kapuna 11. marca je kazenski senat petorice, ki mu je predsedoval predsednik celjskega okrožnega sodišča Drago Markovič, končal obravnavo zoper Staneta Kapuna, bivšega miličnika v Celju. Za poskus ropa na bencinski črpalki 1. novembra 19G5 ponoči ter uboja Filipa Vuka in dveh poskusov uboja mu je sodišče izreklo smrtno kazen. Jožeta Prparja, njegovega očeta Jožeta Prparja (starejšega) pa z istim nožem hudo telesno poškodoval. Dogodek se je pripetil med Uršičevo in Prparjevo hišo. Do uboja je prišlo zaradi medsebojnih prepirov in skaljenih sosedskih odnosov. Zoper storilca so uvedli preiskavo s preiskovalnim zaporom. V nedeljo, 6. marca, je inozemski lovec položil pri Banja Loki na dlako medveda, težkega od 150 do 200 kilogramov. Gost je čakal medveda na visoki preži v Orleku že v soboto zvečer, vendar se je takrat prikazal le manjši medved, težak okoli 50 kg, ti* Zastave čeških navijačev na tribuni za njihovim golom so se žalostno povesile. Nekaj minut po začetku odločilne tekme, v trenutku, ko živi klobčič igralcev Sovjetske zveze in Češkoslovaške niti ni vedel kje je gumijasta ploščica (na sliki v levi polovici gola), so Rusi že vodili s 3:0! Rusi so se nekdaj učili hokeja pri Čehih — to jun je v nedeljo prav prišlo: poštah so svetovni in evropski prvaki v hokeju na ledu tudi za leto 1966! Še nekaj zanimivosti o veliki prireditvi v ljubljanskem Tivoliju in o prihodnjem svetovnem prvenstvu v Avstriji berite na 8. strani DL! (Foto: M. JMoškon) na katerega ni streljali. Lovci domačini so namreč vedeli, da se tu zadržujejo tudi večji medvedi. V nedeljo zvečer je najprej prišel mimo preže nekoliko večji medved kot prejšnji večer. Tudi ta je bil za gosta premajhen. Okoli 22. ure sta se prikazala dva medveda in večjega izmed njiju je gost odstrelil. Lovci so poiskali mrtvega medveda v ponedeljek zjutraj. Medvedi so napravili lani na območju lovske družine Banja loka za 800.000 starih din škode (divje svinje pa za polovico manj). Serrtičam so sodelovali pri kmečki ohceti V torek, 8. marca, sta se v Ljubljani poročila v narodnih nošah švedski in slovenski par. »Kmečke ohceti« se je udeležila tudi folklorna skupina iz Semiča, ogledalo pa si jo je približno 60.000 ljudi. Pravijo, da je prireditev presegla vsa pričakovanja. Semi-čane je na to prireditev peljalo podjetje KOMPAS iz Ljubljane. Semičani nameravajo prisostvovati v narodnih nošah tudi skokom na Planici. F. D. PRED VI. KONGRESOM SZDL SLOVENIJE SAMOUPRAVLJANJE IN GOSPODARSKA REFORMA Čeprav se V. kongres SZDL Slovenije ne bo mogel ogniti nekaterim vprašanjem, s katerimi se srečujejo delovni ljudje v gospodarstvu, pa bo pri tem najbrž težišče na samoupravnih razmerjih v delovnih, organizacijah, položaju delovnih ljudi ter metodah samoupravljanja. V delovnih organizacijah je pri samoupravljanju in delitvi po delu eno temeljnih vprašanj, kako se lahko neposredni proizvajalci uveljavljajo in resnično sodelujejo v svojih kolektivih pri gospodarjenju in deflitvi sredstev. Stiki med člani kolektiva in delavskim svetom, razmerje med samoupravnimi in upravnimi organi, vloga delovnih . enot, razmerja med delovnimi enotami v zadružnem podjetju — vse to so zadeve, ob katerih so govorili o nekaterih odprtih vprašanjih s področja gospodarstva. Konec lanskega in prve dni letošnjega leta so delovne organizacije razpravljale, kako izpopolniti svo-jjo notranjo zakonodajo, svoje statute in. pravilnike, da bi ustrezali določilom zakona o podjetjih in temeljnega zakona o delovnih razmerjih, predvsem pa seveda, da bi ta Delegati za kongres na posvetu Jutri bo pri občinskem odboru SZDL v Novem mestu posvet delegatov, ki se bodo udeležili VI. kongresa Socialistične zveze Slovenije. Razčlenili bodo predkongresne razprave iz vseh večjih občinskih središč. Na podlagi opazovanj in predlogov občanov bodo delegati sestavili vprašanja, o katerih bodo govorili na kongresu. To je nujno zategadelj, ker bodo občani po kongresu prav gotovo zahtevali pojasnila na vprašanja, ki so jih zastavljali v predkongresnih razpravah. Občani bodo dobili odgovore v razpravah, ki bodo v novomeški občini kmalu po kongresu. Sd. notranja razmerja bila čim bolj v skladu s socialističnimi načeli. Pri tem so v delovnih kolektivih naletele tudi na mnoga nerazčiščena vprašanja, kot so javni razpisi delovnih mest, kako zagotoviti odgovornost, kako v statutih zapisati pravice, ki jih ima vsak v kolektivu zaposleni, kot tudi dolžnosti, ki jih ima do kolektiva, življenje je preveč burno, da bi ga lahko v celoti in za vso državo enako zajeli zakonski predpisi. Vsaka de-ilovna organizacija ima svoje posebnosti in v vsaki — ponekod bolj, drugod manj uspešno — ubirajo poti pri urejanju razmerij v kolektivu. V vseh delovnih organizacijah so zadnje leto razmišljali, kako bi izboljšali svoje gospodarjenje. Pri tem so dostikrat kolektivi naleteli na visok zid različnih še vedno ne dovolj lire j enih vprašanj ekonomskega sistema, kot so cene, devizni sistem, ureditev bančništva, združevanje sredstev. V predkongresni razpravi so navajali različne predloge, kako bi lahko te težave učinkoviteje premostili. V kongresnih komisijah bodo zato najbrž tudi o teh stvareh še obširneje govorili. Vsa naša prizadevanja so usmerjena v to, da bi delovni ljudje boljše živeli. Izboljšanje življenjskih pogojev pa je najtesneje povezano z večanjem produktivnosti dela. Vse bolj pa postaja očitno, da so za nami časi — vsaj za večino podjetij to velja —, ko je bilo moč dosezati večjo produktivnost v prvi vrsti z večjim fizičnim naporom. Marsikje so prišli do prepričanja, da boljša organizacija dela, varnost pri delu, skrb za dobro počutje zaposlenih, otroško varstvo za zaposlene matere, topli obroki, urejene stanovanjske razmere in še marsikaj drugega, veliko bolj vpliva na večjo produktivnost, kot še tako neutrudno prizadevanje posameznika ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Naposled se je zgodilo v Indoneziji tisto, kar je pravzaprav že dolgo viselo v zraku — tudi pred ponesrečenim državnim udarom lanskega 30. septembra. Vso oblast je dobila v roke vojska. Kaj se je zgodilo v petek popoldne, pa je zdaj težko reči, sodimo pa lahko le po uradnih dokumentih, ki so izšli že v petek zvečer in v soboto zjutraj. V palači Merdeka v Džakarti je bila tisto popoldne seja vlade, predsednik dr. Sukamo jo je nenadno zapustil v spremstvu dr. Subandria in Saleha ter s helikopterjem od-letel neznano kam, najbrž v svojo palačo v Bogor. Zvečer pa so objavili razglas, s katerim je predsednik republike predal generalu Su-hartti v roke vso oblast s pravico vred, da odloča v njegovem imenu. V sporočilu, ki so mu dali lakoni-čen naslov »Sporočilo številka ena« in ki ga je podpisal general Suhar-to v imenu predsednika Sukarna, je rečeno, da je Sukamo pooblastil Suharta, naj napravi red in obvaruje indonezijsko revolucijo ... V prvem dekretu, ki ga je general Suharto izdal po teh pooblastilih, je prepovedal komunistično partijo Indonezije, ki je bila praktično prepovedana že v vseh indonezijskih pokrajinah. Prepovedali so jo namreč že vsi področni vojni komandanti, le predsednik Sukamo ni izdal dekreta, s katerim bi jo tudi uradno prepovedali, ampak je v zadnjih govorih poveličeval zasluge partije za zmago indonezijske revolucije. Dogodki so so v tej deželi zaostrili zadnja dva tedna, ko je kazalo, da je Sukamo že nagnil tehtnico na svojo stran. Pred štirinajstimi dnevi je namreč rekonstruiral svojo vlado, odstavil generala Na-sutiona, v vlado pa je sprejel tudi nekatere predstavnike muslimanskih strank, s čimer naj bi bilo spet vpostavljeno politično ravnotežje v deželi. Toda začele so se burne demonstracije po ulicah glavnega mesta, ki niso pojenjale vse do petka, ko se je naposled predsednik umaknil in izročil vojski oblast. Po sporočilu o tem so se demonstracije spremenile v velikanske manifestacije, vojska pa se je zbrala na veliko parado. Tako je zdaj končano eno izmed najbolj negotovih obdobij indonezijske zgodovine. SUKARNO SE JE UMAKNIL Nastaja vprašanje, kaj sedaj. Vojska je izdala razglas, v katerem napoveduje, da se indonezijska politika bistveno ne bo spremenila, da se bodo tudi v prihodnje zavzemali za politiko nepovezovanja in miroljubne koeksistence in da se prihodnja vlada ne bo usmerila niti ekstremno na desno niti ne na skrajno levico. »Indonezijska revolucija je antifevdalna, protikapita-listična in protikolonialistična«, je dejal general Suharto. Hkrati pa so izdali povelje, da se morajo vsi komunisti javiti oblastem najkasneje do konca marca, sicer bodo ukrepali proti njim. Ekstremna zunanja politika, ki se je vidno začela z izstopom Indonezije iz Organizacije združenih narodov, in čedalje večji kompromisi v notranji poli- tiki so torej pripeljali do poloma ene in druge politike. Vprašanje pa je, če bo novo vodstvo uspelo uresničiti tako zunanjo politiko, kakršno so zdaj razglasili, ob ne; brzdani protikomunistični gonji, ki jo dopuščajo in podpihujejo. Pretekli teden pa je Francija poskrbela za veliko politično vznemirjenje zahodnih zaveznikov in zlasti ZDA. Francoska vlada je objavila poslanico, v kateri sporoča, da se bo postopno umaknila iz NATO. Francija je že prej umaknila svoje pomorske sile iz NATO, zdaj pa napoveduje tak umik še za svoje kopenske in letalske sile. Poleg tega pa so Združenim državam Amerike še sporočili, da suverena država ne more trpeti na svojem ozemlju tujih oporišč, kar pomeni, naj ZDA umaknejo svoje čete, skladišča in druge vojaške naprave iz Francije. V Washingtonu so reagirali precej živčno. Izjavljajo, da je umik francoslah čet iz združenega poveljstva NATO »največji udarec vojaški in politični zamisli o zahodni obrambi«, vendar pravijo, da bo »NATO vzdržal tudi brez Francije«. Zdaj že premišljajo, da bi sedež NATO umaknili iz Pariza v Belgijo ali na Nizozemsko, zagrozili pa so, da bodo odpeljali tudi atomsko glave, ki so zdaj v rokah francoskih oboroženih sil, o uporabi katerih pa odločata Washington in atlantsko poveljstvo. V Londonu grajajo ta de Gaullov korak, boje se pa, da Bonn ne bi sledil Parizu in da bi zamisel o skupni zahodni obrambi sploh padla v vodo. Erhard prisega na NATO, vtem ko Ade-nauer pritrjuje de Gaullu, da je treba NATO reformirati. Vsekakor pa je de Ganile poskrbel za precejšnje skrbi atlantskim strategom. ob slabo organiziranem delovnem mestu ali v okolju, v katerem zaposleni ni zadovoljen. Seveda pa dobro počutje ljudi v proizvodnji ne more biti samo zaradi večje produktivnosti, pač pa zaradi tega, da- bi delovni ljudje res vse bolj bili resnični gospodarji svojega dela. V takih pogojih pa je vse bolj jasno spoznanje, da brez strokovno usposobljenih ljudi tudi v delovnih organizacijah ne bodo mogli hitreje napredovati, še vedno sicer marsikje mislijo, da bodo shajali tudi brez šolanih ljudi, da bodo uspevali, če tudi ne bodo vsi zaposleni neprestano bogatili svojega strokovnega in splošnega znanja. Pa ne samo v proizvodnji, tudi samoupravljanje terja čedalje bolj razgledanega človeka, že' doslej je Socialistična zveza večkrat naglašala pomen izobraževanja, zlasti v pogojih gospodarske re-. forme. Tudi na kongresu bo zaradi tega gotovo slišati mnogo misli, kako sodobnejše organizirati različne panoge in predvsem, kaj storiti, da se bomo hitreje obogatili tudi z družbeno, strokovno in človeško bolj vsestransko razgledanimi ljudmi. Na -razgovorih v predkongresnem obdobju je bilo marsikje izraženo pričakovanje, da bo kongres načel tudi vprašanja, kako doseči primernejše zaposlovanje. Ustaviti se bo moral tudi ob odhajanju naših ljudi v tujino, govoriti o vzrokih, saj je včasih res nedopustno, za našo družbo skrajno škodljivo, če se na eni strani zavedamo, da je od višje družbene in strokovne usposobljenosti naših zaposlenih odvisna boljša prihodnost, na drugi strani pa je med ljudmi, ki odhajajo v tujino, precej takih, ki bi jih doma krvavo potrebovali. Po različnih razgovorih udeleženci menda niso zaman poudarjali, da bi morali pri zaposlovanju bolj misliti tudi na razvoj različnih panog kot so turizem, gostinstvo, obrt, kjer bi lahko dobilo kruh mnogo naših ljudi, skupnosti pa bi lahko doprineslo precej dohodkov. Javno kadrovanje za VI. kongres SZDL Volilna komisija pri GO SZDL Slovenije se je odločila, da bo pri izbiri bodočih članov glavnega odbora uporabila že uveljavljeno javno evidentiranje. V zvezi s tem se je že sestala tudi volilna komisija pri ObO SZDL Novo mesto in dokončno določila kandidate, ki so že bili evidentirani na krajevnih konferencah SZDL v novomeški občini. Izbrala je naslednje 4 kandidate: Kristino Plut, socialno delavko iz Novega mesta; Jožeta Cvitkovi-ča, direktorja opekarne Zalog; Uroša Dularja, predsednika ObK ZMS Novo mesto in Ludvika Simoniča, upravnika ISKRE iz Šentjerneja- TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED ■ SKLEPI III. SEJE CK ZKJ. »Sklepi so zakon za aktivnost in zavest vsakega komunista,« je dejal tovariš Tito v sklepni besedf v drugem delu seje CK ZKJ. Če bodo sklepi postali kri in meso našega dela in aktivnosti in če jih bomo dosledno izvajali, bodo dosegli svoj smoter. Sklepi so veliko jamstvo našim delovnim ljudem, da bodo, ko bodo te sklepe izvajali, dokončno uresničili samoupravljanje tako, kakršnega smo si zamislili. Sklepi posebej poudarjajo pomen osebne odgovornosti. Čim odgovornejša je funkcija, tem večja je tudi osebna odgovornost. Prvič je jasno postavljeno, da kolektivna odgovornost ni v tem, da so vsi enako odgovorni, temveč v tem, da vsakdo osebno odgovarja pred kolektivom, pred družbo. Po sklepm je treba investicijsko politiko spraviti v realne okvire možnosti in prilagoditi potrebam razvoja intenzivnejšega gospodarstva in hitrejšega zboljševanja življenjskega standarda delovnih ljudi. Naše gospodarstvo je treba modernizirati na podlagi najnovejših znanstvenih in tehničnih dosežkov, to pa terja hitrejši razvoj kooperacije in drugih oblik integracije. O tem morajo samostojno in svobodno odločati kolektivi sami. Zagotoviti je treba svobodno gibanje sredstev za investicije, seveda le v okviru pravice delovnih kolektivov, da kot nosilci razširjene reprodukcije določajo investicijsko usmerjenost, da medsebojno sodelujejo in da se integrirajo. Dosledno je treba uveljavljati politiko stabilizacije trga, splošne ravni cen in dinarja, da bi tako čimprej prišli do konvertibilnosti dinarja. V sklepih je precej nalog tudi za negospodarska področja. Tako je med drugim rečeno, da so neogibni ukrepi za čimbolj racionalno organizacijo, učinkovitejše funkcioniranje administracije. Komunistom je naloženo, da se bgrijo za krepitev samoupravljanja v delovnih organizacijah. Dejanski prispevek komunistov h krepitvi vloge delovne ga človeka, k razvoju samoupravljanja, k dosledni delitvi po delu, to je osnovno merilo za ocenjevanje njihovega odnosa do idejne platforme in politike Zveze komuni- zaostriti odgovornost stov. Zveza komunistov lahko tudi v prihodnje uspešno izpolnjuje svojo vodilno vlogo samo, če se v njenih vrstah okrepita odgovornost in disciplina. Potrebna je idejna in akcijska enotnost Zveze komunistov. Spodbujati je treba ustvarjalno znanstveno delo, teoretična obdelava problemov, ki jih prinaša socialistični razvoj. Spoprijemati se je treba s pojavi nedoslednosti, omahovanja in nezadostne odgovornosti v uveljavljanju politike, sprejete na VIII. kongresu ZKJ. m VI. KONGRES SZDL JUGOSLAVIJE BO 7. JUNIJA. Trajal bo tri dni. Razen v plenumu bo kongres delal tudi v petih komisijah. Udeležilo se ga bo 14C0 delegatov in domačih gostov. Povabljeni bodo tudi predstavniki številnih naprednih in osvobodilnih partij in gibanj v svetu. — Na zadnji seji zveznega odbora SZDLJ, kjer so sklepali o sklicanju VI. kongresa SZDL Jugoslavije, so izvolili tudi kandidacijsko komisijo za skupščinske volitve leta 1967 in opredeliti njene naloge. £ TEZE O DRUŽBENEM PLANU. V zvezni skupščini so začeli razpravo o tezah o družbenem planu, ki predlagajo, naj bi postali proizvajalci in delovne organizacije samostojni nosilci planiranja. Kolektivi naj bi samostojno snovah svojo razvojno politiko, skupaj z drugimi delovnimi organizacijami in družbenopolitičnimi skupnostmi pa naj bi ustvarjali tudi plane za širša področja. B JUBILEJ JUGOSLOVANSKE AKADE* MIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI. Najvišja ustanova znanosti in umetnosti v Zagrebu je te dni slavila svoj pomemben jubilej — 100. obletnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti je bila skupščina, na kateri so prebrali tudi pozdravno pismo predsednika Tita. ' H PREDLOGI ZA SPREMEMBO KREDITNEGA SISTEMA. Sedanji kreditni sistem temelji preveč na administrativnih normah. To zožuje poslovnost bank in jih ovira, da ne morejo uveljavljati bolj selektivnih meril pri odobravanju kratkoročnih kreditov gospodarskim organizacijam. Zato predlagajo, da je treba omogočiti bankam večjo poslovnost, se pravi, omogočiti jim, da bodo odobravale vse vrste kratkoročnih kreditov po ekonomskih merilih. M SIMPOZIJ O MORALI. V Ljubljani se bo danes končal tridnevni simpozij o mestu morale v naši družbi. V razpravi so posebej poudarili, da mora biti morala navzoča na vseh področjih družbenega^ življenja in da so elementi morale močno opazni tudi v sklepih III. plenuma CK ZKJ. O VOLITVE V BOLGARIJI — Pretekli teden so bile v Bolgariji volitve v narodno sobranje. Za kandidate Otcčcstvene fronte je glasovalo 99 odstotkov volivcev. B MOBUTUJU NI DO PARLAMENTA — General Mobutu, ki je bil strmoglavil predsednika