Edini sloTcnski dnevnik < ▼ Zedinjenih držinh. :•
Velja zn. vse leto... $3.00 Ima 10.000 naročnikovjjj
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The only Slovenian daily
In the United States :« ■ ■ ■
Issued every day except -: Sundays and Holidays u
raxjurow raumni usrr ooktulndt,
U, IMS, ai fee VMk Oflte at I«w York, M. TH
off Hmk «, im4
rSLXFOX PISABlVBi «n SOKTZJUnR
NO. 282. — STEV. 282.
NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 2, 1914. — SREDA, 2. DECEMBRA, 1914.
VOLUME ZZQ, <—i LETNIK
>E JE IZJALOVIL) POSKUS OBKOUENJA NEMŠKE ARMADE. PRENAGLJENA POROČILA
Pri Lowieczu se nadalje vrše obupni boji. - Nemci poročajo, da se njih položaj boljša od dne do dne. -- Avstrijci poročajo o uspehih pri Hamona na Ogrskem in o zmagah v Srbiji. -- Krog Ypres je koncentriranih 120,000 nemških vojakov ter hočejo Nemci navaliti na to glavno oporno, točko zaveznikov. - Obnovljeni boji pri Arras. -- Francozi poročajo o uspehih v Argonih. -- V južnem Atlantiku bo najbrž prišlo do večje pomorske bitke med nemškim brodovjem na eni ter angleškim in japonskim na drugi strani.
Francozi o nemškem porazu.
Pariz, Kraneija, 1. decembra. &peeialni dopisnik Ludovik Nau-dean je sporočil tukajšnemu listu "Journal de Paris" sledeče:
Devet armada, kateri poveljuje general Maeken#en, je razcepljena v tri dele. Prvi del, ki se nahaja pri (Jombrnu, so napadli Rusi od treh strani. Nemcem je odprta samo pot proti Kutnu, toda s severa se že v tej smeri pomika močna ruska artilerija. Potemtakem se bo moral ta del udati.
Urugi del operira južno od Tusxyna in si poskuša priboriti pot proti severu. Nasproti mu Ktoji ona ruska armada, ki je pred kratkim pri Veljunu premagala dva nemška armadna zbora.
V najbolj kritičnem položaju se pa nahaja tretji del, ki se nahaja bolj proti zapadu. Umakniti se za more samo proti Kališu. Rusi kc pripravljajo na splošen naskok. Danes ali jutri se bo začela velika bitka, od katere zavisi usoda Nemcev na vzhodnem bojišču.
r	Ruska zima.
Petrograd, -Rutij*, J. dee. ----
Nemški armadi se sedaj na Ruskem ravnotako godi kot se je podilo pred sto leti francoski pod Napoleonom. Jetniki so vsi ozeb-li, nimajo ne plaščev. ne obuvala. Kmete prosijo za obleko, ker je vojaška uniforma premalo gorka. Sem terja se vidi jetnika, ki ima okoli vratu žensko boo.
Ko so ranjence vprašali, zakaj so se Nemci tako radi nastanili po samostanih in cerkvah, so izjavili, da so se bali bom h in so bili baje prepričani, da je vsaka privatna hiša, podminirana. Ona posadka. ki je prišla na pomoč Maekensenovi armadi, je morala ostati pri reki Visli, kjer so nemške pozicije najslabše.
Rusi so dospeli v neposredno bližino Krakova in oblegajo sedaj mesto s severa in juga.
Boji pri Krakovu.
Lvov, Galicija, 1. decembra. — Avstrijci so se pred Krakovom dolgo časa ustavljali ruski premoči. slednjič so se pa morali umak-1 niti proti jugu. Ruska armada stoji v ofenzivi in je prizadela v zadnjih dneh Avstrijcem velike izgube.
Avstrijski posadki v Krakovu | •Poveljujejo nemški častniki. Av-' strijei imajo na stolpu katedrale, in drugih zgodovinskih poslopjih moderno opfreml^jene opazovalnice; na katedrali imaje baje tudi nekaj stroj-nih pušk.
Poročilo iz Srbije.
Pariz, Francija, 1. decembra. Neki tukajšnji brzojavni agen-turi so sporočili iz Niša. da so pognali Srbi pri Lazarevcu Avstrijce v beg. Na avstrijski strani je padlo 600 mož in veliko častnikov.
Nemška vesti.
Berlin, Nemčija, 1. decembra. Iz velikega glavnega vojnega stana naznanjajo: — V Vzhodnji Prusiji in v južnem delu Ru&ke-Poljske ni bilo včeraj nobene bitke. Južno od Visle smo vjeli 10 tisoč Rusov ter zaplenili devetnajst topov in 26 strojnih pušk.
Splošno prodiranje.
Berlin, Nemčija. 1. decembra. Nemcem se je zop»t posrečilo pognati nazaj desno krilo. Kakor hitro ibo krilo zadostno oslabljeno, ee bodo vrgli na centrum. Vse ned rusko armado in Var-
Rusi v Karpatih.
Berlin, Nemčija, 1. decembra. Z Dunaja naznanjajo, da so Avstrijci pri Homonni, ogrski komi-tat Zemplin, popolnoma premagali Ruse. "Sovražnika smo čisto o-klenili in ga z vseh strani napadli. Ruska armada je popolnoma razkropljena. Pri tej priliki smo vjeli petnajststo mož."
Vrhovni poveljnik avstrijske armade, nadvojvoda Friderik, je brzojavil nemškemu poveljniku Hindenborgu. da se mora za zmago v prvi vrsti zahvaliti Nemcem, ki so mu stali dosedaj še vedno uspešno na strani.
Ruske izgube.
Chicago, III.. 1. dec. — Tukajšnji "Daily News" je dobil z Dunaja poročilo, da so Rusi izgubili od začetka vojne pa dosedaj že 1,500.000 mož. To število je najbrž pretirano.
Nemški cesar in car na fronti.
Petrograd, Rusija, 1. dec. — Car je danes odpotoval v neko mesto na Poljskemt odkoder se bo odpeljal jutri v glavni stan ruske armade.
London, Anglija, 1. decembra. Neka brzojavka iz Amsterdama naznanja, da se je cesar Viljem podal preko Tnstenburga na iztočno bojišče. Instenburg leži sedemdeset milj severno-zapadno od Gumbinnen. Pred nekaj dnevi je bilo poročano, da so Rusi to mesto zasedli.
Avstrijci na južnem bojišču.
Dunaj, Avstrija, 1. dec. — Iz-java, ki jo je izdalo danes avstrijsko vojno ministrstvo, se glasi: — Na južnem bojišču so naše operacije uspešne. Sovražnik je nameraval stopiti ob ieki Kolu-bari v ofenzivo, toda mi smo ga po hudem boju zapodili v beg. Odkar stojimo proti Srbom v o-fenzivi. smo vjeli več kot devetnajst tisoč vojakov, zaplenili 36 topov in ravnot oliko strojnih pušk.
Turki.
Berlin, Nemčija, 1. decembra. Turška armada, ki je prekoračila rusko mejo. stoji pred Baturaom, gla vnem mestom Transkavk&zije. Ruska poročila, da so se Turki umaknili do Erzeruma, so neresnična. Turkom dela veliko uepri-lik slabo vreme.
Pred Batumom.
Carigrad, Turčija, 1. dec. — Ona turška armada, ki je prodirala skozi dolino Čaruk, je dospela deset milj pred Batum. Mesto se bo moralo kmalu udati, ker je If uia'o utrjeno.
Položaj v Perziji
Petrograd, Rusija, 1. dec. — Neki tukajšnji časopis je mnenja, da preti Rusiji od Perzije precej velika nevarnost. Vse prebivalstvo se j« postavilo na stran Turčije. K temu je največ pripomogla napoved svete vojne.
Boji v dolini reke Eufrat.
Pariz, Francija, 1. dec. — Ruski veliki generalni štab v Kavkazu naznanja: V dolini reke Eu-frat so stopili Rusi v ofenzivo in ^fegnali Turke iz njihovih postojank. Rusi so zaplenili veliko topov in vjeli precejšnje število vojakov.
Poditljsanje moratorija.
Budimjwita, Ograko, 1. dec. — Ofieijelno uradno glasilo je priob-
čilo dekret, ki določa, da je moratorij v Avstriji podaljšan do 31. januarja.
Goltz paša.