Kasa-vubuja v leopoldvilskem Kongu, je govoril kongovskim parlamentarcem, ki so se zbrali po skoraj treh mesecih. Dejal jim je, da bi sicer lahko razpravljal o novi ustavi, ki jo pripravlja, da pa ne bo dovolil govoriti o ukrepih, ki jdi je bil sprejel, potem ko je prevzel oblast. O BORILI SE BOMO V GANI — Gvinejski predsednik Sekou Toure je napovedal, da bo Gvineja poslala v Gano vojaške enote, ki naj bi »osvobodili gansko ljudstvo vojaške diktature«, kot je dejal. B POPLAVE V JORDANIJI — Zadnje dni so prizadejale Jordanijo hude poplave, ob katerih je izgubilo življenje 10C ljudi. Q KITAJSKI PREDSEDNIK O-BIšjCE PAKISTAN — V Pekinga so sporočili, da bosta ob koncu marca ali v začetku aprila obiskala Pakistan kitajski predsednik Liu Šao Ci in zunanji minister Cen Ji, kamor ju je povabil pakistanski predsednik Ajub Kan. Drugih podrobnosti o nameravanem obisku niso objavili. CS SPET NESKEČA S STAR-F1GHTERJEM — V Zahodni Nemčiji je spet strmoglavilo letalo tipj» starfighter, ki ga v Zahodni Nemčiji izdelujejo po ameriški l'c^n*l|' To je že 33. nesreča s tem letalom- 3 DOLENJSKI LIST Št. 11 (834) zavarovan e ta samoiiiianciramu (Nadaljevanje s 1. str.) Huta r. Za polovico članov skupščine traja mandatna doba dve leti. Prispevek: 16 odst. in 11.000 din Takoj po volitvah je začel sejo voditi prvi predsednik skupščine Stanko Gunčar. Pričela se je razprava o denarnem načrtu sklada za zdravstveno zavarovanje kmetov v letu 1966. Predlog je prebral predsednik upravnega odbora sklada Franc Golob. Predvideno je, da bi imel sklad letos 693,498.037 din (ali 6,934.980.37 N dinarjev) dohodkov in prav toliko izdatkov. Ta sredstva bodo zbrali zavarovanci petih občin, ki so v komunalni skupnosti socialnega zavarovanja. Prispevek je kombiniran, znaša pa: 16. odst. od katastrskega dohodka in n.OOO din (110 N dinarjev) pavšalnega prispevka na posamezno kmečko gospodarstvo. Pri tem skupni prispevek ne sme biti manjši od 20.000 dinarjev (200 N dinarjev). S tem načinom zbiranja sredstev prehaja zdravstveno zavarovanje kmetov na samo-plačevanje. Na sklad zdravstvenega zavarovanja kmetov bodo prenesli tudi sredstva ukinjenega sklada za razširjeno zdravstveno zavarovanje kmečke mladine. »Prispevek-nas prehudo bije« Člani skupščine so v razpravi povedali, da jih skrbi, kako bodo samo-plačevanje razumeli in sprejeli neposredni plačniki zdravstvenega zavarovanja kmetov. Rekli so, da se jim zdi prehudo merilo, po katerem kombiniran prispevek kmečkih zavarovancev ne sme biti manjši od 20.000 dinarjev. Poudarjali so, da vsi tolikšnega kispščina za zaposlovanje 11. marca je bila v Novem mestu ustanovna skupščina skupnosti za zaposlovanje, ki jo sestavljajo občine Novo mesto, Krško, Trebnje, črnomlej in Metlika. Sprejeli so odločbo o ustanovitvi zavoda za zaposlovanje, ki ima sedež v Novem mestu. Odločitev o tem, kje bodo izpostave novega zavoda Kmetje niso zadovoljni s takim odnosom KGP Sele konec februarja je dobil kmetijski obrat (oziroma kooperaoijski odsek) KGP v Predgrađu prvo pošiljko umetnih gnojil, čeprav jih je naročil pri KGP že avgusta »a ni. Umetna gnojila je KGP imel na zalogi, a se je nekje zataknilo. Kmetje, kj so na vajeni še od prejšnjih let, da so gnojila lahko kupili že decembra, januarja ali v začetku februarja, so zaradi tega izrekli marsikatero pikro na račun KGP. Nekateri so zato nabavili umetna gnojila tudi na Hrvatskem in drugod. Kmetje so razočarani še, ker niso dobili letos v njihov konec škropdnic. Jablane so namreč že močno okužene, saj tudi lani niso bile po ^kropljene. je prepuščena statutu, vendar mora biti organizacijska mreža zavodovih enot prilagojena potrebam občanov. Zavod se bo moral v tesnem sodelovanju z delovnimi organizacijami ^pripraviti na prelivanje' zaposlenih iz stroke v stroko in iz podjetja v podjetje, ki se obeta v prihodnosti. V ta namen bo treba prizadetim zagotoviti strokovno prekvalifikacijo. Denar zavoda bo torej treba namenjati v te svrhe, ne pa več za odpiranje delovnih mest kot je to bilo dostej. Druga pomembna naloga bo poklicno usmerjanje mladine, ki lahko v veliki meri zmanjša fluktuacijo raposlenih. M. J. prispevka ne bodo mogli plačati, najteže pa ga bodo zbrali ostareli in za delo manj sposobni kmetje. »Mladina nam je odšla, zato je še težje. Ampak verjemite mi, da svojega sina ne sovražim toliko, da bi mu rekel, naj ostane na zemlji!« je rekel član skupščine iz krške občine. Kaj pa »dvoživke«? Težav so predvideli za cel koš. Soglasno so pokazali na zvezni zakon, češ da je prestrog in da prehudo bije zavarovance. Hkrati so ugotavljali, da ima ta zakon pomanjkljivosti, saj med drugim nikjer ne predvideva obremenjevanja tako imenovanih »dvoživk«, tistih zaposlenih poljedelcev, ki niso niti čisti kmetje niti čisti delavci. »Nesmiselno je tudi,« so dodali v razpravi, »da zvezni zakon predvideva brezplačno zdravljenje za kugo, kolero, gobavost, beri-beri in druge podobne bolezni, ki jih pri nas ni. V nasprotju s tem imamo vrsto domačih bolezni, ki pa jih je zakon prezrl.« Nadalje so ugotovili, da bo temeljna pravica skupščine kmetov ta, da bo lahko vplivala na smotrno gospodarjenje s sredstvi sklada kmečkega zavarovanja. Predsednik občinske skupščine iz Krškega inž. Franc Dragan je omenil, da so dozorele okoliščine za enotno rizično skupnost socialnega zavarovanja v Sloveniji. Po njegovem mnenju bi bilo tako omogočeno smotrnejše prelivanje sredstev za potrebe socialnega zavarovanja. Ob koncu razprave so se zmenili, da bo skupščina na prihodnji se j i med drugim sprejemala statut komunalne skupnosti socialnega zavarovanja kmetov. Pri pekarni LOcNA bo 17. marca 1966 ob 9. uri LICITACIJA za prodajo AVTOMOBILA v »FIAT« 1100 za prevoz kruha, nosilnost 1 tona. Avtomobil si lahko ogledate prav tam. Pekarna in slaščičarna NOVO MESTO Pomagajmo lačnim v Indiji Na pobudo Glavnega odbora RK Slovenije nameravajo tudi v Črnomlju, Metliki, Novem mestu, Trebnjem, Krškem in Brežicah organizirati akcijo za pomoč milijonom stradajoeih v Indiji, kjer huda lakota ogroža zlasti življenja otrok in žena. Občinski odbori Rdečega križa bodo s sodelovanjem vseh družbeno-političnih organizacij pobirali prispevke občanov, medtem ko bodo zbiralno akcijo po kolektivih izvedli v vsaki občini s pomočjo sindikalnega sveta. Ker je le hitra pomoč Indiji učinkovita, bodo denar takoj pričeli zbirati, do 15. aprila pa bo akcija končana, Posamezniki lahko prispevajo pooblaščenim zbiralcem ali v pisarni občinskega odbora RK, delovne organizacije pa naj svoje prispevke nakazujejo kar na tekoči račun GO .IRK Slovenije št. 505-74G-2-75. Ne pozabimo ljudstva prijateljske države, ki je zašlo v hudo stisko! Pomagajmo mu z dejanji! HI!lllll!l!lll!ll!lll!!l!llll!'!«!lilllHIM — Če so kakšne napake, so jih krive miši! Ne dovolijo nam, da bi se včasih skrili v njihove luknje! S!abo vreme ni oviralo kupčije 590 prašičev v starosti do treh mesecev in 25 v starosti nad 3 mesece je bilo pripeljanih v soboto, 12. marca, na tedenski sejem prašičev v Brežice. Od tega je bilo prodanih 480 mlajših od treh mesecev po 850 do 1100 dih za kg žive teže in 15 starejših od treh mesecev po ceni do 550 din za kg žive teže. A. S. Precej pujskov v Novem mestu neprodanih Na ponedeljkovem prašičjem sejmu v Novem mestu je bilo precej živahno, vendar mnogi živinorejci niso mogli prodati svojega blaga. Naprodaj je bilo 638 pujskov, prodanih pa je bilo le 437. Kljub temu, da je bilo manj povpraševanja, kmetje s ceno niso popustili. Manjši prašički so šli v denar po 11.001) do 20.500 din, večji pa po 21.000 do 33.000 dinarjev. KZ Trebnje hiše priti na zeler @ ¥ejo Ob razmeroma slabi letini in plačilu 31,5 milijona dinarjev dolga iz leta 1964 je Kmetijska zadruga Trebnje končala lansko poslovno leto praktično brez izgube. Zaključni račun kaže le 611.511 S dinarjev iz rezervnega sklada pokritih osebnih dohodkov. Poostrena osebna odgovornost in disciplina, boljša notranja organizacija, zmanjševanje števila zaposlenih, oddaja nerentabilne dejavnosti, površin in strojev so pripomogli, da si zadruga s boljšim gospodarjenjem doma pridobiva zaupanje zadružnikov. Čeprav se zavedajo težav v bodoče, si na zadrugi od vsega najbolj želijo stabilnega tržišča. Zadruga je lani prodala za 1.630 milijonov svojih in kmetovih pridelkov, kar je 26 odstotkov več kot prejšnje leto. Ker so se cene kmetijskim pridelkom v tem času povečale za več kot toliko sledi, da je količinsko malo padel odkup kmetijskih pridelkov, ki so šli v bližnja industrijska središča tudi po drugih poteh. Od podražitve pridelkov, ki gredo preko zadruge, so imeli korist predvsem kmetje, saj v občini računamo lani s 500 milijoni več dohodkov od kmetijstva upoštevajoč, da so se podražile tudi stvari, ki jih kmetje kupujejo. Hkrati so se porabljena sredstva v zadrugi povečala za 20 odst., torej za 6 odst. manj kot celotni dohodek. Posledica tega je, da se je neto proizvod povečal za 119 odst., čeprav se je zaposlenost zmanjšala za 15 odst. 31. decembra lani je bilo le še 113 ljudi in število se bistveno ne bo povečalo, razen za sezonske delavce poleti, kljub letošnjemu planu 2,2 milijarde dinarjev. Ker mora kolektiv plačevati izgubo za nazaj, ima razmeroma nizko povprečje osebnih, dohodkov. Količinski kazalci kažejo viden napredek. Eden njih je dnevni prirast goveda, ki se je v lanskem letu občutno povečal in znaša 83 kg, kar je lep uspeh. Man.) ugodna je slika po posameznih obratih, ker ima kmetijsko posestvo iz več razlogov še vedno izgubo, ki sicer ni velika, če jo primerjamo z vrednostjo proizvodnje, izguba pa vendar je. Tu čaka strokovno službo še vztrajno delo in iskanje možnosti, kako poceniti pridelke. Mnogo polagajo na nov način nagrajevanja delavcev, ko bodo od ekonomskega učinka, to je od mar, kako dela in gospodari ustvarjenega dohodka plačani zadruga, ki bo lahko z uspehi vsi od delavca do direktorja v svoji hiša ugledna in pri- tako, da ne bo nikomur vne- vlačna tudi za kmetovalce. Kmetijski nasveti r^i (f* iPAo ?\f .ve/") HM \'0,se mau) pa bi £ec v Pokoj' <0 FOSFORNA GNOJILA Fosfor je važna snov v prehrani človeka in živali, ker sestavlja, povezan s kalcijem, kosti, če krmimo govedo s senom, ki je zrastlo na tleh, v katerih je malo fosforja, lahko žival dobi nevarno bolezen-ko-stolomnico. Fosfor skrajšuje dobo rasti rastlin in sili na zorenje: dušik pa dela prav nasprotno. Posebno žita so hvaležna, če jih gnojimo s fosfornim! gnojili, ker imajo po njem zrno kleno in slamo odpornejšo proti poleganju. Pri nas je na splošno povsod premalo tega hranila. Znaki pomanjkanja na rastlinah so majhni, vijoličasto rdeči lističi. Nekdaj so izdelovali fosforna gnojila iz kosti, vendar je bilo le-teh premalo. V zemlji so odkrili rudo fosforit, še pozneje pa so začeli pridobivati fosfor iz železovih rud, ki jim je primešan. V Evropi ni nahajališč fosforita, mnogo pa ga je v Severni Afriki, od koder ga po morju in Donavi vozijo tudi v našo tovarno Prahovo v Srbiji. m S L) PE R FOSFAT poljedelci poznajo že 120 let. Postopek pridobivanja, ki se sestoji iz vlivanja žve-plene kisline na fosforit, se ni bistveno spremenil. Gnojilo je kislo, zato ni za kisla zemljišča. Dobro se topi, ima obliko sivega prahu ali zrnja. Vsebuje 16 do 18 odst. fosforja in ga lahko trosimo do 700 kg na ha tako, da ga v zemljo zaorjemo. Obstajajo tudi bolj koncentrirani superfosfati pod imenom superfo-sfat ali trojni fosfat. ■ THOMASOV FOSFAT (Tomaževa žlindra) pridobivamo v plavžih, vendar na žalost naše železarne predelujejo malo takih rud, ki vsebujejo fosfate. Moramo ga uvažati, zato ga na trgu včasih ni dobiti. Je temnosive do črne barve, brez okusa, netopljiv v vodi in ima 16 do 18 odst. fosforja in še polovico apna. Zato je dobro gnojilo za našo sprano zemljo. Posebno dobro učinkuje na travnikih in raznih dolgoletnih posevkih ali nasadih (detelje, vinogradi in sadovnjaki, ker deluje več let. Dobro se kombinira s hlevskim gnojem, lahko ga trosimo celo pozimi v količinah do 750 kg na hektar. E KOSTNA MOKA je sicer dobro fosforno gnojilo, vendar predrago in ga raje uporabljamo za prehrano živali, ki jim primanjkuje fosforja in kalcija. Kljub temu, da pri nas ta gnojila še niso vpeljana, omenjam surove fosfate, kj imajo razna imena: fini mleti fosfat, mikrofos, hiperfosfat, fosfatna moka in podobno. Vsebujejo okrog 26 odst. fosforja in 45 odst. apna in so dobno gnojilo za kisla tla. MARJAN LEGAN inž. agronomije 600, ne pa 6000 kilogramov! Tiskarski škrat nam jo je v zadnjih KMETIJSKIH NASVETIH, ko smo pisali o dušikovih gnojilih, pošteno zagodel: količino apnenega dušika (kalcijevega cianainida) je podesetoril in zapisal, da ga lahko trosimo do 6000 kg na hektar, kar pa ni res. Tega gnojila smemo potrositi samo do 600 (šest sto) kilogramov na hektar! MIŠJE LUKNJE: Ana Fabijan: KUZMIN MIHA (1905) Med skalnatimi Gorjanci in sinjo Kolpo se razprostira svet, samoten, tih, pozabljen. Le včasih se ga spomni pevec, ki je bil od tod ponesel s seboj nešteto lepih vtisov in najlepše slovensko narečje. Nič romantičnega nima ta pokrajina. Nima belih snežnikov, niti strmih prepadov, niti šumečih slapov. Tako tiha, sanjava harmonija je razlita povsod. Kakor valovito zeleno morje se ti zdi ta svet z neštevilnimi griči. Ali na teh goricah raste kapljica, ki zamakne srce in razpali kri! V teh krajih je tekla zibel Kuz-minemu Mihi. Poznalo ga je devet vasi naokoli, a v vašem selu niso nikjer poželi pšenice, niti izpreli prediva, ne da bi se ga bili spomnili. Trikrat je že ozelenela trava na njegovem grobu, ali vaška deca, jedva so zanosili bregešice, vam že znajo praviti o Kuzminem čači, kot bi bil šele včeraj ostavil naše selo. Ustavite se zvečer pred seljakom, ki cepi pred hišo drva! Vljudno vas pozdravi in kmalu sta v živahnem pogovoru. Ej, naš človek vam ne pride pred nikomer v zadrego! — Gladko mu teče lepa govorica in strme poslušate krasne prislovice in primere, ki jih vpleta v pogovor. Komaj vam je opisal letino in svoje imetje, že je na vrsti Kuzmin Miha. »Oj, pasja vera, to vam je bil gade!« se smeje seljak, in če ste ga kaj vprašali, vam pripoveduje zgodbe iz življenja omenjenega junaka. Da znate, kako je bil prevaril neko dekletce za rake! Lovi vam Kuničeva mala rake v potoku. Ima jih že lep kupček v loncu poleg sebe. Pride Kuzma, — »Marinčica, ne lovi rakov, zakaj tam, glej, straši! Ali ne veš, da ima ribe in rake vrag v oblasti? Tudi jaz sem nekoč tam lovil rake in jih metal v torbico. Ali zdajci se glasi nekaj v vodi: »Krneč, kukec, kje si?« »V Minovi torbici!« se je odzvalo. »Zbal sem se, a ondaj beži, beži, kolikor so me nesle pete. Za menoj pa je nekaj šumelo, kot da se pode valovi. Ozrem se. — Ne morem ti opisati, kaj sem videl. Le toliko znam, da je bilo milijonkrat pisano in dolg rep je imelo.« Marinčica ni čakala, da bi bil iz- pregovoril starec zadnje besede, šinila je proti domu kot blisk, a Kuzma je pobral lonec z raki in zadovoljno odkoračil domov. Pravijo, da je rad kradel. Ljudje mu tega niso šteli v zlo. Prirojeno mu je bilo, velijo. Imel je krasen sadovnjak in sadja je bilo v njem, da je gnilo po tleh. Ali ko so dozorele prve hruške na sosedovem vrtu, je vstal Kuzma v mračnem jutru, da si nabere košarico. In to se je ponavljalo, dokler niso sosedje otresli poslednjega drevesa na vrtu. Niso mu očitali tega. Saj jih ne krade zase, so rekli. Ko so šli otroci v šolo, je sedel pred hišo in pušil. »No, deca, kaj bi hrušek?« — In nabasal jim je torbice in žepe z nakradenim sadjem. Ponoči je narezal buč na sosednjih njivah in jih znosil na svojo zemljo. Zjutraj se je čudila snaha: »Od kod toliko buč?:< »Molči ptičica!« jo zavrne tašča, »stari je skrben, pa jih je nanosil.« V cerkev pa ni hodil nikoli. Ko so se ljudje odpravljali k maši, on puško na ramo, pa hajd v lozo. Ves dan je utegnil tavati po gozdu, a na večer bi se vrnil ves zmučen, lačen in žejen. Da je bil strasten lovec, si mislite. Motite se! Prosim vas, če je hodil po gozdu z nenabito puško in brez streliva. Sosedje so se mu smejali. — »Ali greš na medvede?« so ga dražili, ko je dostojanstveno stopal mimo njih. »Zalotil sem lisičino v Belški dragi,« je odgovoril važno in odkorakal počasi. Pozimi je rad zahajal v hiše, kjer so klali. »čul sem, da palite pri vas,« je rekel, vstopivši v hišo, »pa sem mislil, da dobim druščino tukaj.« — In sedel je k peči. Gostoljubni gospodar mu je ponudil klobaso in pečenke. Ali Miha se je nasmehnil zaničljivo: »Bogme, to da bi jedel, kume? Mi jemo samo leteče in drkeče meso.« — Mislili je na divjačino. A ko je odšel, je pogrešila gospodinja kos mesa ali par klobas, ki so skrivaj izginile v Kuzmin žep. In zbolel je. Poleti je bilo in ležal je na senu pred hišo. Vroče je pripekalo sonce, ali Miho je stre- sala zima, da je drhtel po vseh udih. »Joj, ljudje božji, umreti bo sila!« je govoril venomer. »Ne kradite, vam velim, nikarte krasti!« »Oj, ti Mate Kunič, čuješ! Buče sem kradel na tvoji njivi in Mušiču sem otresel hruško in Bari Vlašički sem vzel koruze,« se je izpovedoval »Molči, Miha, vse znamo,« so odgovarjali sosedje. Smilil se jim je, ko je drhtel na senu upadlega obraza in ves potan od muke. »Ne govori! Znali smo že davno in ti odpustili. Nekako zlo je bilo v tebi, bože oprosti, sam nisi mogel za to.« »Oh, dobre sosede mi je Bog dal, čast in dika mu! Prav velite, ljudje božji, prirojeno mi je bilo. TJ, u, u, kako mi je zima!« se je stresal. Pristopila je k ležišču snaha. »Takoj bom izdihnil, Mare!« — Pogledal jo je žalostno. »Bi li mi zaklala jedno pišče?