Berlin, Nemčija, 1. dec. - Feld-maršal Goltz se je zato vrnil v Turčijo, ker je pred osemnajstimi leti obljubil sultanu Abdul Hami-du, da bo turški državi vedno na razpolago, če bo potrebovala njegove pomoči. Ko se je mudil leta 1910 v Carigradu, je sedanjemu sultanu Mehinedu obnovil svojo obljubo. Sultan se je na obljubo oziral in prosil nemškega cesarja, da naj mu pošlje Goltza.
Boji pri Arras.
Pariz, Frane i ja, 1. decembra. V današnjem popoldanskem poročilu franeoskega vojnega ministrstva se glasi, da so se pričeli Nemci zopet živahno gibati severno od Arras. V Belgiji se je omejeval boj zopet na artilerijske spopade ne da bi prišlo do infan-terijskih naskokov. Besedilo poročila je sledeče:
V Belgiji se je vršil včeraj živahen artilerijski dvoboj. vendar pa ni vprizorila nemška in-fanterija nikakih naskokov. Severno od Arras so pričeli Nemci z živahnejšim gibanjem. Ob Aisne je bila nekaj časa artilerija v ak-eiji. V Argonih se nadaljuje z boji, ne da hi se izvršila kaka izpre-memba. Z ostale fronte ni poročati ničesar novega."'
General Joffre v Alzaciji.
"Buletin des Armees" opisuje obisk generala Joffre v distriktu Alzacije, katerega so zasedli Francozi. Joffre je prijel v mestece Thann ter imel nagovor na majhno število prebivalcev. V nagovoru je izjavil, da bodo odslej naprej za vedno ostali Francozi. Navzoči so bili baje zelo gin jeni.
/
Bitka ob Yser prekopu"
London, Anglija, 1. decembra. Glasom brzojavke na Reuter-jev urad iz Sluis se je pričela ostra bitka ob Yser prekopu. Celi dan je bilo čuti grmenje težkih toipov in prebivalstvo se je pozvalo, naj zapusti okolico. Potrjujejo se vesti, ki so krožile včeraj zvečer, da se namreč vrše težki boji med Yser-prekopom in reko Lys, kjer se je baje koncentriralo 120,000 Nemcev za naskok na Ypres. glavno oporno točko postojank zaveznikov v Flandriji.
Otvorjenje nemškega državnega zbora.
Berlin, Nemčija. 1. decembra. Glede situacije na zapadnem vojnem pozorišču se glasi v današnjem oficijelnem poročilu na kratko da ni došlo nikakih poročil. Državni kancelar bo pri jutranjem otvorjenju zasedanja nemškega državnega zbora obrazložil svoje nazore glede splošnega političnega položaja. Napram nekemu komiteju se je danes izrazil, da navdaja duh junaštva armado in mornarico ter da je celi nemški narod edin.
Kancelar je nadalje izjavil, da je situacija na obeh frontah zelo ugodna za Nemce, da pa je treba še veliko dela. (To se pravi, da je treba enkrat v resnici zmagati. Opom. ure<L)
Tekom dneva se je zaznalo, da so se zedinili voditelji vseh strank ter da bodo dovolili vse vojne kredite. Generalni poročnik Oswald, poveljnik neke domobranske brigade, je padel tekom bojev v Franciji; istotako general Hen-nig, poveljnik infanterijske divizije. ' •
Odkar je izbruhnila vojna, je padlo v celoti 16 nemških generalov ali so pa podlegli v boju dobljenim ranam.
Nemec je služil v angleški armadi.
London, Anglija, 1 decembra.
V	Bow St. policijskem sodišču je danes Nemec S. Schneider čisto mirno priznal, da je nekaj časa služil pri angleški armadi v Franciji ter da je pri oddelku Rdečega križa, kamor je bil dodeljen, vsakdo vedel, kakšne narodnosti da je.
Schneider-ja so prijeli v splošni vojaški bolnici v Boulogne, kjer je opravljal svojo službo. Dolži se ga, da se kot inozemec ni pravilno javil pri policiji.
Aretacija nemškega Amerikanca.
London, Anglija, 1. decembra.
V	Bow St. policijskem sodišču je bil danes zaslišan neki Henrv Bei-gel iz New Yorka. ki se izdaja za ameriškega državljana, katerega se pa dolži. da je sovražnik dežele. Aretiralo se ga je v Savoy hotelu ter je napram detektivom baje priznal da je nekoč pobegnil iz nemške armade. Beigel ima pri sebi ameriški potni list, ki je datiran z dne 4. avgusta.