« »Bogme, čača, zakaj ne bi? Takoj ga zakoljem,« je odvrnila odločno. Ali snaha je bila skopa. »Dosti je, da vidijo mojo dobro voljo. Preden mu pripravim pišče, mi utegne umreti, a za družino ni, da bi pekla kokoši.« — In zbežala je onkraj hiše ter klicala glasno: »Kokice, bi, bi, na!« — Ali jedva se ji je približalo pišče, ga je zapodila z metlo. »Joj, čača, ne da se mi nobena ujeti! Verujete mi, i tako vam je repa najzdraveja!« Sosedje so se jezili na tihem. »Ne privošči mu niti na zadnjo uro pri-boljška,« je šepnil tisti, ki mu je bil bolnik kral buče. »čakaj, Miha, naše so krotkeje. Zaukažem Katici, pa ti pripravi jedno.« — Odšel je. Trenutek nato je bilo slišati frfo-tanje preplašenih kokoši, a potem je bilo vse tiho. Bolnik je drhtel neprenehoma in včasih vzdihnil globoko. Nekdo mu je stal ob glavi in ga z zeleno vejo branil muham. »Ne bo dolgo,« je rekel nekdo tiho snahi. Ona je skomignila z rameni. Lačen sem!« je vzdihnil bolnik. »Potrpi malo, skoraj bode pečeno pišče,« ga je tolažil tisti, ki mu je branil muhe. In potem spet molk. /Bolnik je dihal čedalje hitreje in grgralo mu je v grlu, kot da se preliva voda. Prišel je sosed s piščetom. »Miha, oj Miha, boš jedel?« — Bolnik se ni ganil. Vzdihnil je dvakrat, trikrat in po njem je bilo. »Saj sem vedela,« si je mislila snaha zadovoljno, »zaman bi mu bila pripravila pišče.« Nato se je prekrižala in vzdihnila glasno: »Bog daj večni mir in pokoj duši njegovi!« Miha Kambič: Detajl kompozicije s kredo (1922) Klinika za žrtve mačka »Prva pomoč žrtvam mačka. Uradne ure od 6.30 do 8.30.« Tak napis lahko preberete na vratih posebne klinike, ki so jo pred kratkim odprli v Helsinkih in v šestih drugih finskih mestih. Pacienti, ki se v njej oglasijo, so po hitri in koreniti kuri že istega dne spet sposobni za delo, pa naj so se ga prejšnji večer še tako na-cukali... Izostanki od dela zaradi alkohola so na Finskem v zadnjem času zmeraj resnejši problem. Med pacienti je največ dobro plačanih strokovnih delavcev, poslovnih ljudi in celo državnih uslužbencev. ISKRIVOSTI Optimist vidi povsod zeleno luč, pesimist vidi povsod rdečo luč, modrijan pa je barvno slep. Upton Sinclair, ameriški književnik Življenje je džungla, a življenje filmske zvezde je džungla v džungli. Alain Delon, francoski filmski igralec V memoarih ne najdemo nič slabega razen spomina na avtorje. Giovani Guareschi, italijanski satirik Nečimernost postane nevarna, kadar prične človek samemu sebi čestitati za dosežene uspehe. Ameriška pisateljica Vsakdo lahko postane bogat, če se odloči za revno življenje. Ameriški bankir, Henry Goold Starostna meja je edina meja, prek katere pridemo brez vsake formalnosti. Nemški igralec Paul Henkels T. Leč ko: DVOBOJ S ČASOM Ura je odbila devet. Direktor založniškega podjetja si je popravil naočnike, pogledal urednika, ki je sedel pred njim, in ga očetovsko pokaral: »Čujte, tovariš Svoboda, poklical sem vas, da se pomeniva o vašem prihajanju v službo. Saj to je pravcati škandal- Sramotite naše podjetje!« Urednik se je živčno presedel na stolu in zakašljal, da si pridobi časa. »Veste .«. je rekel obotavljivo. »Veste, jaz zavoljo objektivnih vzrokov ne morem priti o pravem času.« »In kakšni so ti vaši objektivni ' vzroki?« Različni. Vendar vas ne bom motil z njimi. Gotovo imate polno dela.« »Da, dela imam čez glavo, in sicer s takimi tipi kot ste vi,« je pomenljivo poudaril direktor »Toda poglejva listo prihodov v službo in vaše iako imenovane objektivne vzroke. Na primer v ponedeljek. Namesto ob osmih ste prišli tričetrt na devet.« »To ni mogoče!« »Pa še kako mogoče! Moja tajnica je to zapisala-« »Tako, tajnica? 2al mi je, vendar vam moram povedati, da vaša tajnica ni vredna pi-škavega oreha.« »Kako to mislite?« »Oh. oprostite, prosim,« se je v zadregi opravičil urednik. »Mislil sem reči, da ni- česar ni vredna kot — tajnica! Kajti jaz sem prišel šele ob devetih.« »čujte, človek božji, jaz .. •« »Prišel sem ob devetih, pra-Pim. Toda zavoljo objektivnih vzrokov.« »Kakšnih objektivnih vzrokov?« je vprašal direktor, zdaj že nestrpen. Vse dotlej je bil urednik miren, ker je svoje misli jezno osredotočil na tajnico-Zdaj pa je prišel v zadrego in je začel napeto misliti, kaj naj odgovori. »No, če povem po pravici . . .« »Torej povejte, zakaj ste prišli šele ob devetih?« Slednjič se je urednik le domislil in rekel zmagoslav-no- »Zato, ker sem moral čakati v otroških jaslih.« »V jaslih?« je presenečeno ponovil direktor, »človek božji, saj vendar niste poročen!« »Seveda nisem, toda poroko imam' v načrtu- Zato hodim v jasli, da si tam • . pravočasno rezerviram prostor.« »Čujte, si lahko izmislite še kakšno bolj bedasto opravičilo?« je jezno vprašal direktor. »Naa,« je iskreno odgovoril urednik. »Pravzaprav hočem reči, da malce, no — pretiravam.« »Malce? Preklemano veliko. Kaj pa je bilo v torek?« »V torek? aha, že vem — bil je 4. januar.« ,-»Ne zbijajte trapastih šal! Rad bi vedel, zakaj ste v torek prišli šele ob pol desetih?« Urednik si je popraskal brado- »No, povejte! Me res zanima, kaj boste potuhtali.« »V torek, pravite? Hm, v torek sem bil pa v liftu-« »Kje?« »V liftu, v dvigalu. Ustavil se je med dvema nadstropjema, ta beštija!« »Beštija ste vi, in grozna, da se bog usmili,« je dobrodušno poudaril direktor. »Kje pa ste obtičali v sredo, ko vas sploh ni bilo v službo?« »Prosim lepo, ura mi je zaostajala,« je reieriral urednik. »Pomislite, tovariš direktor — zaostajala mi je celili 24 ur!« »Kaj pa vam je zaostajalo v četrtek?« »V četrtek je pa vse šlo kot namazano,« je rekel urednik. »Točno ob osmih sem bil pred vrati, tedaj pa sem se spomnil, da' sem pozabil obu ti čevlje. Stekel sem domov, saj bi bos sramotil sebe in podjetje, samo pomislite!« Direktorju je šlo na smeh. »Moram priznati, da imate genialne izgovore. Toda pustiva šalo, stvar je resna- Vi ste dober stilist, v književno- sti ste res doma, to je dejstvo. Toda ni pomoči — vaše prihajanje na delo nikakor ni opravičljivo« Urednik je malo premislil, potem pa rekel: »Imam zamisel, ki je izvedljiva.« »No, kakšno?« »Postavite me za glavnega urednika.« »Hm,« je premislil direktor. »Ali -boste potem pravočasno prihajali v službo?« Urednik je odgovoril prepričljivo in odkrito: »Oh, to sploh ne! Toda moje prihajanje v služJbo bo potem v glavnem kot je prav.« Slavo vsak x drugače sodi Srbsld kritik Skrelić je prišel v rodno mesto pisatelja Milovana Glišiča. Da bi zvedel, koliko je Milovan slaven, je vpraša! prvega krnela: ( »Ali si poznal Milovana Glišiča?« »O, poznal,« je odgovoril kmet. »Ampak on je že zdavnaj odšel v Beograd in začel tam nekaj pisariti praskati po papirju. Potlej nikoli več nisem slišal ° njem. Toda njegov brat Sava — ta pa je slaven človek, ta!« »Kaj pa je naredil?« se je pozanimal Skerlič. »Ostal je doma in .zredil najboljše vole v našem kraju!« O materinščini in Kosovelu V pelek popoldne sta predsednik občinskega odbora Socialistične zveze Slavko Doki in predsednik novomeške občinske skupščine Sergij Thorževskij v zgornji dvorani Dolenjske galerije izročila 100 družbenim delavcem in članom delovnih kolektivov odlikovanja, s katerimi jih je odlikoval predsednik republike tovariš Tito ob 20-letnici osvoboditve. V imenu odlikovancev se je za priznanje zahvalil Lojze Nečimer. Po podelitvi odlikovanj so prisotnim priredili majhno zakusko. (Foto: M. Moškon) Delo kluba kočevskih študentov Študentje si želijo, da bi bili bolj povezani z domačimi kraji in da bi sode-jovali z drugo mladino na kulturnih in športnih srečanjih — Radi bi, da bi jih obiskovali vodilni uslužbenci iz podjetij in skupščin ter jih seznanjali z življenjem doma — Vprašujejo se tudi, če se jim brucovanja v Ribnici izplačajo V klubu študentov Kočevske je včlanjenih približno 150 študentov iz kočevske .in ribniške občine. Sestava Studentov je dokaj pisana, mnogi izmed njih se težko prebijajo skozi študentovska ieta. ix. srečanje bo v Črnomlju Letošnje IX. srečanje dramskih skupin Slovenije bo v Črnomlju, predvidoma od 21. do 28. maja. Za nadaljnji razvoj gledališkega amaterizma na Slovenskem bo to delovno srečanje prav posebej pomembno, nanj pa se bodo tudi dramske družine dolenjskih občin prav gotovo dobro pripravile. Oder mladih v Otočcu in Šmarjeii V nedeljo, 20. marca, bo novomeški ODER MLADIH gostoval z mladinsko igro »Cesarična in svinjar« ob 11. uri dopoldne v Partizanovem domu v Otočcu, ob 15. uri pa v šmarjeti. Predstavi sta namenjeni predvsem šolski mladini! Prj reševanju njihovih mate rialnih težav bi moral biti klub tisti, ki bi povezoval obe občinski skupščin1, in domača podjetja s študenti. V novih okoliščinah boio podjetja štipendirala samo najboljše študent Zato mora klub čimprej ugotoviti, kakšne študijske uspehe dosegajo njegovi člani in te ugotovitve posredovati njihovim štipenditorjem. Klubu bosta morali pri tem delu pomagati občinsk skupščini in podjetja. Socialno ekonomska komisija se je po reformi znašla v nezavidljivem položaju, ko gre za to ali študente štipendirati ali kreditirati, člani kluba so na svoji zadnji skupščini sklenili, da se strinjajo s kreditiranjem, vendar naj bi to bilo le ' izbere sam. Mojstri bodo glede odhoda na dopust upoštevali želje delavcev, če le ne bodo nasprotovale interesu podjetja. Ker je vozovnica K-15, s katero so delavci največ potovali ukinjena, nameravajo v Lepisu v kratkem razpravljat; še o pomoči za letni dopust. Odslej delo v dveh izmenah Gradnja osemletke v Metliki lepo napreduje. Decembra in januarja je bilo na gradbišču bolj malo delavcev, zdaj pa so dela spet v polnem razmahu. Te dni končujejo Pionirjev! zidarji betoniranje temeljev, v kratkem pa se bodo začeli dvigati iznad tal zidovi. Ker mora biti šola do L septembra dograjena, bodo začeli v kratkem delati v dveh izmenah. Tudi obrtniška dela so že vsa oddana, tako da v gradnji verjetno ne bo zastojev. Nikar ne mislite, da je napis fotografiran nekje na Hrvaškem! Sredi Metlike je prav tak kot na hiši ob cesti v Lokvici, kjer je posnetek narejen. Po peterokraki zvezdi sredi poštnega roga se da sklepati, da so tablice namestili že po vojni — zakaj ne v domaČem jeziku? Poklicne šole — šole s praktičnim poukom Poklicne šole — šole s praktičnim poukom, so se razvile iz prejšnjih vajenskih šol. Vajenski način izobraževanja za poklice v gospodarstvu je že zelo star in ne ustreza več. Danes je potreben večji poudarek na praktičnem delu. Učenci so v prvem letu 6 mesecev v šoli, 6 mesecev pa na praktičnem delu v podjetjih. Podobno je v drugem letniku, medtem ko so v tretjem letniku v šoli samo 3 mesece, preostali čas pa na praksi. Na teden imajo 42 ur pouka, od tega 18 ur praktičnega dela v šolskih delavnicah. V poklicne šole se lahko učenci vpišejo na isti način, kot je predviden za ostale šole (prošnja za sprejem, spričevalo o končani osnovni šoli in zdravniški pregled). Nekatere šole bodo uvedle tudi sprejemne izpite in preizkus sposobnosti učencev. Ti pogoji pa ne bodo veljali za učence, ki bodo sklenili učno pogodbo z delovno organizacijo ah zasebnikom. Pogoji za sprejem v poklicno šolo so: uspešno končana osnovna šola, veselje in sposobnost za praktično delo ter zdravje. V Sloveniji imamo poklicne šole skoraj za vse poklice, ki so potrebni gospodar- stvu. Kot smo že omenili, sta dve poti za vpis v poklicno šolo: 1. Učenci se vpišejo v poklicno šolo prav tako, kot v druge srednje šole. Šola jih razporedi na prakso po posameznih podjetjih. Razen za čas, ko so na praksi, ne dobijo nobenih denarnih sredstev. Možno je, da dobijo štipendije, kar pa letos slabo kaže. 2. Učenci najprej sklenejo učno pogodbo z delovno organizacijo ali zasebnikom. Šola jih pokliče k pouku na podlagi svojega razporeda. Učenci dobijo vajensko nagrado, ki v prvem leto ne sme biti manjša od 100 novih din, v drugem od 140 in v tretjem od 200 novih dinarjev v občini Novo mesto. Skupščine občin so že določile najmanjše nagrade. Razpon teh je med 100 in 200 novih dinarjev. Razpisi za sprejem v šole so objavljeni v časopisju, navadno v času od 20. do 30. junija. Ostale informacije lahko vsakdo dobi na zavodu za zaposlovanje delavcev. Prihodnjič si bomo ogledali možnosti šolanja za te poklice na področju zavoda za Zaposlovanje delavcev Novo mesto (za občine Črnomelj, Krško, Metliko, Novo mesto in Trebnje). ANDREJ KOCE SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE PIONIR — NOVO MESTO KETTEJEV DREVORED 37 proda naslednja osnovna sredstva: 1. zidano pritlično stavbo v Žabji vasi 2. več čeljustnih drobilcev za kamen 3. več pogonskih elektro in diesel motorjev 4. več motornih koles Tomos - moped 5. razno pisarniško opremo in inventar Prodaja bo 21. marca 1966 v prostorih podjetja in sicer: ob 8. uri za družbeni sektor in ob 11. uri za privatni sektor. SKUPŠČINA OBČINE NOVO MESTO UPRAVA ZA NOTRANJE ZADEVE razpisuj e JAVNO LICITACIJO za prodajo osnovnih sredstev: — osebni avtomobil MERCEDES tip 170 DA — osebni avtomobil ZASTAVA 600 D — več motornih koles znamke PUCH Licitacija bo 24. marca 1966 ob 8. uri za družbeni sektor in ob 9. uri za zasebne interesente. Vozila si lahko ogledate dne 22. in 23. marca 1966 od 12. do 14. ure. Kupnino morate plačati takoj po končani licitaciji. ZDRAVILIŠČE ŠMARJEŠKE TOPLICE razpisuje LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. 27 železnih postelj 2. 35 nočnih omaric 3. 80 restavracijskih stolov 4. 10 restavracijskih miz 5. 3 dvodelne omare 6. 1 poljski voz 7. 1 zapravljivček Licitacija bo 20 marca 1966 od 9. do 10. ure za družbeni sektor, od 10. ure dalje pa za privatni sektor. »HOKEJ 66« POD DROBNOGLEDOM Naš rojak Tom Yurkovich: »Rusi so razred zase!« — Kanada je zaslužila drugo mesto — Jugoslavija izpolnila pričakovanja — Prvenstvo sveta in Evrope uspelo skoraj v vseh pogledih — Zadnjo tekmo je gledalo 12.000 gledalcev — Vsi hvalijo organizacijo ... LJUBLJANA, 14. marca: Velika športna predstava — »Hokej 66« je za nami. Reprezentance sodelujočih držav in številni turisti, ki so zlasti zadnje dni skoraj preplavili Ljubljano, se vračajo domov, mi pa smo začeli delati bilance. Ugotavljamo, ali je bila prireditev uspešna. Smo dosegli pričakovan finančni oz. tu-ristično-propagandni uspeh? Je tako ugoden kot organizacijski? Taka in podobna vprašanja se nam ponujajo in skušali bomo nanje odgovoriti. A najprej o prvenstvu — o »Hokeju 66« — s športnega vidika. Pričakovanja glede plasmana v vrhu lestvice najboljših svetovnih hokejskih velesil so se uresničila. Igralci v rdečih dresih z napisom v cirilici CCCP so ponovno na najvišji stopnici. Zasluženo! Bili so najboljši, pravzaprav brez pravih konkurentov. Malo je manjkalo, da se jim ni pripetil spodrsljaj s tradicionalno neprijetnimi Švedi (edino z njimi so izgubili točko — 3:3), toda v celoti so pri vseh zapustili najboljši vtis. Rusi so skoraj avtomatizirani Poglejmo, kaj meni o njih naš rojak Tom Yurkovich (rojen je v ameriški državici Minnesota — mati je Dolenjka iz šentruperta, oče pa Hrvat iz Like), ki je branil vrata reprezentance ZDA: »Rusi so brez dvoma najboljši. Ponovno bodo osvojili pokal LIGH (razgovor je tekel pred koncem prvenstva — po tekmi ZDA ; ČSSR). To je popolno moštvo brez slabih mest — v tehničnem in taktičnem pogledu brez konkurence.« Z mnenjem našega rojaka, ki je uspešno branil barve svoje nove domovine ZDA, se popolnoma strinjamo. Varovanci trenerjev Tarasova in Černiševa so sposobni, da iz-držijo vseh 60 minut čiste igre v strahovitem tempu, ki uniči še tako dobrega nasprotnika. Kanadčani, ki bi vsekakor zaslužili drugo mesto pred ČSSR, so to občutili na svoji koži. Dolgo časa so se uspešno upirali, toda morali so položiti orožje z 0:3. A hokejisti drugoplasirane CSSR? Rusi so se z njimi igrali kot mačka z mišjo in jih po blesteči igri odpravili kar s 7:1. Jugoslavija tretja v B skupini 2e pred tednom dni smo o jugoslovanskih reprezentantih lahko zapisali nekaj pohvalnih ugotovitev. Tudi po koncu tekmovanja v Zagrebu smo o njih ohranili najboljše mnenje. Fantje so dali vse od sebe. Pravzaprav so presegli same sebe in zasluženo osvojili tretje mesto. Da je to velik uspeh, kaže četrto mesto Norveške, kjer je hokej narodni šport. Felčeva četa se je sicer nepričakovano spotaknila pred najslabšimi Britanci, s katerimi so igrali le neodločeno (3:3), toda ta spodrsljaj so popravili z zmagami nad Švico (3:2), Avstrijo (4:2) in s točko v razburljivem dvoboju z Romuni. Ti so vodili celo s 5:1, toda končni rezultat je bil 5:5. Jugloslovanska ekipa, ki jo je uspešno pripravil čeho-slovaški trener Vaclav Bub nik, je s svojimi zmagami v B skupini doprinesla k še večjemu uspehu »Hokeja 66«. O naših hokejistih je rojak Tom Yurkovich povedal: »Vaše igralce sem prvikrat gledal pred dvema letoma na olimpijskih igrah v Innsbru-cku. Od tedaj so napredovali za 100 odstotkov. Nočem deliti komplimentov, toda povem lahko, da sem presenečen nad dobrim drsanjem vaših, da ne govorim o borbenosti. Moje čestitke rojakom! . . .« »Hokej 66« je daljnosežna investicija V nekaterih pogledih so uspehi »Hokeja 66« že vidni, večji del pa bo viden šele čez čas. Investicije v to prireditev se bodo zlasti na turističnem področju bogato obrestovale. V tem so vsi enotni. Dokaz: izjave nekaterih tujcev, ki so zagotavljali, da se bodo že čez nekaj mesecev znova oglasili pri nas, ker »je vse O. K., ker jim tu ugaja«. Res je. Začetek ni veliko obetal. Tujcev ni bilo na spregled. Trgovine so pričakovale, da jih preplavijo, toda obiskovalei z devizami so bili redki. Sredi prvenstva se je položaj sicer izboljšal, toda pričakovanja niso bila izpolnjena, šele zadnje dni so si trgovci z obilnimi zalogami oddahnili, saj so tujci v trumah oblegali pulte. Trgovine so bile pravi Babilon. Skoraj ni turista, ki bi odpotoval domov nezadovoljen. Edine pribombe so bile izrečene na račun gostincev, ki se res niso izkazali. Tako so dvignili cene, da se je marsikdo izmed tujcev dvignil od mize, ko je preletel cenik jedil in pijač. Najbolj zasoljeni so bili računi v »Hokej baru« v Festivalni dvorani poleg GR, kjer sta bila črna kava ali sadni sok kar 1000 din, steklenica Union piva 1500 din, a buteljka vina kar 3500 din. Švedi, ki so pošteno proslavili velik uspeh svojega moštva (3:3 z Rusi), so se ob pogledu na račune hitro streznili, saj jih je vsaka buteljka ruskega šampanjca stala nič manj kot 30.000 dinarjev! Isti uspeh z manj sredstvi »Hokej 66« je v organizacijskem pogledu nedvomno uspel. Vsi hvalijo organizacijo in trdijo, da tako skrbno organizirane športne prireditve še niso imeli. Sicer so se vrinili vmes tudi manjši spodrsljaji, ki pa celotnega vtisa ne morejo pokvariti. Edina resna pripomba gre na račun preobsežnega organizacijskega aparata, ki je veliko stal. Veliko ljudi je bilo odveč, zato bi se marsikje dalo prištediti kakšen dinar. Predsednik avstrijske hokejske zveze Walter Was-servogel z Dunaja, ki bo prireditelj prihodnjega svetovnega prvenstva, je dobro proučil organizacijo »Hokeja 66«. Pohvalil je organizacijo, toda hkrati je pripomnil, da bo pri njih organizacijski aparat polovico manjši. To bo precej pocenilo prireditev, ki pri njih ne bo imela take podpore skupnosti kot pri nas. Pripombe so bile naslovljene tudi na račun visokih cen vstopnic, preskromnih prenočišč za novinarje (nekateri so se iz Visoke politične šole že po prvem dnevu preselili v hotel Lev), nepričakovanih dvigov cen v gostinstvu itd. To so bile dobronamerne pripombe, ki bi jih kazalo ob podobnih priložnostih kot je bil letošnji »Hokej 66« upoštevati. Na napakah se uči mo! FRANC MIKEC »Sovjetski kozmo-navti bodo prvi na Mesecu!« Sovjetski kozmonavt Vladimir Komarov je na konferenci mednarodne federacije v Munchnu iz razil upanje, da bodo sovjetski vseanirski letalci prvi stopili na Mesečeva tla. Vladimir Komarov, ki je na konferenci zastopal Sovjetsko zvezo, je rekel, da je bil sovjetski kozmonavt prvi človek v vesolju, da je bila sovjetska koz-monavtka prva ženska, ki se je povzpela v kozmos, in da so bili sovjetski kozmični strokovnjaki prvi, ki jim je uspelo poslati v vesolje ladjo s tremi člani posadke. »Upam,« je rekel Komarov, »da bo sovjetski kozmonavt prvi človek, ki bo prišel do Meseca.« Ali nssmo na nekoga pozabili-? Tudi v kočevski občini smo praznovali dan žena. Praznovali smo ga v kolektivih in ustanovah, eni bogato, drugi skromneje; bučno in tiho. Za praznovanje ni zadostoval en sam dan — 8. marec, potreben je bil teden, da smo se lahko zvrstili v gostinskih obratih. Bilo je daril, spominkov in šopkov svežih rdečih nageljčkov. In prav ob na-geljčkih sem se odločil zastaviti pero. Da, imamo praznik žena in praznujemo tako tež- ko priborjeno enakopravnost žensk. Prav je, da ga proslavljamo. Ali pa v teh pripravah, med tem tekmovanjem, da bi bilo praznovanje čimbolj enkratno in čimbolj svečano, nismo na nekoga pozabili? Pred spomenikom žrtvam NOB v Kočevju, posvečenim tudi padlim ženskam, ni bilo videti niti suhih niti svežih nageljčkov. Pozabili smo nanje, ki so dale svoja življenja prav zato, da danes lahko v miru proslavljamo. -je. Po materi Šentruperčan, po očetu pa Ličan je ameriški ? ^ Tom Vurkovich iz Minnesote (desni na sliki) branil barve svoje druge K^no, ki si je v A skupini priborila 4 točke ZDRAVNIK JE PODARIL DVEMA SLEPIČ 'V°JE OČI Paeient mrtev, oči še vedfl^idiso Ko je Ignacio Barra-quer, očesni zdravnik, čigar sloves je segel daleč čez meje Španije, 13. maja 1965 umrl, je bila v bolnišnici 39-letna Carmen Mo-rales Martinez, žena zidarja in mati dveh otrok. Ta bolnica, doma iz Cuen-ce, je imela že deset let očesne težave, povezane s silnim glavobolom. Ko je njen vid tako zelo opešal, da ni mogla na tri metre razločiti nobenega predmeta več, je odšla k dr. Ignaciu Barraquerju, zdravniku, ki je slovel kot čudodelnik. Izvid je bil porazen: popolna oslepitev je neizogibna; le presaditev zdrave roženice iahko reši oko. Uporabna je ro-ženica bodisi živega človeka ali mrliča. 12. maja je odšla v kliniko. Sin dr. Ignacia dr. Joahim Barraquer jo je pregledal in potolažil. Naslednjega jutra je umrl stari doktor Barraquer. Po vsej kliniki je vladala globoka žalost. »Profesor je umrl. Kaj bo z nami?« so tožili prestrašeni bolniki. Na vprašanje »Danes pač ne boste operirali?« so dobili odgovor: »Današnji dan je kot vsak drugi, tudi danes bomo operirali.« Istega dne je prišla tudi Carmen Moraels na operacijsko mizo. Operacijo je vodil sin pred kratkim umrlega dona Ignacia. Pokojnemu dr. Ignaciu so izrezali oči in deset ur kasneje vstavili roženico enega očesa v levo oko bolnice. Ko so ji tri dni kasneje prvič sneli obvezo, je žena po dolgem času zopet spregledala. Lahko je razločila in - preštela vse okrog sebe zbrane osebe. Ganjen jo je vprašal dr. Joahim Barraquer, ali ve, BRALCI SO ŽE IZBRALI NOVO IME! DRUŽABNI MOST Ljubljana Letnik II. Št. 3 Marec - april 1006 Cena 50 N. par - 50 8. din ALI STE ZE KUPILI NOVO ŠTEVILKO? Zamisel, da bi kot material uporabili bolnikov zob in kost, je prvi dal neki italijanski profesor in jo zdaj znanstveno preizkušajo tudi v drugih evropskih deželah. Vendar je metoda obeh angleških zdravnikov najbolj preprosta, najhitrejša in tudi najcenejša v primeri z drugimi dosedanjimi metodami. Opravila v sušcu Na polji njive za jaro setvo, vsako po nje lastni šegi pripravi; iz luž in ulic blato na njivo vozi, tako blato tudi dobro stori na peše-nih vertih in travnikih; žive meje zasadi. Nar hitrejši zraste živa meja, če iz verbovih ali jagnetovih vej kole eniga proti drugimu križem zasadiš; da se pri sajenji ne obelijo, moraš z železnim kolam luknje narediti, in sajence s perstjo dobro zasuti. V nekaterih krajih so žive meje škodljive, ker žitu senco delajo, in se v njih miši in tiči rede, tudi prostor povzamejo, tam se morajo plotovi narediti. — Peso sej, zimski kapus presadi, de boš zgodaj za kuho zelene glave imel. Ako je bilo lani drevje polno sadja, se mora letaš več cepiti, ker se letaš drevje debeli, boljša in manj rodi, bodo tedaj cepovi dobro" rastli; cepe vzemi od dreves, kte-re že nar manj deset let rode, pa ne od mlajših. Prekošatim drevesam nepotrebne veje od spo-dej gori odžagaj; da se lepši zaližejo in zarastejo. Veliko gospodarjev sicer smreke, jagnete (topole) in verbe obsekujejo, kar'je tudi hvale vredno; sadno drevje pa vnemar puste; suhih ali od snega polomljenih vej ne otrebijo, gosen-čnih mehov ne poberejo, kriviga ne poravnajo, mladih čepov sproti ne cepijo. Koliko sadja bi lahko naša dežela pridelala, ako bi povsod taki skerbni gospodarji bili, kakor so nekateri, ki za sadno drevje skerb imajo, in si toliko sadja pridelajo, de ga imajo dosti za domačo potrebo, in še lepe denarje za-nj dobe. — Tkavec mora vso prejo potkati, pred ko se belenje začne. V več krajih pred belijo, kakor sneg skopni in odleze. — Latvice in druge posode za mleko pripravi; spomladajnska mlečna obilnost se bliža. Pišeta tega mesca so za pleme dobre in tudi jih gospodinja drago proda. (Iz stoletne pratike 1801—1901) JEZERNIK BRODAR 21, — Vse skupaj se je odigralo tako hitro, da je Miha, ki je slišal divje renčanje in na vso moč pritekel na pozorišče pretepa, imel priliko videti samo mokrega in povaljanega Plutona, ki je v divjem strahu bežal ob šolski ograji. Činč je stal široko razkoračen sredi dvorišča in zaničljivo gledal za njim. Iz stegna mu je curljala kri. Tudi smrček je imel ranjen na več mestih. Miha se je prijel za glavo. Ta je pa lepa! Dva najboljša psa se bosta zdaj klala in pobijala, namesto da bi se pošteno potrudila in naučila tisto, kar je Miha sklenil, da morata znati. 22. — Oba, Činč in Pluton sta bila pošteno okregana. Potem ju je Miha zaprl za nekaj dni vsakega v poseben pesjak. Deloma za kazen, deloma pa iz varnostnih razlogov, da si ne bi na lepem spet skočila v lase. Vendar je bil ta ukrep odveč. Plutona je popolnoma minila pretepaška žilica in je zdaj tudi on vljudno stopil v stran, če je srečal Činča. Tako si je Činč pridobil vsesplošni ugled in spoštovanje v šoli. Toda ni se prevzel. Bil Je prijazen in prisrčen do vseh svojih součencev in je vneto sodeloval v vseh norčijah, ki so jih uganjali. 23. — Do psičk je bil pravi kavalir. Njegova največja slabost je bila seveda Aša, ki je tudi hodila v šolo. Pri Činču si je lahko dovolila vse: grizla ga je in vlekla za ušesa; včasih se je skrila in čakala, da je prišel mimo, potem pa se nepričakovano zaprašila vanj, da bi ga ustrašila. To se ji kakopak ni nikoli posrečilo. Sploh so dnevi v šoli hitro minevali. Vsako jutro je Miha hodil po ovinkih čez bližnje travnike in po gozdu. Tu je odvrgel klobuk, tam je izgubil žepni robec, potem spet spustil na tla časopis, ki se je v žepu navzel njegovega vonja. Čez dobro uro je eden izmed učencev tekel po sledi in iskal odvržene predmete. 24. — Kadar je sP.otlvedu0 & nastopil činč. Po sledi se Je ^ koma?0, U s takgno vnemo, da ga je v.°°sćjiS0ma J. dohajal. Med njim in Miho se Je -e tmtln *?Zvnelo pravo tekmovanje. Miha se** pa> g£» bi potuhta) čim težjo nalogo, f^pel gj*** bi vedel, da ga Miha izziva,, 3L ^pova nt. le in s svojo iznajdljivostjo vedno je Bg]jP*jQpetU učitelja. No, nekega dnej „„o^, £ da ga bo ukanil. Pasje sp£ izš0lanl0rtobro P°2»al in je že marsikatei** b0dil iega psa potegnil za nos. Dolgo J* gozdu in so končno skrbno sk*1' HIŠA IZ KOSTI V Beli Rusiji so izkopali prazgodovinsko kolibo, zgrajeno iz lobanj, čeljusti in drugih kosti več kot 70 mamutov. Koliba, podobna šotorom prebivalcev visokega severa, 3 ima ovalen tloris, obdaja {j Pa jo širok jarek. Podpi-| rajo jo mamutova rebra, r postavljena navpično. Tla \ pokriva 10 do 15 centimetrov debela plast pepela. Po mnenju sovjetskih arheologov je ta nenavadna zgradba edina svoje vrste v Evropi. TRI MESECE ZA TRI JAJCA Neki poljski fotograf je .bil kaznovan na tri mesece zapora, ker je vrgel na Marleno Dielrich tri jajca, ko je pred kratkim nastopala v varšavski kongresni dvorani. Fotograf, 35-letni Marek Balcerzak, je svoje dejanje priznal. Branil se je, da je hotel umetnico tako javno opomniti, ker mu kljub opominu še vedno ni poravnala nekega računa. Pristavil je, da je Poljska svobodna dežela, v kateri lahko vsakdo javno izrazi svoje občutke pa tudi nezadovoljstvo. Sodnik je fotografa poučil, da svoboda izražanja mnenja še ne pomeni, da se lahko vsakdo vede, kakor se mu zdi. »Spor zaradi neplačanega računa je mogoče tudi drugače urediti kot z jajci,« ga je poučil sodnik. »Mladoletniki, pijanci in otroci si lahko dovolijo takšne-izpade, nikakor pa ne izobraženi ljudje, posebno še ne fotografi.« %mm STOLETIJ V nekem hotelu se je skladatelju Regerju predstavil znan kritik, toda skladatelj se ni dosti menil zanj. Da bi opozoril Regerja nase, je začel kritik pripovedovati, da je šel za pogrebom Richarda VVagnerja. Glasbenik pa mu je odvrnil: »Wagner je bil mrtev in se ni mogel braniti.« Užaljeni kritik odide iz sobe in pošlje kmalu nato k Regerju sobarico s sporočilom: »Srčno vas pozdravljam in vam sporočam, da po vaši smrti ne bom šel za pogrebom.« Reger pa je poslal sobarico nazaj in ji naročil: , »Pozdravite gospoda in mu recite, da bi jaz prav rad šel za njegovim pogrebom.« Friedrich II. se je tako zanimal za gardo, da je osebno poznal vsakega vojaka. Brž ko je zagledal v vrstah kak nov obraz, je stopil k novincu in ga — skoraj vselej v istem vrstnem redu — vprašal, kako se piše, koliko je star, koliko časa je v armadi in ali je dobil kruh in zaslužek. Zgodilo se je, da je vstopil v gardo mlad Francoz, ki ni znal besedice nemški. Tovariši so ga naučili nemške odgovore na znani vrstni red kraljevih vprašanj, da ne bi bilo zadrege. Nekaj dni pozneje obišče gardo kralj, zapazi novinca in začne s spraševanjem, vendar pomotoma z drugim vprašanjem: »Koliko časa si že v armadi?« »Enaindvajset let, veličanstvo!« strumno odgovori nič hudega sluteč Francoz. Kralj je nekoliko presenečen, a vseeno nadaljuje: »Koliko pa si potem star?« »Šest mesecev, veličanstvo!« »To je pa že preveč!« zagrmi kralj, »ali si norec ti ali pa jaz!« »Oba, veličanstvo!« si oddahne gardist. »Le kaj te je obsedlo, da se igraš z življenjem?« vpraša kralj in s tem četrtim vprašanjem razvozla uganko, ko ostane mladenič brez besed. Zvonov nista slišala. Vsa vrata so bila zaprta in tu sta bila kot v kleti, kamor ne pride noben sončni žarek. — Rad bi vedel, kaj bo rekel. Sprašujem se tudi, kaj bo storil njegov oče ... Zazvonil je telefon. Chabot je bil tako prepaden, da je trenutek obstal, ne da bi snel slušalko, potem je slednjič zamrmral s pogledom na Maigreta: — Halo ... čelo se mu je nagrbančilo, obrvi so se približale druge drugim: — Ste o tem prepričani? Maigret je slišal odlomke glasu v aparatu, ne da bi mogel razločiti besede. Govoril je Chabiron. — Ste preiskali hišo? Kje ste zdajle? V redu. Kar ostanite tam. Takoj bom ... Z zaskrbljenim gibom si je šel z roko po lobanji. — čez nekaj časa vas pokličem. Ko je odložil slušalko, je Maigret izrekel samo besedico: — Izginil? — Si pričakoval? In ker Maigret ni odgovoril: — Včeraj zvečer se je vrnil domov, takoj potem ko sta se vidva razšla, to je gotovo. Noč je prebil v svoji sobi. Davi so mu zgodaj morali v sobo prinesti skodelico kave. — In časopise. — Ob nedeljah pri nas nimamo časopisov. — S kom je govoril? — Tega še ne vem. Ferori in inšpektor sta še zmerom v hiši in zaslišujeta služni-čad. Malo po deseti se je vsa družina razen Alaina napotila k maši z avtom, ki ga je vozil hišnik. — Videl sem jih. — Ko so se vrnili, ni nobeden povprašal po doktorju. V tej hiši vsakdo, razen v soboto zvečer, živi sam zase. Ko sta prišla moja moža, je služkinja stopila v sobo, da bi sporočila Alainu. Ni ga bilo doma. Klicali so ga po vsej hiši. Misliš, da je pobegnil? — Kaj pravi tisti, ki je stražil na ulici? — Feron ga je izprašal. Kot kaže, je doktor odšel z doma kmalu z ostalimi člani družine in se peš napotil proti mestu. — Niso šli za njim? Mislil sem... — Jaz sem dal navodila, naj ga zasledujejo. Morebiti si je policija mislila, da v nedeljo zjutraj to ni potrebno. Ne vem. Če ga ne primemo, bodo ljudje trdili, da sem mu namenoma pustil čas, da je lahko pobegnil. — To bodo rekli za gotovo. — Pred peto uro popold ne ni vlaka. Alain nima avta. — Torej ni daleč. — Misliš? — čudil bi se, če bi ga ne našli pri njegovi ljubici. Navadno se zmuzne k njej šele zvečer, ko je tema. Ampak videl je ni že tri dni. Maigret ni dodal, da je Alainu znan njegov obisk pri njej. — Kaj pa ti je? — je vprašal preiskovalni sodnik. — Nič. Bojim se, to je vse. Najbolje bo, če jih pošlješ k njej na dom. Chabot je telefoniral. Nato sta oba obsedela molče drug nasproti drugemu v pisarni, kamor še ni vstopila pomlad in kjer jima je zeleni senčnik svetilke dajal videz bolnih ljudi. 7. poglavje LUIZIN ZAKLAD Medtem ko sta čakala, je Maigret na vsem lepem imel neprijeten občutek, kot da gleda prijatelja skozi povečevalno steklo. Chabot se mu je zdel še bolj postaran, še bolj medel, kot je bil ob njegovem prihodu predvčerajšnjim. V njem je bilo ravno še dovolj življenja, moči, osebnosti, da je lahko živel, kot je pač živel, ko pa je usoda nepričakovano, kot se je zgodilo zdaj, od njega zahtevala nekaj več truda, se je sesedel, sramujoč se, da je tako brez volje. Vendar to ni bila posledi ca starosti, to bi komisar prisegel. Najbrž je bilo zmerom tako, Maigret se je nekoč motil, v času, ko sta bila študenta in ko je prijatelju zavidal. Takrat je bil Chabot zanj zgled srečnega mladeniča. V Fontenavu ga je mati, ki je bila do njega nadvse skrbna, sprejemala v udobni hiši, kjer so stvari imele trden in nespremenljiv videz. Vedel je, da bo poleg te hiše podedoval dve ali tri kmetije, in vsak mesec je dobival dovolj denarja, tako da ga je posojal tovarišem. Minilo je trideset let in Chabot je postal, kar je moral postati. Danes se je on obračal k Maigretu in ga prosil pomoči. Minute so tekle. Sodnik se je delal, kot da preletava listine v neki mapi, vendar mu pogled ni sledil natipkanim vrsticam. Telefon ni in ni zazvonil. Potegnil je iz žepa uro. — Z avtom ni treba niti pet minut, da prideš tja. Ravno toliko nazaj. Zdaj bi že morali. .. Bilo je četrt čez poldne. Nekaj minut sta moža gotovo potrebovala, da sta se v hiši ogledala. — Dober večer! — Če ste začele igrati ob treh, ste gotovo že precej hripave... 11'— a. — Kar stojva še malo, danes je tako in tako kopanje na vrsti. .. cif' S oko, ki ji je po-vr ni Vznemirjena ženjV:t>B„ °B!la spregovoriti d^ kot: »Da«. S dona Jgnacia je J| i ^-letni Hady Um- ba*J lat-ke in pojasni'a o domači obrti bivših Koče var jev. 'Sodeluje tudi z Gozdarskim muzejem v Ljubljani o ribniškem žagarstvu, ki jo med najstarejšim v Sloveniji. —r V Ribnici politična šola V Ribnici že od 25. februarja deluje dvakrat na teden politična šola. Zanjo se je prijavilo 28 kandidatov, obiskuje pa jo nekaj nad polovico. V šoli proučujejo predvsem dogajanja v občini in domačih delovnih organizacijah, poslušajo predavanja o dogodkih v svetu, o samoupravljanju, o notranji zakonodaji ter o problemih sodobnega delavskega gibanja, šola deluje v okviru delavske univerze Ribnica in bo trajala do 15. aorila. 