Legar ogroža Belgijo.
London, Anglija, 1. decembra. Angleški vojaški zdravnik major Stedman piše iz Calais na 'Times', da je izbruhnil v Belgiji legar ter da se bo epidemija raztegnila tudi na ostale belgijske čete in na civilno prebivalstvo v zapadni Flamfrriji in severni Franciji, ako se ne bo na mestu odredilo zadostnih odredb. Glasi se, da je zaznamovati vsaki dan 20 do 30 slučajev nevštevši civiliste.
Angleži internirani v Bruselj u.
Amsterdam, Holandsko, 1. dec. Glasom poročila "Amsterdam Handelsblad" se je prevedlo v vojaška koncentracijska taborišča vse angleške podanike mož-kega spola, ki so stari manj kot 55 let in ki so se še sedaj mudili v Bruselju.
Bombe v Ghentu.
Haag, Holandsko, 1. decembra. Dva angleška avijatika sta priletela včeraj nad Ghent ter vrgla v mesto bombe, ki so ranile sedem nemških vojakov.
Francoski uspehi v Argonih.
Pariz, Francija. 1. decembra. Ob 11. uri zvečer izdano poročilo se glasi: "V Belgiji je vprizorila nem&ka infanterija brezuspešen izpad iz okopov pri Bixschoo-te. Med Bethune in Lens smo po precej ostrem boju zavzeli grad in park Vermelles. V Argonih smo zadostno napredovali v Gru-rie gozdu. Položaj na ostali fronti je neizpremenjen."
Izmenjava jetnikov.
Bern, Švica. 1. decembra. — Vrše se pogajanja med vojskujočimi se državami glede izmenjave jetnikov, ki so težko ranjeni ter sploh nesposobni za nadaljno vojaško službovanje. Pogajanja vodi Gustav Ador, načelnik ženevske egenture za vojne jetnike.
Nemške odredbe proti draginji Washington, D. C., 1. dec. — Iz poročila podkonzula Dreyfus-sa je razvidno, da je odredila Nemčija vse potrebne, da, se zavaruje proti eventiielni draginji Dreyfuss poroča,' da se je- urad-
potom pozvalo vae foepodi-
— —- -
nje naj shranijo olupke krompirja in repe kot hrano za živino kot nadomestilo za koruzo in oves, katere pridelke se bo prihranilo za hrano prebivalstva.
Ker segnije v normalnih časih v Nemčiji vsako leto 3,000,000 ton krompirja, hoče vlada posoditi kmetom denar za napravo suhih skladišč.
Nemiri v Tripojitaniji.
Rim, Jtalija, 1. decembra. — Poročila iz Tripolitanije pravijo, da so ustaši dne 28. novembra napadli provijantno kolono v Nalut. Deset Italijanov, je bilo u'bitih in šestnajst ranjenih. V okolici Ne-fusa je bilo proglašeno vojno stanje. vendar pa se ne ve o posameznostih.
Poročilo, da bo glavar rodu Se-nussi izvoljen egiptovskim kedi-vom, je vzbudilo tukaj upanje, da bo kmalu prenehalo delovanje u-stašev v Tripolitaniji. Domneva se, da se bo v slučaju izvolitve proglasil kalifom (najvišjim duhovnim poglavarjem mohainedan-cev).
Nobene mirovne akcije.
Washington, D. C.. 3. dec. — Predsednik Wilson se je danes izrazil. da ne ve ničesar o kaki skupni akeiji velesil, koje namen bi bila zopetna uvedba miru v Evropi. Glede obiska Henry van Dvke, ameriškega poslanika na Holandskem, katerega bo sprejel jutri predsednik v avdijenci, se glasi, da ni pripisovati temu obisku nobenega političnega pomena.
Promet na morju počiva.
Montevideo, Uruguay, 1. dec. V najkrajšem času je pričakovati v južnem Atlantiku pomorske bitke. To je razvidno iz poročil, da se nahajajo angleške, japonske in nemške bojne Iadije v teh vodovjih ter da se vedno bolj približujejo druga drugi. Parobrodstvo v tem vodovju je skoro popolnoma ustavljeno. Nemško brodovje admirala von Spec, kil obstaja iz sedem bojnih ladij, se je zadnjikrat opazilo v bližini reke De la Plata', dočim so se prikazale an gleške bojne Iadije na brazilski obali ter plule v smeri proti nemškemu brodovju. Japonsko brodovje sledi baje Nemcem že iz Tihega oceana.