80 LET UČITELJICE ANSCE GABRIČ Skromno, a požrtvovalno učiteljico, ki je 40 let poučevala mladino, je te dni v Gregorju presenetil obisk pionirjev osnovne šole, ki so ji prišli voščit za njen 80. rojstni dan. Jubilantka se spominja, v kako težkih in negotovih razmerah je poučevala med vojno na Gregorju, ko je bila šola požgana. Nekaj časa je vodila šolo v Albinini hiši. nato pod Perovškovim kozolcem in ko je nastopil mraz v Oblakovi 'gostilni. Kljub zelo težkim razmeram pa je pripeljala svoje učence čez tri razrede osnovne šole, za kar so ji še danes hvaležni. Učiteljici. Gabričevi želijo vsi znanci in domačini lepo jesen življenja ter zdravja, da bi jo v trdnem koraku še videvali v gregorskem višavju! V. P. Stari grof Albin je imel navado, da je zaradi koristnih zvez povabil vsako leto na Otočec visoke uradnike iz bližnjega mesta. Ko pa so pijani gosti grad zapustili, so Margherji umazane kozarce z miz razbili, češ da se plemiču ne spodobi, da bi pil iz čaše, iz katere se je bil nacejal plebejec, pa naj bo tudi profesor ali predsednik sodišča. Saj je otoški večkrat dejal in, tako pravijo, tudi verjel, da se začne človek šele z barone iv.. Napuh hodi pred padcem; tudi po gradovih. Margherijevska oholost je bila kruto ponižana, ko je grofična Florentina svoje presenetila z izjavo, da bo vzela domačega hlapca in kočijaža Ivana. Njej je bilo takrat štiriinštirideset, hlevar-jU šestindvajset let. Ivana Jordana, krepkega, postavnega in pametnega fanta iz Ruhne vasi, si je bila priletna grofična v hlevu osvojila, zanosila in ga kljubovalno zahtevala za moža. Bila je sreča, da vsaj nadutega očeta ni bilo več med živimi: umrl je leta 1899 v devetin-šestdesetem letu, starosti. Pa tudi Florinega brata Rudolfa in tri sestre je prevzemala groza. Grof je storil vse, da bi preprečil nezaslišano sramoto. Uglednega šentjernej-sk^™ mesarja in krčmoria Antona M'' ie rotil: »Fanta poznaš, saj je služil za pastirja pri tvojih belocerkovskih sorodnikih; ponudi mu mojega denarja za pot v Ameriko in še bogato nagrado mu dam, samo da se nikoli več ne vrne.« Pa je otoški kočijaž županu zvito pomežiknil: »Ameriko imam tukaj, bom kar ostal.« To je bilo leta 1903. Poroko so opravili brez hrupa, skrivaj za zaprtimi vrati pri fari v Beli cerkvi. Za pričo so med štirimi očmi prosili mestnega notarja dr. Albina Poznika, ki je sestavil tudi ženito-vanjsko pisanje, in farnega kaplana Štefana Terškana. Kako opravijo Judje za hčerko, ki je vzela nevernika, pogrebne obrede in nanjo nato pozabijo, tudi o grofici Flori niso na Otočcu več govorili. Obzirni gostje in prijatelji niso po njej vpraševali in je niso več omenjali. Na samotnem otoškem Marofu pod Draškovskim gradom je grof Rudolf, ki je pred svetom osramočen povešal oči, za deset tisoč gol-dinarev Florine dote sezidal izobčenemu paru sredi prijetnega parka okusno vilo, podobno lovskemu dvorcu, in uredil trdno kmečko gospodarstvo. Tu se je Jordanovima rod*l edini otrok, sin Albert, dobro, preprosto in prav nič domišljavo bitje, ki pa je pozneje, v osvobodilni vstaji, odigralo v rokah splet-karske in častihlepne ženske ponižujočo in dramatično vlogo z žalostnim koncem. Po poroki pogumne grofične Flore so si Margherji razdelili imetje: na Otočcu sta ostali najmlajši sestri Rodriga in Katinka, Stari grad pod Trško goro pa sta dobila sestra Albina in brat Rudolf, jurist in okrajni glavar v Radovljici. Med prvo svetovno vojno je kot kapetan zbiral v Novem mestu »mladostrelce«. V pokoju na Starem gradu je nosil dolgo brado, zavoljo katere so ga imeli nekateri za gozdarja. Bil je dober, skromen in pobožen samec, ki je s strtim plemiškim ponosom plačeval za grehe očetov. Vdajal se je edini nedolžni margherijevski strasti — lovu. Pred smrtjo v letu 1929 je v zadregi, koga naj se poleg sestre v oporoki spomni, podaril del posestva svojemu kočijažu Vebru, ki je vzel grajsko kuharico in »pol gospodarja« Nežko. Zdelo se je, kakor da hoče grof popraviti neko staro krivico, storjeno hlevarske-mu stanu. Spravljen tako s hlapci in kočijaži je petinsedemdeset let star v letu 1929 umrl na Starem gradu. S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE V BREŽICAH Is kmetije letos 11.000 Mšm km Proračunski dohodki bodo znašali 990.000 novih dinarjev - Vseh potreb ne bo mogGČe zadovoljiti. Odborniki se niso strinjali s prvotnim predlogom o količinah lesa za kmečka gospodarstva - Dopolnili so odlok o preživninah Na zadnji seji občinske skupščine v Brežicah so odborniki predzadnji ponedeljek najprej obravnavali gradivo za zbore volivcev, kj obsega pregled dela skupščine v preteklem letu, lansko porabo proračunskih sredstev in predvidevanja za letos. Proračunski dohodki bodo to leto znašali 990.000 Ndinarjev in bolikšnj smejo biti tudi izdatki. Uporabniki proračunskih sredstev so sicer zahtevali 1,153.000 Ndin, vendar se bodo morali zadovoljiti z zmnnjšano vsoto. Zatem so odborniki sprejeli poročilo o delu sveta za kmetijstvo, nakar je sledila dolga vrsta odlokov. Seja se je razživela zlasti pri obravnavanju odloka, ki določa količino lesa za uporabo v kmečkih gospodarstvih. Predlog je bil za 9000 kubičnih metrov, s katerim pa se odborniki niso strinjali. Predlagali so 11.000 kubičnih metrov za celotno brežiško območje in za to količino tudi glasovah. Sprejeli so še odlok, po katerem se gospodarjenje z gozdovi prenese na Kmetijsko gozdarsko podjetje v Brežicah. Ob tem predlogu se je BREŽIŠKE VESTI prav tako razvila živahna razprava. Nato so izglasovali odlok o zatiranju in preprečevanju rastlinskih bolezni ter škodljivcev. Na seji so dopolnili odlok o preživninah, da bi z zviševanjem življenjskih stroškov lahko spreminjali tudi višino preživnine. Odobrili so predlog za najetje posojila pri celjski komunalni banki, da bi z njim lahko poravna 'ali izdatke za prvo tromesečje 1966- Premostitveno posojilo bo znašalo 300.000 Ndin. Na predlog sveta za šolstvo so sprejeli še odločbo o ustanovitvi šolskega računovodskega servisa, ki bo posloval kot samostojni zavod. Razpravo o preimenovanju zdravilišča čateške Toplice v zavod za medicinsko rehabilitacijo so odložili za naslednjo sejo. PREDLOG: ŠOFERJEM ZA 12 PRIZNANO 16 MESECEV Letne konference Združenja šoferjev in avtomehani.tov v Brežicah se je 13. marca udeležilo nad 40 članov, kar je glede na zaposlenost šoferjev, ki niso prosti celo v nedeljo, povsem zadovoljivo. Združenje je imelo v minulem poslovnem letu okoli 20 rednih in več posvetovalni i sej s posameznimi odborniki ter kakšnih 200.000 dinarjev v blagajni. Člani dolgujejo še okoli 300.000 dinarjev č ana-rine, to pa je — če pomislimo, da je članarina edin i vir dohodkov združenja — znatna vsota. Pohvalno je, da člani skrbe za tiste, ki s j se ponesrečili. Tako so ponesrečenemu članu Kržanu, kateremu so morali amputirati nogo, že trikrat podali denarno pomoč, denar pa zbrali s samoprispevkom. Tudi v prihodnje bo ostal v navad; ta NOVO V BREŽICAH B OB NEDELJAH BODO SPET NAPRODAJ ČASOPISI. Turistična poslovalnica SAP v Brežicah jih bo prodajala v dopoldanskih urah. S tem bo ustregla mnogim občanom, ki so že nekaj časa zaman spraševali, kje bi lahko kupili časnike. Včasih jih je prodajala-knjigarna, zdaj pa je tudi ob nedeljah zaprta. V poslovalnici SAP se oglasite že to nedeljo! Na zalogi bo imela predvsem Dolenjski list, kisneje pa tudi vse druge dnevnike in tednike v slovenskem in srbohrvaškem jeziku. m V PONEDELJEK ZJUTRAJ SO V POSLOVALNICI KRKE sredi mesta uslužbenci opazili, da je nekdo pri zadnjem vhodu vlomil v trgovino. Sprva so menili, da gre za večji vlom, potem pa so ugotovili, da je to le začetniško dejanje mladoletnikov, ki so si zaželeli salame. Zvedeli smo, da iz trgovine niso odnesli večje vrednosti. S V NARODNEM DOMU SO SE MINULO SOBOTO zbrali posavski študentje, ki so priredili ples z brucovanjem. Povabilu se je odzvalo precej občanov in zabava je prijetno potekala. Klub posavskih študentov bo brucovanja prirejal vsako leto. ■ SLOVENSKI OKTET JE danes teden zelo navdušil poslušalce v prosvetnem domu. Dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička, česar prej ob takih priložnostih v Brežicah niso bili vajeni. Temu edinstvenemu vokalnemu ansamblu so v imenu občinstva po končanem nastopu zaželeli veliko uspehov na turneji po Združenih državah in Kanadi z željo, da bi se po vrnitvi spet čimprej ustavili v Brežicah. način. V razpravi so relOS da je 35 let delovne dobe za šoferje preveč, ker je delo za volanom prenaporno, in so predlagali, naj bi se za opravljenih 12 mesecev štelo 16 mesecev delovne dobe D V. Občni zbor AMD v Brežicah V nedeljo dopoldne je bil v Brežicah občni zbor AMD. Prišlo je okoli 60 članov, pogrešali pa smo domače predstavnike ObS in družbenih organizacij, saj ni bilo prav nikogar izmed njih! Razprava se je dotaknila marsičesa, tudi neplačane članarine. Izvolili so 3 nove člane odbora in sklenili pritegniti v AMD čimveč šoferjev-amaterjev in ljubiteljev avtomoto šporTi D. V7. Našli so prostor za brežiško godbo Brežiška godba na pihala že leta moleduje za prostor, v katerem bi lahko nemoteno vadila. Predlogov je bilo več in nekaj časa so člani upali, da bodo smeli v Prosvetni dom. Ta želja se jim ni izpolnila. Zdaj so končno našli pravo možnost. V glasbeni šoli prav te dni preurejajo sobo zanje in kmalu se bodo lahko preselili tja. Matični urad Artiče Februarja doma ni bilo rojstev. Poročil] so se: Jožef Lapuh, pos. sin iz Glogov broda, in Marija Zakšek, pos. hči iz Silovca; Anton Zakšek, pos. šin iz Silovca, in Gabrijela Gerjevič. poljedelka iz Raven; Blaž Gorešek, delavec iz Otoka, in Marija Cizel, gospodinjska pomočnica u Obrežja. Umrla sta: Ivan Turk, preužitkar iz Pečic, 85 let in Franc Šekoranja, preužitkar iz Zgornjega Obreza, 89 let. Premalo stanovanj za ruimk Stanovanj, ki jih je zgradil rudnik Senovo za rudarje, je še vedno veliko premalo. Po vojni je bilo zgrajenih 148 sta- V Krškem se pripravljajo na Planico 66 35 dijakov papirniške strokovne šole iz Krškega bo obiskalo letošnje smuške polete na prireditvi PLANICA 66. Iz Krškega bodo odpotovali z vlakom že 25 marca zvečer, tako da si bodo lahko ogledali tudi sobotni program skokov. V soboto popoldne bodo pri redili izlete v okolico Kranjske gore in na Vitrane. V Kranjski gori bodo prespali in si v nedeljo ogledali še glavno prireditev na veliki planiški skakalnici, nato pa se bodo z vlakom vrnili v Krško. v. n. 37 otrok je v reji 37 otrok iz občine Krško je v reji v zavodih in pri tujih družinah. V zavodih je 19 otrok, pri tujih družinah pa 18. Občinska skupščina plačuje rejnino za 13 otrok, ki so v reji v zavodih, in za vseh 18 otrok, ki so pri tujih družinah. Zavoljo slabih socialnih razmer prejema razen naštetih rejencev še 15 otrok redno mesečno denarno pomoč, študijsko pomoč pa je prejemalo lani 32 dijakov in vajencev. Vplačila za športno stavo in LOTO Sprejemanje vplačil za športno stavo je v Krškem prevzela poslovalnica DZS, ki je 3. marca s tam že ■/.?(■?-la in prodaja tudi srečne državne loterije. Prevzeti kamio tudi vplačila za LOTO, če bo le dovolj interesentov. Športni delavci so prodajalni DZS, ki je z razumevanjem izpolnila dosedanjo praznino in omogočila šporine stavo '.udi v Krškem, za n>no pobudo hvaležni! v. n. Matični urad Krško Februarja so bili doma rojeni 3 dečki in dve deklici. Poročili so sr: Blaž Slokan, absolvent biokemije, in Marija ćernigoj, uslužbenka, oba iz Logatca; Karol Ko-lelič, ključavničar iz Krškega, in Frančiška Koeole, poljedelka iz Kfškega; Henrik Kužnik, upravnik gostišča iz Krškega, in Marija Zeieznik, šivilja iz Brestanice; A loj 7. Sotošek, tov. delavec iz Krškega, in Marija Lupšina, šivilja iz Starega gradu; Jože Pavlin, delavec iz Kobil, in Marija Go-milšek, delavka iz Dunaja pri Krškem. Umrli so: Ana Bogovič, gospodinja iz Ravn, 65 let; Ivan Prah, kmetovalec iz Sp. Starega grada, 69 let; Sonja Prah, delavka iz Sp. Starega grada. 23 let in Antonija Koritnik, gospodinja iz Krškega, 73 let. Dve leti pozneje je tudi grofica Alba sestavljala svojo poslednjo voljo (umrla je leta 1936,stara 79 let). Velikodušno je odpustila sestri Flori njen strašni greh in j i volila družinsko srebrnino, meissenski porcelan, bruseljske čipke, umetnine in sliko pobegle matere pl. Coreth. Stari grad je ponudila Flo-rinemu sinu Albertu, ki ga je takrat prvič spravljivo pogledala. Fant se je dediščine ustrašil, saj razpadajoče starinske trdnjave ni imel s čim popraviti. Gradu se je odrekel; rad pa je vzel sto tisočakov, s katerimi si je sezidal udobno lovsko vilo Diano pri šmarjeških toplicah. Dobil je tudi staro-grajsko knjižnico iz Breckerfeldo-vih in poznejših časov ter galerijo prednikov, da bi kot edini, čeprav plebejski potomec grofov Marghe-rijev, ostal čuvar rodbinskega izročila. Stari grad je v obupnem stanju prevzel konvent usmiljenih bratov iz Kandije. Za grajsko obnovo je potrošil pol milijona dinarjev Red se je zavezal, da bo do smrti skr bel za staro grofico in šest siromakov šentpeterske občine, če bi jih tam ne bilo dovolj, pa tudi iz šmarjeških krajev. Vzdrževati so morali končno še rodbinsko grobnico pri fari. O najdragocenejši dediščini grofov Margherijev, o njihovih bogatih zgodovinsldh arhivih, pa vsi viri molče. V starograjski trdnjavi je nekaj časa gospodaril oče našega zgodovinarja Valvasorja. Mogoče se je tu rodil tudi njegov znameniti sin. Na vsak način so mu na Starem trgu v Ljubljani pomo- toma vzidali spominsko ploščo na »rojstno hišo«, saj ob kronistovem rojstvu še ni bila v lasti Valvasorjev Poznejšega gospodarja Starega gradu in topografa Antona Breckerfelda je jožefinska vlada poslala razpustiti cistercijanski samostan v Kostanjevici in jezuitsko rezidenco Pleterje. Vrednejši del arhivov je Breckerfeld takrat odpeljal na Stari grad. V njih je našel marsikaj, kar ni bilo sicer nikjer zapisano, in iz teh virov sestavil tudi svoja Supplementa k Valvasorjevi Topologiji. Margherji so večji del svojih zgodovinskih pisanih zakladov prepeljali na Otočec. Odkar so nekoč zasačili nekega gosta zgodovinarja, ko jim je iz svežnjev kradel stare listine, niso arhivov nikomur več pokazali. Spomladi 1942 so z gradom zgoreli. Pač, slišati je bilo, da jih je neki italijanski oficir iz otoške posadke nekaj že prej odnesel v Italijo. Tudi sestri na Otočcu sta ostali samici brez potomcev. Po Kat kini smrti v prvem letu svetovne vojne so so se začeli grajski znanci muzati, češ da so se zbudile v graščakinji Rodrigi, ki je šla preti petdesetim letom, nepričakovano »Liebes-schmerzen«. Iz Graza je bila pokli cala daljnega sorodnika Karla Vil-lavicenzia, prijaznega, okroglolične-ga in kostanj elasega fanta pri osemnajstih letih. Glasovi, da je bil njen nezakonski sin, ne bodo držali, saj ji je postal skrivaj ljubimec. Da bi končala neprijetne govorice, je sorodnika posvojila. Mestni lekarnar Josip Bergmann, ki ji je bal s sodnikom Stankom Schvveigerjem za pričo, je Marg-herjevi hudobno pošepetal: »Smrtno obsodbo si podpisujete, gospa grofica.« »Kaj me bo ubil?« je otoška prestrašena pogledala lekarnarja. Meščan ji svoje pripombe ni hotel pojasniti. Posvojenec se je odslej podpisoval Margheri-Villavicenzio, ljudje pa so mu rekli vedno »grofic«, ker je bil samo italijanski konte, manj od grofa. No, mestni lekarnar je brez potrebe prestrašil grofico; posinov-ljenec ji je ostal do konca zvest. Bil je dober in po naravi mehkega { srca. Ko se je nekoč po krivici zne- ? sel nad grajskim oskrbnikom Kle- ji višarjem, ga je sredi noči zbudil, j sedel na rob postelje in ga jokaje >■ prosil odpuščanja. Kadar pa si je ■ posadil na glavo cilinder in sedel v kočijo, je bil visok in ves gosposki. Bil je lahkomiseln in vedno v dolgovih, čeprav je skopuško skrival v banki sto tisočakov. Na otoškem Marofu pa so ga Jordanovi dolžili nepoštenja, češ da se je po smrti starograjske tete Albe z zvijačo polastil njenega srebrnega zaklada, ki ga je bila grofica pred smrtjo shranila v mestni banki za marof-skega Jordana. Grofica Rodriga je umrla leta 1962 v Grazu. Štiri leta pozneje se je grofic oženil s petnajst let mlajšo lepotico Lili Weinlechnerjevo, nečakinjo poganske Langerice Pip-si in vnukinjo nekdanjega dunajskega dvornega zdravnika Wein-lechnerja. no van j, toda v rudniških stanovanjih biva precej drugih strank in precej rudniških upokojencev. 358 rudarjev je oddaljenih od rudnika od 5 do 10 km, zato jih je podjetje prisiljeno voziti na delo in domov. Sredstva, ki jih porabijo za to, so precejšnja. Redni prevozi potekajo na treh progah: dve vodita s Pokleka pri Podsredi in ena z Blance. Posamezniki si gradijo stanovanjske hišice v neposredni bližini rudnika ah pa malo dlje stran. Takšnim zasebnim graditeljem bi bilo treba vsekakor pomagati s krediti, saj je v interesu vseh zmanjšati stanovanjsko stisko. Rudnik je že dobil nekaj prošenj za stanovanjske kredite, prošenj pa še niso rešili," ker ni pravilnika o uporabljanju sredstev iz stanovanjskega sklada. R. K. Novo na Senovem £9 Rudnik Senovo' bo, moral plačati, kot so približno izračunali letos 35 milijonov Sdin za dolgoročno (pokojninsko» zavarovanje rudarjev. Gre za bonilikacijo, ki jo morajo plačevati rudniki zavoljo skrajšane pokojninske dobe za rudarje. Za one, ki delajo v jami, bo treba plačati 3.6 odst. več, za one, ki so zaposleni pri zunanjih delih pa 2,7 odst. več. Ta bonifikacija gre iz sredstev, namenjenih osebnim dohodkom. Za rudnik Senovo je to precejšnja dodatna obremenitev, ker pa se plačuje iz osebnih dohodkov, bodo rudarji pri le-teh prikrajšani še bolj. B Zahtevke za priznanje inva-lidnosU III. kategorije je vložilo lani 23 rudarjev. Prosilci so bodisi fizično oslabeli ali imajo bolno hrbtenico, nekaj pa je tudi takih, ki se potegujejo za invalidnost zaradi nesreče pri delu. Take zahtevke pa rušujejo zelo počasi (rešenih je le 13 primerov), pa tudi invalidskih delovnih mest ni na izbiro. S Gasilci s Senovega so imeli v soboto, 5. marca občni zbor. Razpravljali so o dosedanjem delu ln o programu za 1966. Ugotovili so, da so osamljeni, saj jih niti na občnem zboru ni obiskal noben predstavnik družbenih organizacij. R. K. KRŠKE NOVICE ■ SADNI LILEG NI DOBIL POZIVA za odhod v JLA, pač pa bo odšel na odsluženje roka v JLA šele v jeseni. Upamo torej lahko, da bo naš vrhunski plavalec Celulozarja letos pripomogel k še boljšim rezultatom v II. zveznj ligi. ■ VODA BO V BAZENU ŽE 1. aprila, če bo le vreme količkaj ugodno. Plavalci bo 84 oseb je bilo pod skrbništvom V začetku 1965 je bilo v krški občini pod skrbništvom 58 polnoletnih oseb, konec leta pa 59, mladoletnikov je bilo v začetku leta pod skrbništvom 22, konec leta pa 25. Lani je bilo poverjeno začasno skrbništvo 42 skrbnikom. Referat za skrbništvo in varstvo družine je razen tega razpravljal o 16 nezakonskih rojstvih in o 12 razivezah zakonskih zvez z 18 mladoletnimi otroci, v 46 primer:h je referat predlagal zvišanje preživnin. Za cesto iz Krškega na Senovo gre! Na nedavni skupni seji odbornikov krajevnih organizacij SZDL iz Brestanice in s Senovega, kd je bila na Senovem, so sklenili, da se bosta oba odbora glede rekonstrukcije ceste iz Krškega v Senovo še sestajala na skupnih sejah. Naslednji skupni sestanek naj bi bil — kot so se dogovorili — takrat, ko bo znano, koliko denarja bo na voljo za modernizacijo te pomembne ceste. Ta sestanek bo moral bibi vsekakor še pred sprejetjem občinskega družbenega piana za 1966. R. K. -VESTI IZ KRŠKE ;čine do lahko začeli z mokrim treningom zelo »godaj in se bodo temeljito pripravili na sezono. ■ ZUNANJOST VALVASORJEVE HISE je še vedno skrajno zanemarjena; prav bi bilo, ko bi morda s prostovoljnimi prispevki prebivalcev opravili v«aj najnujnejša popravila. No pozabimo, da gre za kulturni spomenik Krškega! ■ DELA NA KRŠKEM MOSTU so vodno počasnejša! Kje so vzroki? Najbrž ni denarja. Čeprav so ga delovne organizacije obljubile, to še ni dovolj, pač pa je treba resnično prispevati! Ali bo kaj z novim pokopališčem? Sedanje pokopališče v Brestanici uporabljata Senovo in Brestanica z vsemi bližnjimi naselji. To pokopališče pit ne zadostuje več potrebam pet tisoč prebivalcev, ki imajo 70 pokopov na leto. Nima možnosti za nadaljnjo razširitev in ne odgovarja po sestavu zemljišča. Občinska skupščina je določila komisijo, ki je izbrala lokacijo, ker je ugotovila, da je pokopališče iz zdravstvenih in higienskih razlogov nevzdržno. Potrebno je misliti na novo pokopališče za potrebe 8.000 prebivalcev v bodočih 30 letih. Komisija si je ogledala zemljišče na Jeternem selu, v šitah in v Dovškem, kjer so bili že prej izkopani jaški zaradi analize zemlje in podtalnih vodnih razmer. Vsi trije krajj so primerni za ureditev pokopališča, vendar je zaradi dostopa najpovoljnejše zemljišče v Dovškem. Za dokončno izbiro lokacije bo potrebno izvesti še podrobnejše raziskave tal in podtalnic. Končno besedo bo dala občinska skupščina v soglasju z ljudmi, ki so pripravljeni pomagati s prostovoljnim delom m želijo, da bi z delom začeli že na pomlad Počitniška skupnost Ljubljana-Šiška razpisuje prosta delovna mesta za letno sezono 1966 za delo v počitniških domovih: 1. JPRAVNIKOV 2. KUHARIC 3. POMOŽNEGA OSEBJA Pogoji: pod 1. gostinska ali njej sorodna izobrazba, lahko upokojenec. Pod 2. kvalificirana kuharica, lahko upokojenka. Ponudbe z življenjepisom ir; opisom dosedanjih zaposlitev pošljite na naslov: Počitniška skupnost Ljubljana-šiška, Ljubljana, Celovška cesta 121. M 103 na 55 uslužbencev občinske uprave Občani so večkrat negodovali češ, koliko ljudi opravlja upravne posle na občini. Pred leti je štela uprava tudi čez 100 ljudi, danes pa jih ima skupno s katastrom 55, ki delo hitreje in bolje opravljajo. V lanskem letu je v primerjavi z letom 1964 sicer padlo število obravnavanih zadev od 9650 na 9613, vendar pa se je hkrati zmanjšalo število ne- rešenih zadev od 411 na 282. število vloženih pritožb se je zmanjšalo le za eno, kljub temu, da so bili občani bolje poučeni o pritožbah. Vendar to ni vse delo. Odborniki in drugi, ki se ukvarjajo in odločajo o življenju v občini vedo povedati, da so analitična dela in pripravljeno gradivo vidno boljše urejeni kot so bili nekdaj. Največ zaslug za to ima boljša šesta- ad? s anje regulacije Usne KOPITARNA V SEVNICI se je spet mehanizirala. Na sliki je nov avto nakladalec za prekladanje hlodovine, ki bo delavcem precej olajšal telesne napore, saj so doslej opravljali ta dela z rokami (Foto: J. Teppev). ¥ nedeljo: beseda volivcev v Šentjanžu, Vel. Cirniku in Kalu V nedeljo, 20. marca, bodo v Šentjanžu, na Velikem Cir-niku in na Kalu zbori volivcev. V Šentjanžu se bodo občani zbrali že ob 8. uri. Pričakujejo, da bodo govorili predvsem o izvajanju zakona o gozdovih, gospodarjenju z gozdovi, cenah lesa in sečnih dovoljenjih za les domače uporabe. Zanimiva bo tudi razprava o proračunu in skladih preteklega leta. ter o delitvi sredstev v letu 1966. Občane bo prav tako zanimalo delo krajevnih skupnosti v letu 1965 in letošnji načrti. — Prebivalstvo šentjanške doline je zabolela prekinitev odkupa mleka v Šentjanžu, zato so se živinorejci pripravili, da svoje stališče povedo na zboru volivcev. S prostovoljnimi prispevki so pomagali zgraditi mlekarno v Radečah, ki je do zdaj odkupovala mleko. Ljubljanske mlekarne, katerih podružnica je bila tudi mlekarna v Radečah, so se odločile, da na šentjanškem območju začne odkupovati mleko podružnica iz Stične. Ker pa je ta menda preveč oddaljena, je odkup mleka v šentjanški dolini prekinila. Na Velikem Cimiku in Kalu se bodo volivci zbrali ob 15. uri. Tudi na teh zborih pričakujejo, da bodo občani posegli z besedo v razpravo, predvideno z dnevnim redom. AP. ZADNJA POT ALOJZA KOSA 5. marca so v Gabrijelah pokopali Alojza Kosa, po domače Pavlica. Bil je daleč naokrog znan, priljubljen in spoštovan, kar je pokazalo tudi spremstvo na njegovi zadnji poti- — Ob odprtem grobu je po več poslovilnih go- BK v Loki: zopet darovanje krvi! Predzadnjo nedeljo je bil v prosvetnem domu v Loki ob zadovoljivi udeležb] občni zibor Rdečega križa. Na njem smo pogrešali zastopnika občinskega RK iz Sevnice- Od zvišane članarine 232 članov je dobila lani organizacija lepo vsoto - denarja. KOPITARNA v Sevnici je dala omarico za prvo pomoč, letos pa bo še eno poklonilo Trgovsko podjetje Radeče V marcu bo odbor že drugič organiziral darovanje krvi transfuzijski postajj iz Celja. Lani jo je darovalo 43 prostovoljcev. Nekateri pomoči potrebni člani so dobili lani tudi denarne podpore. Na zboru so izvolili »ov odbor, predsednik je tov. Skočir, SEVNIŠKI VESTNI K tajnica pa učiteljica Klunova. V letošnjem prograrmi imajo v načrtu tudi zbiranje pomoči za Indijo. Gostovanje Brežiča-nov v Sevnici V Sevnici so v torek, 8. marca, gostovali igralci Svobode bratov Milavcev iz Brežic. Uprizorili so komedijo »Naši trije angeli«, s katero so se letos predstavili že v Brežicah. Občinstvo jih je lepo sprejelo. — Pred predstavo je bil nagovor v počastitev dneva žena. Gledališka uprizoritev je bila namenjena predvsem ženam. To je bila obenem osrednja proslava v občini. Praznika žena so se spomnili v vseh večjih krajih in podjetjih. Povsod so ga počastili tudi s kulturnim programom. vorih prapor ZB Tržišče po-slednjič pozdravil borca Ko-| sa, ki je za delovanje v I NOV prejel 2 odlikovanji. | Pokojnik je podlegel za- \ vratni bolezni tik pred se- s demdesetletnico. Prijatelji in \ znanci, kakor tudi sovaščani, I se ga bodo še dolgo sporni-1 njali. D. B. " »Poslednji mož« v Krmelju 27. februarja je aktiv ZMS Metalne uprizoril »Poslednjega moža«. Predstava je uspela, čeravno so mladi igralci prvič nastopili. Vloge so dobro podajali, razen tega pa so v igro vložili mnogo truda. | Vsi igralci zaslužijo po-| hvalo, prav tako pa reži-S serka Mcčanova iz Trži-g šča. Z igro bodo nastopili | tudi v drugih krajih. Skupnost koristnikov urejenega toka reke Mirne, ki se vzdržuje s prispevki gospodarskih organizacij in krhetov, kateri prispevajo na leto 500 din od ha, namerava letos regulirati 1,5 kilometra struge. Upravni odbor je zadovoljen z odzivom kmetov, ki prispevajo delo in les. Republiška vodna uprava prispeva 2/3 denarja, če koristniki sami zbe-ro 1/3. Ker je novi zakon o vodah zmanjšal obvezne prispevke podjetij na 1/5 prejšnjih, bi bilo prav, da Kanalizacija in čistilna naprava na Mirni Na posvetu predstavnikov mirenskih podjetij in predstavnika sekretariata za urbanizem so se v petek, 11. marca, dogovorili, da čimprej začno pripravljati načrte za izgradnjo kanalizacije in čistilnih naprav na Mirni. Na podlagi ponudb.-jn b načrtov in izračunov projektantov ter izvajalcev del bodo izbrali najboljšo rešitev in določili prispevke za njeno uresničitev/ Mirna bo irn^la eno čistilno napravo za kanalizacijo in izplake industrije, le DANA bi mela št posebno predčiščenje. Najprej bnJo položili cevi za -s^nalizacijo pod cesto, ker jo bodo še letos asfaltirah- Načrtovalcem glavnega projekta kanalizacije bo delo olajšal že napravljeni načrt za regulacijo reKe Mirne. AVTOMOTO DRUŠTVO * TREBNJE obvešča svoje člane, da bo redna skupščina v nedeljo, 20. marca 1966 ob 9. uri v Zadružni dvorani. bi gospodarske organiza-zacije pokazale več razumevanja, ker bi tako lahko dobili tudi več republiških sredstev. Pomislek pri sprejemanju samoprispevkov Ko uvajamo prispevke občanov je stalno treba imeti pred očmi, da je treba obremenjevati ljudi le z zmogljivimi dajatvami. To so poudarjali člani občinskega odbora Socialistične zveze, ko so v petek, 4. marca, razpravljali o krajevnih samoprispevkih, o stanovanjski reformi in o predkongresni dejavnosti organizacije. Z izjemo prispevka za šolstvo, ki naj bi bil, če bi bil sprejet, obvezen za vse občane, naj bi bili vsi drugi samoprispevki krajevni, saj bi sluzih le krajevnim potrebam. Mnogo so na seji govorili o tem, ah naj bodo prispevki večji in za krajša razdobja, ali obratno. Večji učinek bi vsekakor dosegli s prvim načinom, ko bi ljudje bolj občutili, da dajo samoprispevki hitre rezultate. Ljuba Renko, nova predsednica mladine Na prvi seja občinskega komiteja Zveze mladine v Trebnjem so izbrali Ljubo Renko iz Mokronoga za predsednico organizacije. Člani novega komiteja so še: Marija Cesar, Ivan Kramer, Viktor Germov-šek, Ivan Polajnar, Milena Zalar, Olga Knez, Peter Podobnik, Barica Videčrdk, Franc Marolt, Zofka Jerman, Igor Slak in Jožica Majcen, člani nadzornega odbora pa Anica Repše, Rozi Peček in Dušan Mežnaršič. Izpiti v mirenski DANI - V destilaciji alkoholnih pijač DANA na Mirni bo te dn; končan tečaj za pridobitev interne polkvalifikacije. 21. marca bodo zaključni izpiti. Tečaj je organiziral Zavod za izobraževanje kadrov iz Novega mesta. va občinskih uslužbencev in večja kontrola javnosti za delo, ki ga opravljajo. V prejšnjem letu ni zadovoljila izterjava davkov od obrtnikov, še posebno pa ne služba zemljiškega katastra. Ker je gospodarska reforma odločno zahtevala varčevati in zmanjševati stroške za administracijo, je bilo ukinjenih 12 delovnih mest. Smatra se, da je 55 delovnih mest ob naši zakonodaji in mnogih dopolnilnih predpisih spodnja meja števila uslužbencev občinske uprave. Boljša tehnična opremljenost pisarn bi sicer doprinesla precejšen delež h kvalitetnejšemu delu, vendar za. to zaenkrat ni denarja. Celotni stroški uprave so bili lani 106 milijonov, letos pa je v predračunu 117 milijonov, ker je potrebno osebne dohodke uslužbencev vsaj približati osebnim dohodkom v ostalih družbenih službah, da ne bi izgubili najboljših ljudi. Seminarji v marcu a VČERAJ, 16. MARCA, je Socialistična zveza priredila enodnevni seminar za vodstva krajevnih organizacij o samoupravljanju in komunalnem sistemu, o metodah dela Socialistične zveze in o administrativno - tehničnem poslovanju organizacije. H OBČINSKI KOMITE ZK bo imel jutri, 18. marca, enodnevni seminar za komuniste iz gospodarskih organizacij o petletnem razvoju občine in o~ nekaterih bistvenih vprašanjih gospodarskega sistema. G3 1'RAV TAKO BO OBČINSKI KOMITE KZS 22. MARCA organiziral seminar za mlade komuniste o statutu organizacije ter o resoluciji VIII. kongresa ZK Jugoslavije. Danes skupščina Zveze borcev Danes bo ob 14. uri v sejni dvorani v Trebnjem redna letna skupščina občinskega* Združenja zveze borcev Na njej bodo izvolili nov odbor, pregledali in ocenili delo predsedstva ter posameznih komisij Ln sprejeli napo'ke za delo v prihodnjih (heh letih. Mirna: še toliko manjka! Po predračunu ELEKTRA Celje, poslovne' enote Kršo, bi znašali vsi stroški ureditve javne razsvetljave delno z navadnimi, večinoma pa z živosrebrnimi svetilkami dobrih 4 in pol milijona dinarjev. Do sedaj je zbranih 2 milijona dinarjev in še toliko bo treba, da bo Mima imela urejeno razsvetljavo. TREBANJSKE NOVICE VID J E R i Ć: 3 (Nadaljevanje in konec) Prišel je binkoštni ponedeljek. Takrat nisem bil doma. 2e zjutraj sem odšel v Klanec k teti. S tetinim možem, Francetom Petjem, sva se odpravila v zidanico. Popivala sva in se pogovarjala. Pogovor je nanesel na nemško vojsko in propad bivše jugoslovanske vojske. Petje je bil trden kmet. Bil je tudi ugleden. Daleč naokoli so ga cenili in spoštovali. Pred vojno je bil večkrat kandidat za svetokriškega župana — na listi liberalcev. Najin pogovor tisti dan je bil sila pester. Govorila sva o tem, kako je dandanes majhna možnost za zaslužek. Ugotovila sva, da ni pričakovati boljšega življenja. Petje budi ni kazal naklonjenosti do Nemcev. S tedanjim stanjem očitno ni bil zadovo- ljen. Bil je kar se da zaveden možak. Kasneje sem mu zaupal, kar sem zvede; na Mirni. Tudi on nj razumel, za kakšno vojno neki potrebujemo orožje. Nekaj časa se je čudil, nato pa rekel da bomo že videli, kako b ■>• O moji zalogi skritega orožja mu nisem še nič povedal, čeprav sem mu popo^icma zaupal. Dan je bil navidezn, enak drugim praznrčrum dnem. Tudi minil b- brez nosebno-sti, ko se ne bi zgodilo nekaj, kar je bilo zn tiste čase zelo nenavadno Proti * ečeru sem se odpeljal domov v Tihaboj. Bil sem dobre volje m nič hudega nisem slutil. Ko sem pr šel pred domačo v-s, me je čakal stric Slavko Jerič in me opozoril, da or nas doma preiskuje gestapo. Razložil mi je, da so v mrtvašnici na- šli precej orožja in municije, Sladicevega tepeta pa da so aretirali. Rekel je, da zdaj najbrž čakajo Š4 mene. Takoj sem se oiločll da ne grem domov. Vrnil sem se preko Sv. Križa na Klanec ter pri Petjeto ih povedal, kaj se dogaja. Prosi: sem j:h, naj dema naše obvestijo, da sem srečno ušel in odpotoval na Čatež kjer so Italijani. Naslednjega dne sem poslal domov pošto. Za i imalo me je še pred"sem, ali se bodo Nemci umaknili, že istega dne sem zvedel, da so NetKJj vzeli ^eboj tudi Pepeta, mojim pa da se ni nič zgodilo. Na vse kriplje sem si prizadeval, da bi 37»1el, kdo je prijavi; rajno skrivališče orožja -n municije Pa tega nisem niKoh zvedel. Tudi Sla-dičevega Pepeta n'sem videl nikoli več ker so ga odpeljali v ceijske zapore. Tako so saj oovedali Kasneje sem zvedel, Ah \e Peoe delal v Avstriji vso vemo n; da so ga iz zaporov izpus-titi ž-i po ne kaj mesecih P" vojni na.j bi odšel .' Pet najboljših tekmovalcev ho tekmovalo na republiškem prvenstvu posameznikov, ki bo 20. manrca na Jesenicah, ini. Boro llinč'c - prvak Brežic ■ TEKMOVANJE Z V PRVENSTVO brežiškega šahovskega klu.. ba je končano. Zmagal je Boro Ilinčič z 8 in pol točke. 2.—4. 30 s po 7 in pol točke Stevanovič. Banda in Rceer, 5. je Kopinč, 6. do 7. Slatoer in Valenčak itd. Tri kola pred koncem so tekmovanje prekinili zaradi ekicnega prvenstva zasavskih klubov. B KONČANO JE TLIM EKIPNO prvenstvo zasavske lige. Brežice so tretje. Uvrstitev je lepa in uspeš na, saj do zdaj Brežičani niso igrali na takšnih prvenstvih, pa tudi, ker so zasavske in posavske ekipe zelo močne, med najboljše pa vsekakor sodita trboveljska in hrastniška. V boi ra prvo mesto bi lahko posegli tudi Krčani, ko Di vse dvoboje odiprali v popolni sestavi. M. R. Sevnica - Trbovlje 1,5:85 Zadnja tekma zasavsko-posavske lige se je končala z visokim porazom domačinov, ki so nastopili brez nediscipliniranih mladincev. Edino zmaeo ie dosegel Edi Rau-ter. D. B. Metalna : Svoboda 352:308 kegljev Povratno srečanje domačih moštev se je končalo s prepričevalno ->o.