Angleški parnik "Voltaire"' je ujel brezžične signale Nemcev, ki so klicali svoje transportne Iadije. "Voltaire" je takoj nato poiskal zavetja v tukajšnem pristanišču.
Ustvarjenje nevtralne črte. Washington. D. C., 1. dec. — Predsednik Wilson se je posvetoval danes z državnim tajnikom Bryanom in Lansingom glede vprašanja, kako ustvariti nevtralno parobrodno črto. katero zahtevajo različne dežele Južne Amerike. Predsednik je izjavil, da je ustvarjenje take nevtralne črte popolnoma odvisno od dobre volje vojskujočih se velesil, ker ne morejo ameriške države izvrševati nikake kontrole preko mednarodno določene meje treh milj.
Nemške priprave na morju.
London, Anglija. 1. decembra. "Morning Post" prinaša poročilo svojega petrograjskega poročevalca, v katerem sporoča slednji, da se je prevedlo iz Hamburga v Danzig 150 mornariških topov, ki bodo najbrž služili za oi}0~ rože nje novih bojnih ladij. Tekom
nemška dreadnoughta. dve veliki križarki in večje šte\ilo rušilcev in podmorskih čolnov Poročevalec pa izjavlja, da se je grajenje teh bojnih ladij pospešilo ter da se jih bo že sedaj pričelo opremljali s topovi.
"Audacious" se baje nahaja v suhem doku.
V nekem poročilu, ki je došlo včeraj v New York, se glasi, d<4 se angleška bojna ladija "Audacious"- ni potopila, temveč da je bila le poškodovana ter da se nahaja sedaj v suhem doku v Belfast. Angleška admiraliteta je baje mnenja, da bodo potrebne re-parature v treh mesecih končane ter da se bo nato bojno ladijo zopet lahko stavilo v službo.

Villa v Mexico City.
Mexico City, Mehika, 1. dec.— Včeraj je dospel sem na čelu 25 tisoč vojakov general Villa. Takoj se je nastanil v narodni palači. kjer je sprejel v avdijenci zastopnike' in konzule tujih držav. Villa toliko časa ne bo šel v oni del mesta, kjer ležijo vladna poslopja, dokler ne bo dospel pro-vizorični predsednik Gutierrez.
Časnikarskim poročevalcem je rekel: — Moja edina naloga je, napraviti red v Mehiki. Vsak se zelo moti, ki misli, da se nameravam nad kom maščevati. Vse, kar bo m storil, bom storil po naročilu provizoričnega predsednika in se bom v vseh ozirih pokoril odločba m narodne konvencije. Provi-zorični predsednik je sedaj največja moč v Mehiki, jaz sem pa poveljnik njegove armade. Pri tej priliki izjavljam, da se ne bo nobenemu inozemcu ničesar žalega zgodilo. Sedaj se tukaj zelo dobro počutim; veliko boljše kakor takrat. ko sem dospel sem kot Hu-ertov jetnik. Takrat nisem imel nobenega prijatelja.
Pred prihodom bi se bil Villa kmalu smrtno ponesrečil. Ko je zapuščal Tulo, je njegov vlak trčil v vlak generala Chao-a. Pri tej priliki je bilo 32 oseb ubitih. 40 pa deloma težko, deloma lahko poškodovanih.
Svarilo predsednika Wilsona. Washington, D. C., 1. dec. — Predsednik Wilson je izdal na prebivalstvo poseben oklic, v katerem svari prebivalstvo, da naj preveč ne vrjaine poročilom iz Mehike. V Združenih državah je namreč veliko oseb, katerim do-našajo nemiri v Mehiki precejšne dobičke, vsled česar trosijo vedo-ma različne vesti med svet.
Zvezni konzul je sporočil, da je general Zapata, takoj ko je dospel v glavno mesto mehiške republike, vrnil posestnikom vse ono premoženje, katerega so jim bili zaplenili konštituciona listi. Ko je prišel general Angeles s prednjimi stražami Villove armade, se je podal Zapata v Pueblo. Ko je bil Zapata v mestu, ni nikdar'prestopil praga vladne palače, ampak je imel svoj glavni stan v nekem predmestju.
Naznanilo glede knjig.