>n VT ' '•'< in nnsnrotn'ka premagala s 44 keglii. D. B. 1200 mladih Krčanov na Hoke«i! 66 Več kot 1200 mladih občanov iz Krškega, Brestanice in Senovega s; je ogledalo srečanje čehoslova-ške reprezentance s finsko In vzhodno-nemško ekipo v okviru svetovnega prvenstva HOKEJ 66. V Ljubljano ;o potovali z bnzim vlakom. Med niimi je bilo največ učencev, dijakov in vajencev. Vsem je zelo ugajala nova športna dvorana Tivoli, navdušeni pa so bili tudi nad od'irpo organizacijo svetovnega prvenstva. V. N. 14 DOLENJSKI LIST Št. 11 (831) KAZEN JE ZALEGLA! Odkar je sodnik za Prekrške v Metliki ka- jj znoval 6 kvartopircev. I ki so v javnih lokalih | igrali poker za denar, tudi za večje vsote, so igre na srečo prenehale. Strastni kvartopirci I i v gostišču Gerbee in v i hotelu so bili večkrat I opominjani in ker to ni J zaleglo, so prejeli ka- < zen od sodnika za pre- I krške. Dolgoletna praksa j kvartanja pozno v noč I je tako vsaj v javnosti I končana. fes^emben prepir s tragičnim ko&c^m 19-letni Jože Stare iz Rosalnic obsojen na 2 leti in po! strogega zapora Že v prejšnji številki našega lista smo poročali o kazni, ki jo je okrožno sodišče v Novem mestu pred dnevi izreklo Jožetu Starcu iz Rosalnic pri Metliki, ker je z nožem do smrti zabodel svojega nečaka Mirka Zgonca. Danes objavljamo nekaj več podatkov z razprave. Presenetljivo je, da je pravzaprav nepomemben prepir med fantoma, ki sta rasla kot brata, pri vedel do tako tragičnega konca. Usodnega dne, 9. decembra lani, je Jože prišel iz službe pri komunalnem podjetju v Metliki. — Si dal živini jesti? — ie vprašal Mirka. Jože, Izidor, Valentin, Janko, Branko, Dušan, Vinko in Marija, vsi s priimkom Brajdič, so bili pred kratkim na zatožni klopi novomeškega občinskega sodišča, obtoženi neupravičene sečnje in vkraje lesa. Lansko zimo so namreč vse od januarja do konca aprila posekali v gozdovih, last SLP in v zasebnih hostah v žabjeku ter na Bučno vasjo okoli 104 kubične metre raznega drevja. S tem so Povzročili lastnikom goz- dov za najmanj 1,479.65 novih dinarjev škode. Sodišče je vse navedene Cigane obsodilo na kazni od 20 dni do 1 mesec in 15 dni zapora, vendar za javnost s tem problem ni rešen. Kraje lesa se pojavljajo v večjem ali manjšem obsegu vsako zimo in se bodo najbrž še, dokler cigansko vprašanje ne bo dokončno rešeno. Ko bodo vsi dobili delo in človeka dostojna bivališča, bodo taka kazniva dejanja bolj obsojanja vredna kot so zdaj. Medobčinski posvet o nesrečah V Brežicah je bil pred kratkim posvet o kazenskem obravnavanju nesreč pri delu v spodnjeposav-skih občinah Krško, Sevnica in Brežice. Iz uvodne besede javnega tožilca Franca Mišica je bilo razbrati, da - se nesreče pri delu zelo množijo. Lani je bilo 1348, največ v rudniku Senovo in v tovarni papirja v Krškem. Zdravljenje ponesrečencev, bol- niška izplačila in izpad v proizvodnji naraščajo v ogromne zneske. Na posvetu so zategadelj sklenili, da je treba nesreče pri delu zmanjševati ne le s kaznovanjem, pač pa z zavestno akcijo sindikatov samoupravnih organov in strokovnih združenj. Dedavce je treba vzgajati in opozarjati, naj pazijo nase! D. V. Usodno zapiranje vrat med vožnjo Zhdnje dejanje hude prometne nesreče, ki se je pripetila lani 12. ttpvembra na Ljubljanski cesti v Novem mestu, se je te dni odi-S^alo na novomeškem občinskem s<*lisču. F. D., pečar iz Novega mesta, le bil obtožen, da je z malomarno v»žnjo proti predpisom povzročil Prometno nesrečo, v kateri je bil Kolesar Ivan Smole hudo telesno Poškodovan. Ugotovljeno je bilo, da je F. D. ^Ozil z osebnim avtomobilom po ljubljanski ce>;ti in ko je med y°žnjo opazil, da so se odprla Vrata avtomobila, ni ustavil vozi- la, da bi vrata zaprl, temveč je to skušal storiti kar spotoma. Pri tem je zavil na levo stran cestišča ter trčil v nasproti prihajajočega kolesarja Ivanu Smolo. Slednji si ji' pri tem zlomil lobanjsko dno, dobil pretres možganov in še nekaj drug:h poškodb, ki veljajo za hude telesne poškodbe. Razen tega je bilo tudi na avtomobilu, ki m bil obtoženčeva last, precej škode. F. D. se ni mogel dosti Izgovarjati, ker je očitno, da je pri vožnji nepravilno ravnal. Spoznan je hil za krivega prometne nesreče in (i':S!)ji-n 11:1 ii mesecev zapora, pogojno za 3. leta. — Nisem. Jože in Mirko sta se večkrat spričkala kot se običajno mladi ljudje za prazen nič; kljub temu sta se imela rada in sta se dobro razumela. Prepirčki so bili takoj pozabljeni. Ker je mati odpotovala na obisk v Portorož, je tisti dan Zaradi praznovanja ob dovoljenji Zaradi vinjenosti so miličniki odvzeli 8. marca vozniško dovoljenje J. Z., gradbenemu tehniku pri KGP Kočevje, 10. marca pa še J. C, poklicnemu šoferju pri KGP. Prvi je, kot je dejal, »obhajal« dan žena, drugi pa menda 40 mučenikov Oba praz-novalca bo dobil v roke še sodnik za prekrške. Objestnost v Silvestrovi noči Ko so se lani poslavljali od starega leta v Žužemberku, je J. P., doma iz okolice trga, izpred gostilne Zupančič vzel moped, la^t Jožeta Mirtiča. Z njim >e je odpeljal kakih 8 km daleč, nato pa moped pustil v obcestnem jarku blizu Lašč. Lastnik mopeda o izletu ni nič vedel, zato je svoje' vozilo še isto noc šel iskat in ga tudi našel. Občinsko sodišče v Novem mestu je obsodilo J. P. na 1 mesec zapora, pogojno za 1 leto. nam tega pa na plačilo stroškov, ki jIIi je imel lastnik mopeda z iskanjem svojega vozila. Obtoženec je dejanje skesano obžaloval, zato verjetno kaj takega ne bo več storil. Vzrok: neosnovana ljubosumnost Peter Rugelj iz okolice Tržišča je bil nedavno tega Kaznovan pred novomeškim sodiščem zaradi tega, ker je 29. marca lani v nočnih urah v bi zini svoje hiše z vejnikom napadel Ivana Hočevarja ter ga hudo telesno poškodoval. Sodišče je ugotovilo, da je Rugelj storil kaznivo dejanje v trenutkih neuravnovešenosti, ko je bila n'egova zmožnost razumeti pomen dejanja bistveno zmanjšana. Obtoženec je med vaščani znan lju-bosumnež. čeprav (kot so povedale priče na sodišču) n'ma za to nobene osnove. V zagovoru je sodnikom tvezil nekaj o silobranu, vendar je bilo dokazano, da v tem primeru o s'lobranu ni bilo govora, ker je obtoženec sam napadel. Sodišče je Rug-lja obsod'lo na 4 mesece zapora in plačiJo 715,17 novih dinarjev za plačilo stroškov zdravljenja. skuhal kosilo Mirko. Skupaj sta jedla krompir in solato, ko je nanesel pogovor na popoldansko delo. Morala bi opraviti to in ono, roke pa so bile samo štiri, zato je spet prišlo do nesoglasja, kaj naj bi popoldne delala. Eden je hotel to, drugi ono. Ko je odrinil skledo, se je začelo Jože se je ujezil, malce od-rinal skledo s krompirjem in dejal: — Dosti mi je tega! Fizično močnejši Mirko je skočil k njemu, ga povlekel za lase in ušesa kot že večkrat prej ter mu glavo tiščal navzdol, da bi obveljala njegova. Medtem pa je Jože zagledal na mizi nož, ki sta ga uporabljala pri kosilu, ga zagrabil ter sunil navzgor proti Mirku, hoteč se ubraniti napada. Sunil pa je tako nesrečno, da je zadel Mirka naravnost v srce. Zabodeni Mirko je še prišel čez pot k sosedovim, tam pa se je zgrudil. Izkrvavel je še preden je prišel zdravnik. Javni tožilec je Jožeta Starca obtožil uboja, senat pa je obtožencu verjel, da ni hotel nečaka ubiti in da na njegovo smrt ni nikdar mislil, pač pa je menil, da je obtoženec grobo prekoračil silobran. Pred sodiščem je bil obtoženec zaradi storjenega dejanja ves nesrečen in skesan. Nikdar se ni tepel, rastel je v skromnih vaških razmerah. Sodišče pri odmeri kazni ni našlo obtežilnih okoliščin, med olajševalnimi pa so smatrali zlasti Starčevo mladost in njegovo dosedanje neoporečno življenje. Po tehtnem premisleku je bila izrečena kazen: 2 leti in 6 mesecev strogega zapora. SPLOŠNA BOLNICA NOVO MESTO bo na JAVNI DRAŽBI 21. marca 1966 ob 9. uri prodala avtomobil kombi v voznem stanju in moped Mosqito Prednost pri licitaciji imajo kupci družbenega sektorja; v kolikor do 10. ure ne bo teh interesentov, imajo možnost nakupa privatni interesenti. Pred nesrečo ob Mirni? Izzivanje nesreče v Mirenski dolini? Voda je krepko spodkopala breg in neusmiljeno načela rob ceste, katerega del se je že zrušil v strugo Mirne. To je na cesti, ki pelje iz Sevnice proti Tržiču in Krmelju. Po njej vozijo tudi avtobusi in težki tovornjaki in lahko bi se zgodilo, da bi kateri izmed njih zdrsel v globino. Nasip bo treba hitro popraviti, sicer bo prepozno! Dva Pionir jeva sezonska delavca sta lani 18. novembra protj večeru našla na Ljubljanski cesti v Novem mestu Izginil je že 26. februarja je ne-znanokam izginil Franc Mavrin iz Kočevja, star 29 let. Izginulega so iskali že gasilci, miličniki in drugi ljudje. Iskanje je bilo doslej zaman. Mavrin je bil zaposlen v kemični tovarni. Bil je dober delavec. Je poročen in oče enega otroka. Ze teden dni pred izginotjem je bil zelo nervozen. Trčenje na mostu 6. marca ob 19.30 sta trčila v Kočevju na mostu pri tržnici osebna avtomobila znamke Fiat. Prvega je upravljal Ivan Hegier iz Rudnika, drugega pa Alojz Pretnar iz Dolge vasi. Pri nesreči je bila lažje poškodovana Antonija Trpin. Na vozilih je škode za okoli 10.000 novih dinarjev. modro kuverto. D. P., doma iz okolice Bihaća, je kuverto pobral in našel v njej 56<700 din in odrezek plačilne liste na naslov Prane Jamšek. S kolegom sta denar preštela in ko je prisotni T. svetoval, naj plačo vrneta na naslov, se je D. P- uprl. Očividcu je ponudil 15.000 din, če bo o najdbi molčal. Vseeno pa je zadeva prišla na dan in D- P. se je moral zagovarjata "a občinskem sodišču v Novem mestu. Dokazano je bilo, da je kuverto z mesečnim zaslužkom Jamska našel in jo zadržal, zatov je bil obsojen na 2 meseca zapora, pogojno za 2 leti. Spet pijanost J. P., delavec iz Orehka, se Je moral pred kratkim zagovarjati na občinskem sodišču v Novem me. stu. 25. septembra lani je pred Vidrihovo gostilno v Otočcu z žepnim nožem prizadejal Alojzu Ja-kopčiču 6 cm dolgo rano na levi roki. Dejanje je sicer obžaloval, vendar pa hkrati zatrjeval, da se ga sploh ne zaveda, ker Je bil tedaj močno vinjen. Senat občinskega sodišča mu je prisodil 3 mesece zapora, pogojno za dobo dveh let. Predvidevajo, da ga bo kazen spametovala, ker je bil tokrat prvič na sodišču kot obtoženec. Na Brezovpu ni mogoče dolgo ostati. Zato ne, ker te postane sram pred sosesko. Sram te postane, ker ne nosiš vode iz globač, kakor jo nosijo sosedje, ker ne nosiš drv od onkraj Lakencev, ker ješ kruh, ki si ga kupiš v Mokronogu, ker ležiš zjutraj do sončnega vzhoda in ker, zvečer legaš sit v posteljo. Ker živiš čisto drugače kakor tvoja soseska, čeprav živiš v naj-skromnejših razmerah. In ker te soseska pri vsakem koraku pozdravlja: »Dober dan, gospod ...« Gospod se sliši kakor obtožba, kakor kletev in sovraštvo. Zato sem se odločil zapustiti ta kraj. Preden to storim, sem sklenil napraviti še potovanje skozi središče kraja, ki se vleče od Mokronoga tja do obsav-skih hribov; ti se posebno ob večerih in pred sončnim zahodom kažejo Brezovcu v svoji ljubki, vabljivi dolenjski lepoti. To potovanje bom zdaj popisal. Avgust je šel h kraju. Jutro je bilo biserno čisto, Po trtah in grmovju se je bliskala rosa, ki so jo pili žarki vzhajajočega sonca. Megla v Lakencih se je naglo sušila. Od Brezovca na Sveti vrh ni daleč, veže ju razvodni hrbet, od koder se ti odpre mogočen razgled na spodnjo dolino Krke. Sredi ravnega polja vidiš f^ostanjevico, vidiš Sveti Križ, Bučko, Rako. Gledaš kakor da bi videl odprto daljno, obljubljeno deželo. Pred Svetim vrhom je precej veliko, jamasto Polje. Za hribovito vas dovolj lepo. Toda prvi pogled •l1? .goljufiv, kajti takoj spoznaš, kaj je veljavni človečki red napravil iz njega. Vse je sparcelirano, preple-teno z mejami in vdori. Četrtina lepe zemlje gre s tem v nič. In Svetovrhčani je imajo že tako premalo. v.a.s Sveti vrh ima prelepo lego. Stoji pod staro j^kvijo, ki so jo zgradili predniki na nekdanji gomi-d" . ° legi in zgodovini je na tem mestu moralo nekaj biti pogansko svetišče. Ko sem si ogledoval cerk-eno notranjščino, mi je padel v oči prekrasen k*rižev pot. Vaške hiše so videti lepše in imenovitejše kakor one na Brezovcu. Toda tudi Sveti vrh nima razen kap-nice nobene vode in tudi tukaj te s skednjev pozdravlja cepec. Pod vasjo je vinograd Spečno, ki pa je last mo-kronoških veljakov. Edini kmet na Svetem vrhu, ki zasluži to ime, je Mikec. On je edini, ki ima mlatil-nico. če ga vprašaš, kako je prišel do tega, ti razloži: »Trinajst let sem bil v Ameriki in delal kot črna živina. S prihranjenim denarjem sem doma nakupoval svet. To je vse, kar vam imam povedati.. Potem se zamisli in po kratkem odmoru docla: »Imam devet otrok. Vsakemu bom dal eno njivo in naš grunt bo postal spet bajta, kakor je bil prej.« In na Svetem vrhu bo nastalo devet novih bajt. Od Svetega vrha se razteza razvodni greben med Mirno in Raduljo tja proti Sevnici. Po njegovem hrbtišču pelje zložna pot mimo redkih naselij in čez zapuščene gomile. Tu je svet samih gomil, keltskih in še starejših. Pred nekaj desetletji je mnogo teh gomil prekopala, se pravi, dala prekopati vojvodinja Mek-lenburška ter najdeni prazgodovinski material spravila iz Kranjske v Prusijo. kjer ga nekaj lahko vidiš v berlinskih muzejih. Torej je deželo Kranjsko dobesedno ropala. Zato pa je uživala podporo kranjskih deželnih oblasti. Od Svetega vrha se vidi naravnost v Kapljo vas, ki stoji blizu vode Mirne v občini Tržišče. Prav razločno se vidi z rdečo opeko krita hišica. V njej živi starček Cerar, nekdanji rudarski paznik iz Leobna. Tudi on odkriva in koplje gomile, koplje in raziskuje, kakor pač ve in zna. Kako bi ne kopal, ko pa njegov vrt pokriva staro gomilo; če sadi krompir, mu izgine v stare grobove pod zemljo. Kar odkoplje, prodaja ljubiteljem starin v okolici. Trgovec Dev v Mokronogu ima že lepo zbirko teh izkopanih. Ta starček pa ne uživa naklonjenosti kranjskih deželnih oblasti, kakor jih je uživala svoj čas roparica velika vojvodinja Meklenburška, ampak ga le-te po strani gledajo, namesto da bi ga podprle, da bi mu ne bilo treba beračiti in delati zgodovinske škode. . »Trideset velikih gomil poznam tukaj v najbližji okolici, ki bi jih odkopal, če bi imel sredstva,« mi je pripovedoval Cerar. Najprej mimo Stare gore s starimi, s slamo pokritimi zidanicami, kjer ima tudi naš šiman svoj hram, kamor odvaža od doma shranjevat slamo, kdo ve zakaj dve uri daleč, ker ima doma prazen kozolec. Taka je starodavna šega in te se je treba držati, vse drugo bi bilo v škodo dolenjski idili in njenemu aktivnemu gospodarstvu. Potem pridejo Njivice in za njimi Gorneje, star kmečki dom, postavljen očividno na veliko gomilo. Pot drži vedno po hrbtišču skozi gozdove, ki pa tega imena ne zaslužijo. Samo ničvredno grmovje, ki ne da drugega razen kurjave. Ako se tu in tam pokaže kaka smreka, je lepa in bohotna, toda to revno ljudstvo jo sovraži in jo trebi že v mladi rasti. Pač — tam doli nad Tržiščem je celo pobočje pokrito s črnim, lepim gozdom. »Čigav pa je tisti gozd?« vprašam na Njivicah invalida brez roke, ki se muči s košem gnoja. »Ta je pa last trojiškega grofa Prijatelja,« se glasi odgovor. Tako imenujejo tukaj trgovca in posestnika Prijatelja iz Tržišča, ki ima poleg drugega v Malkonu tudi najlepši vinograd, ki mu ob dobri letini da do štiri sto štrajhov izborne kapljice. &mm sosakaBi 184 ib3 lesa VTEM TEDNU VAS ZANIMA Tedenski koledar Petek, 18. marca — Edvard Sobota, 19. marca — Jože Nedelja, 20. marca — Igor Ponedeljek, 21. marca — Benedikt Torek. 22. marca —■ Vasilij Sreda, 23. marca — Slava Četrtek, 24. marca — Simon ČESTITKE Skrbni ln dobri mami Pepci Florjančič iz Malega Slatnika in Jožku Florjančiču, ki služi vojaški rok v Beogradu, vse lepo za praznovanje mož oz. oče, Polde, iivko in Boža. Jožetu Gazvodi iz Canade iskreno čestitajo za god, enako tudi očetu Gazvodi iz Šentjošta čestita družina G.izvoda. Martina iz Nemčije in Andrejčičevi iz N. mesta. Sajelovim in Klobučarjevim v Ca-nadi lep pozdrav! Dobremu možu, očetu in staremu očetu Jožetu Kaplarju iz Sa-vinka pri škocjanu pošiljajo najlepše želje za god in mu žele še veliko zdravih in sončnih pomladi domači. Dobremu in skrbnemu možu oziroma očetu Jožetu Klemenčiču iz Smolenje vasi 04 za njegovo dvojno praznovanje vse lepo, enako tudi sinu Jožku, ki služi vojaški rok v Kraljevem ter mu kličeva na veselo svidenje mami in brat Jani. Jožetu Jermanu iz Ločne Iskrene čestitke za dvojni praznik, enako tudi Ps-pci, sinu Jožku pa mnogo uspeha v šoli Polde in Martina z družinama. Enako želimo tudi mami ter Jožici. Jožetu Žagarju iz Mačkovca za praznik čestitajo njegova žena Dragi, mama, sestra Fani z možem Vinkom, mali DarčVk in Irerica pa mu pošiliata koš poljubčkov. Ob težki izgubi naše dobre in skrbne mame MARIJE PAKIŽ roj. Tekavec iz Vinic pri Sodražici se najtopleje zahvaljujem vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, nam pismeno ali ustno izrazili sožalje in njen grob zasuli z venci in cvetjem. Posebna hvala sosedom, ki so v dneh bolezni stali ob strani ter nam pomagali v dneh žalosti. Iskrena hvala zdravniškemu in strežnemu osebju internega oddel- ka splošne bolnišnice v Novem mestu za skrb, č. g. patru Dominiku za ganljive poslovilne besede in gasilskemu društvu za zadnje spremstvo. Vsem, prav vsem prisrčna hvala. Žalujoči otroci z družinami ter ostalo sorodstvo Ob boleči izgubi najboljšega moža in očeta FRANCA ZAGORCA lz Novega mesta šolskega upravitelja v pokoju se najtopleje zahvaljujem vsem za izraze sožalja, za poklonjeno cvetje in za tako lepo spremstvo na poslednji poti. Prav posebna hvala dr. J. Sajetu, ki mu je dolga leta lajšal bolečine in trpljenje, vsem sosedom Cankarjeve ulice za pomoč ob smrti in lepe vence. Lepa hvala tudi učiteljici g. Hedvi-ki švajger za poslovilne besede. Žalujoča Ana in hčerki Janez Slak iz Trebnjega se najtopleje zahvaljujem občinski zavarovalnici Novo mesto za prejeto darilo. PREKLICI Jocž Rački, delavec iz Mahovni-ka 13 pri Kočsvju, preklicujem besede, ki sem jih govoril 26. 1. 1966 v Ljudski restavraciji v Kočevju proti Slavki Krkovič in Ferdinandu Požunu ter se jima opravičujem za to dejanje. Janez Bučar, Rajnušče 2, Novo mesto, opozarjam, da prepovedujem vsako hojo in vožnjo preko vsega mojega zemljišča. Kdor tega opozorila ne bo upošteval, ga bom sodnijsko preganjal. Franc Kiren, Pangrč grm 6. Sto-piče, opozarjam, da prepovedujem vsako hojo in pašo živine po moji parceli. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Jo/o Zgonc, Dol. Kronovo št. 18, p Bela cerkev, opozarjam vse, da prepovedujem delnti vsako škodo po mojem zemljišču v Dol. Kro-novem. Ta preklic velja hkrati tudi za zemljišče, katero je domirje-no v letu 1965. Ta preklic velja neprekinjeno Kdor tega opozorila ne bo upošteval, ga bom sodnijsko preganjal. Alojz Vidrih, Štauberg 5, Oto-čec, opozarjam, da prepovedujem povzročati škodo, ki mi jo delajo kokoši, last Ivana Gričarja iz Štauberga na mojih parcelah. Če lastnik tega ne bo upošteval, bom kokoši zastrupil. MALI OGLASI Prodam dobro ohranjen skedenj. Naslov v upravi lista (245-66). POCENI PRODAM tricikelj. R. Le- ben, Breg 10, Ljubljana. ZAHVALA Ob prerani izgubi naše drage DANICE SAJETOVE iz Jablana se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se prišli od nje poslovit, vsem, ki so darovali vence in šopke in vsem, ki so jo spremili na poti ločitve. Posebna zahvala njenim sqšolkam, sošolcem in profesorjem Ekonomske šole v Novem mestu ter kolektivu hotela METROPOL. Žalujoči: mama, ata. bratje France, Jože in Janez z družinami; sestre Lojzka, Ivanka in Rezi z družinami, Marija, Anica, Stanka in Milka. Jablan, 9. marca 1966. RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00 , 7.00 , 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, v 17.00, 19.30 , 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. PETEK, IS. MARCA: 8.05 Operna matineja. 9.25 Domače viže — domači ansambli. 10.15 V pričakovanju pomladi. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Milan Rovan: Škoda po rastlinskih boleznih in škodljivcih v letu 1965. 12.40 Iz narodne zakladnice. 14.35 Zbor in ansambel Sovjetske f.rmije. 15.45 Novo v znanosti. 17.05 Petkov simfončni konenert. 18.20 Igra Zabavni orkester RTV Ljubljana p. v. Maria Rijaven. 20.00 Iz arhiva operetnih melodij. 21 15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOrsOTA, 19. MARCA: 8.05 Glasbena matineja. 9.45, četrt ure z ansamblom Jožeta Privška. 10.15 Iz oper mojstrov klasike, ll.no Turistični napotki aa tuje goste . 11.15 Nima« prednosti! 12.30 Kmetijski nasveta — Inž. .Jože šaln mun: Kakovost in zreja plemenskih merjascev žlahtne pasme 12.40 Ansambel Borisa Franka in ansambel Boruta Lesjaka. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov. 17.05 Gre- mo v kino. 18.20 Iz naših relejnih postaj. 20.00 Sobotni koncert lahke glasbe. 20.30 »Pokaži, kaj znaš« (prenos javne oddaje). 22.10 Oddaja za naše iaseljence. NEDELJA, 20. MARCA: 6.00— 8.00 Dobro jutro! 8.05 Mladinska radijska igra — Friedrich Feld: čarobni lok. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Še pomnite, tovariši . . . Jernej Vrenjak-Rab: Pri Jernejev-cu je zalajal pes. 10.25 Pesmi borbe in dela. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.30 Za našo vas. 13.45 Ansambel štirje kovači in ansembel Pieško. 14.00—17.00 Nedeljsko športno popoldne 17.30 Radijska igra — Andrzej Feld: Striček Albert. 20.00 Naš nedeljski sestanek, 21.00 Glasba pripoveduje. PONEDELJEK, 21. MARCA: 8.05 Glasbena matineja. 9.10 Otroška :i s petjem. 10.15 Carl Maria VVeber: Koncertantna skladba za klavir. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! U'.30 Kmetijski nasveti — O pomenu čebelarskega muzeja v Ra-lovljici, 12.40 Slovenske narodne v izvedbi vokalnih kvartetov. 14.35 Naši po&hrSaJci čestitajo in pozdravljajo. 16.00 Vsak dan za vas. POŠTENO, zdravo dekle za varstvo dveh otrok išče ing. Božič, Ljubljana, Pegamova ulica 36 a. PRALNI STROJ skoraj nov »mariš rondo« ugodno prodam. Jožica Žagar, Stare pravde 4 — Brežice. PRALNI STROJ AEG poceni prodam. Jenko, Majde Šile, Novo mesto. Ogled vsako popoldne. PRODAM SEMENSKI KROMPIR merkur. Janez Mam, Jezero 4, Trebnje. IMAM V ZALOGI večje število sadik ligustra ter mahonij — Anton Žibert, vrtnarstvo, Krško. PRODAM GOSPODARSKO PO SLOP.IE v Pangrč grmu pri Stopicali. Naslov v upravi lista (251-66). PRODAM razni kovaški in inštalatersko električni material ter material za fino in galanterijsko mehaniko. Ponudbe na upravo lista »Ugodno«. PRODAM FIAT 600. Irca vas 39. Novo mesto. ODDAM LEPO opremljeno sobo. prednost imajo moški. Naslov v upravi lista (254-66). 8 ha POSESTVA ugodno prodam. Jože Grilc, Zabukovje nad Sevnico. PRODAM STROJ za izdelavo cementne opeke. Naslov v upravi lista (256-66). PRODA IVI rabljeno ročno motorno kosilnico. Ogled v nedeljo pri Brudar. Daljni vrh 5, Novo mesto. IŠČEM ŽENSKO za varstvo dveh otrok 4 ure dnevno v Bršlinu Naslov v upravi lista (249-66). IŠČEM SAMSKO STANOVANJE ali sobo. Zivko Mitrovič, kmetijska šola Grm, Novo mesto. ODDAM SOBO zaposleni osebi, ki bi v prostem času pomagala v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista (250-6G). IZGUBIL SE JE temno rjav pes. Sliši na ime Tarzan. Vrnite ga proti nagradi na ime Mira Fa-kin, čučja mlaka 5, škocjan. MLAJŠI UPOKOJENKI nudim stanovanje, hrano in nagrado, po dogovoru, za pomoč pri gospodinjstvu dveh zakonskih upoko jencev. Marija Poljanšek, Brežice. Trg svobode 1. OMERZEL pekarna Krško, sprejme dobrega pomočnika in fanta za priučitev. Hrana in stanovanje v hiši. IŠČEM POŠTENO gospodinjsko pomočnico. Po možnosti ji čez čas preskrbim še drugo zaposlitev. Danica Logar. Ljubljana, šaranovičeva 10. GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejme štiričlanska družina. Reče! i. Novo mesto. Trdinova, blok 2. DEKLE ALI DVE DEKLETI za pošlim po njuni službi za pomoč v gospodinjstvu in za delo na kmetiji. Nudim hrano in stanovanje, plača po dogovoru. — Valentin Hafnar, Zg. Bitnje 23, p. Zabnica. POROČNE PTt STANE po zadnji modi izdeluje zlatar v Ljubljani. Gosposka 5 (poleg univerze). PRODAM dobra ohranjeno otroško posteljico z vložkom in mre žo ter rabljeno žonsko kolo Alojz štrazberger, Kettejev drevored 46. Novo mesto. SPREJMEM gospodinjsko pomočnico k tričlanski -družini. Pogoji ugodni. Inž. Janez Tratnik. Kranj. Mrakova 1. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA - Zakaj obupujete pri zdravljenju svojega kronično obolelega želodca ali jeter in žolča, ali ostalih prebavil? Uporabljajte vendar rogaško »Donat« vodo, zdravilo, ki vam ga nudi narava! V Novem mestu ga dobite pri trgovskem podjetju HMELJNIK — telefon 21-129 in STANDARD — telefon 21-158. KtJVO Brežice: 18. in 19. 3. jugoslovanski film »Druga stran medalje«. 20. in 21. 3. ameriški barvni film »Izgon iz pekla«. Črnomelj: 18. in 20. 3. franco- ski film »Rimske device«. 22. in 23. 3. angleški film »Gonja«. Kočevje »Jadran«: 18. do 20. 3. ameriški barvni film »čast zavr-ženca«. 21. in 22. 3. jugoslovanski film »Zarota«. 22. in 23. 3. francoski film »Sejem navihaneev«. 3. film »Maščevanje Vikingov«. Kostanjevica: 20. 3. francoska barvni film »K Jamajki«. Novo mesto »Krka«; 18. do 21. 3. ameriški barvni film »Goli in mrtvi«. 22. do 24. 3. sovjetski film »Bil je tak fant«. Mokronog: 19. in 20.3. francoski film »Do zadnjega diha«. 23. 3 slovenski film »Ne joči, Peter«. Metlika: 19. in 20. 3. ameriški film »Vohun na povelje«. 21. in 22. 3. grški film »Elektra«. 23. in 24. 3. francoski film »Balet Pariza«. Ribnica: 19. in 20. 3. francoski film »Svetnik vodi ples«. Sevnica: 19. in 20. 3. ameriški film »Privajanje v zakon«. 23. 3. ameriški film »Revolveraš iz Arizone« . Sodražica: 19. in 20. 3. ameriški film »človek, ki je ubil. L. Va-lansa;<. Šentjernej: 19. in 20. 3. barvni film »Ne pošiljaj žene v Italijo«. Trebnje: 19. in 20. 3. ameriški barvni kavboj ski film »Sedem veličastnih«. 23. 3. jugoslovanski film »Nebeški odred«. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Kuple-nik iz Zdinje vasi — Danico, Milena Slapničar iz Trebnjega — Mir-jano, Ivanka Novak iz Velikega Lipja -— Francija, Mihaela Vrlinič iz Črnomlja — Mojco, Jožica Bukovec iz Gornjega Mraževa — Vida, Tončka Hrovat iz črmošnjic — Jožeta, Marija Zidarič iz Dobravi-ce — Marinko, Vida Jaklič iz Mirne peči — Bojana, Marija Jordan iz Koprivnika — Jožico, Vida Pod-padec s Kamnega potoka — Jožeta, Martina Fir iz Gornje Lokvice — Alenko, Cirila Smerke iz Velike I/Oke — Olgo, Katica Hrib-ljan iz Jurovskega broda — Nena-da, Kristina Ravbar iz Vavte vasi — Marjana, Nežka Kolenc z Grčvr-ha — Ireno, Ana Golob iz Žabje-ka — Frančiško, Pepca Kovačič iz šmarij — Jožico, Marija Koračin iz Koroške vasi — dečka, Marija Zugelj z Otoka — dečka. OBVESTILO VPISOVANJE OTROK V I. RAZRED OSNOVNE ŠOLE V NOVEM MESTU Vpisovanje otrok v I. razred osnovne šole Katja Rupena v Novem mestu bo 21., 22. in 23. marca 1966 od 8. do 11. ure v pisarni tajništva. Vpisovali bomo otroke, rojene v letu 1959. Pogojno bomo vpisovali tudi otroke, rojene do konca marca 1960. Sprejeli pa jih bomo v šolo samo v primeru, če bo v šolski stavbi na voljo dovolj učilnic. Starši naj pri vpisu predlože izpisek iz rojstne matične, knjige in potrdila o cepljenjih. Ravnateljstvo SUPERAVTOMATIČN1 PRALNI STROJI vseh znamk ZADNJI MODELI! Nudimo garancijo, uredimo vse izvozne listine. Plačilo v vseh valutah. Devizni račun pri Banca commerciale, Trieste, 10650/0 PEROTTI-EXPORT, VIA CARPISON 20, TRIESTE 17.05 Glasbena križanka. 18.45 Pota sodobne medicine. 20.00 Skupni program JRT — studio Beograd. TOREK. 22. MARCA: 8.05 Glasbena matineja. 10.15 Odlomki iz Massenetove »Manon«, kot smo jo slišali v Ljubljanski operi. 11.00 Turistični napotki za tuje goste, 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Milan Kos: O rabi in negi novejših sobnic. 12.40 Vaški kvintet z Božom in Miškom ter trio Dorka Škoberneta. 13.30 Priporočajo vam . . . 15.30 V torek na svidenje. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.20 Iz studia 14 — Kvartot Jožeta Privška in Plesni orkester RTV Ljubljana. 20.00 Mali koncert zbora »Lira« iz Kamnika p. v. Sama Vremšaka. 20.20 Radijska igra — Ciril Kosmač — Mitja Mejak: Tantadruj. SREDA, 23. MARCA: 8.05 Glasbena matineja. 9.30 V svetu lahke glasbe. 10.15 Pianistka Jelka Suha-dolnik — Zalokarjeva pri klavirju. 10.45 človek in zdravje. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Janez Verbič: Goveji živini često manjka rudnin. 12.40 Slovenske narodne pesmi. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 Iz fonoteke radia Koper 20.00 Danilo švara: Veronika Deeniška. ČETRTEK. 21. MARCA: 8.05 Glasbena matinejn. 9.40 Stari in novi znanci. 10.15 Pojo solista za- grebške opere. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Mirko Leskošek: Gnojenje krompirja. 12.40 Na kmečki peči. 14.05 Manuel de Falla: Ljubezen-čarovnica, balet. 15.30 Igra Mariborski pihalni ansambel p. v. Draga Lorbeka. 17.05 Turistična oddaja. 18.45 Jezikovni pogovori. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Izvajajo: Veseli hribovci — -Kvintet Avsentk s pevci — Trio Jožeta Krežeta in šentjernej-ski oktet. ČETRTEK, 17. marca: 19.00— 19.30 Mladinska oddaja. SOBOTA, 19. marca: 14.00—18.00 Občani čestitajo in pozdravljajo. NEDEIJA, 20. marca: 8.00—10.00 Občani čestitajo in pozdravljajo. 10.20—11.30 — Poročila — Razgovor z delegatoma brežiške in krške občine, ki nas bosta zastopala na republiškem kongresu SZDL — Iz novinarjeve beležnice — Za naše kmetovalce — Pozor, nimaš prednosti! — Pogovor s poslušalci — Obvestila in spored kinematografov. 11.30—19.00 — Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 22. marca: 20.00—20.10 Obvestila in kratek filmski spored. 20.00—21 00 Glasbena oddaja Izbrali ste sami. V Kolpi si les opere grehe.. • Na gozdni upravi v Mozlju smo izvedeli, da so zbrali dokaze, iz katerih se vidi, da Kmetijska zadruga Lukov dol (SR Hrvatska) plačuje bukovino brez ozira na klaso in dostavljeno do broda v Blaževici po 17.000 do 18.000 starih dinarjev za kubik. V povprečju je to hlodovina od vrste »kladarka« navzdol. Za taKe hlode, ki so najverjetneje druge klase, pa je z Uradnim listom SFRJ 33/65 predpisana najvišja cena 15.400 starih din. Tako ceno bi bilo po predpisih mogoče doseči le, če kmet pripelje hlodovino sam na žago. če prevaža od kamionske ceste do žage kupec, se od te cene odbije 10 odstotkov, če pa opravlja kupec še druga dela (nakladanje itd.) pa se odbije od cene še več. Ker Kmetijska zadruga Lukov dol in tudi nekatere druge zadruge na drugi strani Kolpe niso upoštevale predpisov (verjetno se jih ne drže niti še danes), nastopajo velike razlike med cenami lesa na obeh straneh Kolpe. Zaradi različnih cen je les potoval (in verjetno še potuje) preko Kolpe. Kmetje v šali pravijo, da si slovenski les pri prevozu preko Kolpe opere grehe in je zato več vreden. Zanimivo pa je, da prav ta slovenski les (ki je zdaj brez grehov in na Hrvatskem) pokupijo od zadrug spet slovenska podjetja! Madžarski tovornjak v jarku 12. marca je iz Ljubljane proti Zagrebu vozil madžarski državljan Ferene Szabo tovornjak. Na avtomobilski cesti pri Kronovem je pripeljal naproti neki tovornjak s prikolico po sredi ceste, zato se mu je Madžar umaknil na desno, pri tem pa zapeljal na neutrjeni del cestišča. Več metrov je vozil po jarku, nakar se je avto prevrnil in obstal na cesti na levem boku, škodo cenijo na več kot 5000 Ndin, voznik pa ima laže ranjeno desno roko. Tovornjak čez cestni rob 13. marca popoldne se je pripetila prometna nesreča na avtomobilski cesti pri Ruhni vasi. Iz Ljubljane se je s tovornjakom podjetja TRANSPORT iz Iilirske Bistrice pripeljal Jože Samsa, ko mu je nasproti prispel tovornjak, ki ga je prehiteval voznik osebnega avta Ferdinand Dobrave iz Ljubljane. Samsa se je umaknil na neutrjeni rob ceste, od tam pa zdrsnil po strmini pet metrov in se naposled prevrnil na bok. Vozilo in tovor sta poškodovana za približno 1500 Ndin, ranjen pa ni bil nihče. Ustavljena ob cestni škarpi Marija Hanzelj se je 12. marca popoldne neliala z osebenim avtom iz Metlike proti Črnomlju. Pred Črnomljem je zapeljala na desni rob ceste, ki ni bil utrjen, po njem vozila okoli 40 m ter se zaletela v obcestno škarpo. Avto je od škarpe odbilo na levo čez cesto. Ran ni bilo, škodo na vozilu pa cenijo na 6000 Ndin. Kombi čez kup gramoza 13. marca ponoči se je peljal s kombijem od mokriškega gradu proti avtomobilski cesti Alojz An-drejaš iz Tuzle. Pred priključkom je zapđljal na travnato bankino, se zaletel v kup gramoza in se prevrnil na desno stran, škoda je le na vozilu in jo cenijo na 100 Ndin Ravno steklo v drobcih 13. marca zjutraj se je peljal voznik Ljubljana TRANSPORT Valentin Dobnikar po avtomobilski cesti iz Zagreba tovornjak s prikolico, naložen z ravnim steklom. Pred odcepom pri Mačkov-cu je voznik na poledeneli cesti zavrl, zaradi česar je vozilo zaneslo počez, prikolica pa se je prevrnila. Steklo se je pri nesreči razbilo, poškodbe pa so tudi na vozilu, škodo cenijo na več kot 20 tisoč novih dinarjev. Po ledu na streho Vinko Kos iz Martinje Vasi se je 13. marca zjutraj pripeljal z osebnim avtom v Bučno vas. Na poledeneli cesti ga je na ovinku zaneslo v jarek, kjer se je avto prevrnil na streho, škodo cenijo na 600 Ndin, medtem ko vozniku ni bilo nič. Voznik padel z voza 7. marca popoldne se je Jože Struna z Verduna peljal v gozd na vozu, ki so ga vlekli konji. V Gornjih Sušicah je nenadoma padel z voza, se hudo poškodoval na glavi in si pretresel možgane. Zdravi se v novomeški bolnišnici. Prepozno sta se opazila Henrik čebašek se je 8. marca popoldne peljal z osebnim avtom po Partizanski cesti v Novem mestu, ko mu je nasproti pridrvel avtomobilist Marjan Rolih iz Šentjerneja. Voznika, ki sta vozila pO sredi ceste, sta se v ovinku prepozno opazila in se torej nista mogla izogniti. Med srečanjem sta se vozili obdrsnili in cenijo škodo na 100 N dinarjev Pes ubit, na avtu škoda Jože Turk iz Novega mesta je 8. marca zvečer peljal osebni avto po Cesti herojev, ko mu je nenadoma pri Novakovi gostilni pred vozilo skočil pes. Voznik je zaviral, kljub temu pa trčenja ni mogel preprečiti. Pes je kmalu po nesreči poginil, škodo na avtomobilu pa cenijo na več kot 400 N dinarjev. Tovornjak s počeno osjo na strehi 12. marca dopoldne je Mihael Tomažin iz Novega mesta potoval s tovornjakom po avtomobilski-ce-sti. Pri Karleljevem se je vozilu zlomila sprednja leva os, tako da je avto zaneslo na neutrjen rob ceste, od koder je zdrsnil po nasipu, se prevrnil na desni bok in obtičal na strehi. Laže se je poškodoval sopotnik Jarc iz Šentjurja, škode je za več kot 4500 N dinarjev. Avto prevrnjen, voznik v ranah Jože Valentinčič iz Ljubljane se je 13. marca peljal z osebnim avtom po avtomobilski cesti iz Ljubljane proti Trebnjem. V useku blizu Medvedjega ga je na poledeneli cesti začelo zanašati. Vozilo so je prevrnilo in obtičalo obrnjeno proti Ljubljani. Voznik Valentinčič si je pri nesreči ranil čelo in dobil hud udarec v prsni koš. škodo na avtomobilu cenijo na 2000 Ndin. . DOLENJSKI Lil LASTNIKI IN IZDAJAIELJI: Občinski odbori SZDL Bre Sice. Črnomelj, Kočevje, Krško. Metlika. Novo mesto. Rib niča, Sevnica '.n Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni m odgovorni urednik), Ria Bačer, Miloš Jakopec, Marjan Le-gan, Marjan Moškon. Jože Prime. Jožica Teppev in Ivan Zoran IZHAJA vsak četrtek - Posamezna Številka 50 pa; «50 starih d-.narjev — Letna naročnina 20 n. dinarjev (2000 sta rih dinarjev), polletnB 10 n dmariev (1000 starih dinarjev); plačljiva Je vnaprej — Za inozemstvo 37.50 o dinarjev '3750 gtarih dinarjev) oz 3 ameriške dolarje — Tekoči ra-*un pri pedr SDK v Novem mestu 531-8-9 - NASLOV URFJDN !S TVA IN UPRAVE N..vo mesto Glavni rTg 3 -Poštni predal 33 - Telefon: 21 227 - Rokopisov ln fotografij ne vračamo — TISKA: Časopisno podjetje DELO v Ljub tjnnl