Vsled vojne zelo trpi pomorska vožnja za tovor in za to ne vemo kedaj dospejo sem "Mohorjeve knjige in Pratike."
Kakor hitro bodemo obveščeni, da se nahajajo na kakem par. niku, bodemo to naznanili. Zato zasedaj nikomur ne moremo ustreli a temi knjigami.
Med Mexico City in Vera Cru-zoni se zopet vrši železniški in brzojavni promet. Kakor vse kaže, bo v Mehiki kmalu zavladal toliko zaželjen mir.
Villove čete v Mehiški Californiji.
Tijuana, California, 1. dee. — Na obali Mehiške Californije se je včeraj izkrcalo 300 Villovih, vojakov, ki so dospeli tja s par-nikoin "Manuel Herrenas". V«>-jaki so celo noč korakali ter dospeli pred mesto Tijuano. Garni-ziji so poslali nekak ultimatum, v katerem zahtevajo, da s«' moia do tretje ure popoldan udati. Posadka, ki šteje samo 150 mož, se je začela s silno naglico pripravljati na boj. Ob ameriški meji p;--Iruiirajo trije oddelki ameriške* kavalerije. Prebivalstvo mesta Tijuana je bilo svoj čas na llucr-tovi strani.
Silliman in Angeles.
Mexico City, Mehika, 1. dec. — Ko je bil ameriški konznl Silliman pri generalu Angelesu, sta se dolgo časa pogovarjala o mehiških razmerah. Pri odhodu mu je Angeles rekel, da se sme za brzojavke posluževati vojaškega brzojava.
Rovska katastrofa na Janonr.kem.
London, Anglija, 1. decembra.
Poročilo iz Tokija na K' uter-jev urad pravi, da je pripetila v Hokkaido, na nekem severnem o-toku Japonske, velika rovska nesreča. vsled koje je izgubilo 437 premogarjev življenje.
Industrijska vojna.
Washington, D. C., 1. dec. — Skoro 100.000 rudarjev se je tekom leta 1913 poškodovalo pri izvrševanju nevarnega poklica in 3651 oseb je našlo v istem času smrt v rovih in kamenolomih Združenih držav. Te številke je objavil danes zvezni urad za rove. Celotno število v rovih in ka-menolomih zaposlenih delavcev je znašalo v omenjenem času 1,047,010 oseb.
Denarje v staro domovino.
Promet z Avstrijo se je toliko sboljšal, da zopet pošiljamo denar v staro domovino. V slučaju, da bi se razmere pozneje na kak način predrugačile, in bi se denar ue mogel izplačati določenim ose« bam, bodemo istega vrnili pošilja* tel jem.
V sedanjem položaju pa ni ml* sliti, da bi denar dospel v roke na* slovljenca tako hitro, kakor pre. je v normalnem času, ker vsakdo ve, da sedaj potrebujejo pisma v Evropo/ali iz Evrope sem 22 do 25 dni in v približno tem času bode denar v stari domovini tudi izplačan. Zato svetujemo rojakom« da začasno pošiljajo le za nujne potrebe in za enkrat ne več kakor 500 K.
	0 e n e :		
K	•	K	$
	1.10	100....	20.00
10....	3.10	110....	22,00
15....	8.10	120____	24.00
90....	4.10	130....	96.no
2S____	6.10	140....	28.0«
80.i,.	6.10	160....	38.00
ss____	7 10	160....	32.00
40....	8.10	170;..•.	84.00
«.,„	9.10	. 180.*..	36.00
80....	10.00	100....	38. OO
66....	11.00	800...	40.00
60....	12.00	260».	60,0«
66...«	18.0.1	800,...	60 00
70....	14.00	860....	70.0)
75....	15.00	400....	80.00
80....	16.00		80 00
86....	17.00	660....	ICO. 00
90....	18.00	- 1»k	
P8
GliAS NABODA. 2. DECEMBRA, 191*.
"GLAS NARODA"
(Slovenk Daily.)
Owned and published by the
Slovenic Publishing Co.
(• corporation.) FRANK SAKSER, President. JANKO PLEŠ KO, Secretary. LOUIS BEN EPIK, Treasurer.
Flace of Business of the corporation and
addresses of above officers : 82 Corttandt Street, Borough of Manhattan. New York City, N. Y.
Za celo leto velja list ca Ameriko in
Canado........................$3.00
" pol leta....................... 1.60
*f leto za mesto New York........4.00
" pol leta za mesto New York ... 2.00
" Evropo za vse ieto...........4.50
......pol leta.............2.55
" "Četrt leta............ 1-70
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan _ixvzemAi nedelj in praznikov. *
"GLAS NARODA"
( "Voice of the People") issued every day except Sundays and Holidays.	t
Subscription yearly $3.00.
AdTMtfawmeiit on airxumit
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne
priobču je jo.	--
Denar naj se blagovoli pošiljati po —
Money Order. Pri spremembi kraj« naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in poSiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA**
82 Cortland t St., New York City.
Telefon 4Gh7 Cortland t.
44ft
Nemško-ameriško časo Pi*!*.
Nt kaj, kar smrdi do neba, kar ae pabi človeku do onemoglosti, je iK-mfeko-atncrihko t-asopisje, iz-vzem»i ono, pisano v sooijalistie-nem dultn. Kar »o ljudje pri teh listih zlili ie gnojnice v predale svojih eunj, je nepojmljivo ter bi človek niti ne vrjel, ako bi ne zasledoval od *lne do dne teh izbruhov. Značilna poteza pisanja v teh listih je otročja, blazna samo-zavi -it, predrzna in smešna wr«, da je nein.ški narod oni, ki bo odrešil svet. Ni pa boljšega, plemenitejšega, požrtvo value jšega in bolj nesebičnega naroda kot je rod Tevtonov. Nemško orožje je nepremagljivo, nemška vera v bo/jo pomoč neomajna in nemško jagnje je bilo, ki se je vsled in-Irip zavistnih sosedov izpremeni-lo v rjovečega leva, v gigantsko pošast, ki bo strla v prah vse, kar ese ji stavi na pot, ki bo zavladala celemu svetu ter mu utisnila pečat svoje narodne individualitete.
44 Am deutsehen Wesen wird <1 ie Welt genesen." (Bistvenost nem ,kcga naroda bo ozdravila eeli svet.) — Tako poje nemški pesnik.
K<»t vsak drugi, ima tudi nemški narod pravico, da se svobodno razvija, da mirnim potom, s pridobitvami uma in rok utisne odseku svetovne zgodovine pečat svwje individualnosti. Te pravice *nu ne sme nihče kratiti in ▼ trenutku, ko se mu jo hoče kratiti, je upravičen prijeti za orožje ter braniti svoja prava. Pravica lastnega narodnega življenja in svobodnega razvoja pa ne vsebuje še pravice zatiranja drugih narodov, ne opravičuje blaznega stremljenja zasužnjiti si celi svet ter izpodriniti vsakega neljubega kon-j kurenta.
Slabosti, katere je opaziti na nemškem narodu doma v Evropi, pridejo na površje v bolestno povečani meri pri zastopnikih nem-£tva v Ameriki. Pravzaprav se ne gre toliko za resnične zastopnike nemstva, temveč za nadute časnikarske mazače, ki skupijo drug drugega prekositi v gorostasno-stih, v najpodlejših natolcevanjih, v izrazih, ki razkrivajo nevrjetno nizek moralni nivo. Na sovražniku ne najdejo niti ene lepe poteke, naj je Anglež, Rus ali Francoz. Angleški vojak je po njihovem mnenju podla duša, ki služi le za denar. Ruski vojak je žival, nekaka opica oblečena v uniformo, katero je treba z naga j ko goniti v bojno vrsto; francoski pa je pokvarjen sifilitik, ki se je oblekel v vojaško suknjo le valed neizprosne sile. Le nemški vojak je v komisno obleko preoblečen an gel j, ves obložen s čednostmi, popolen, prizanesljiv, požrtvovalen, plemenit napram sovražniku, virtrajcn, sploh bitje kot ga popolne jiega ni najti na celem božjem »vetu. Vsak nemški vojak ve
posledica vseh teh čednosti in brezprimorne brihtnosti je nepretrgana veriga zmag. Cela ruska armada je tolpa od vodk*; pijanih' opic, katero vodijo kretenasti generali v pošvedranih škornjih —
S takimi "kulturnimi" bedarijami, ki so verno merilo nemško-ameriških prvoboriteljev civilizacije, se pita nemško občinstvo, ki je nad vse sprejemljivo in dovzetno.
Odkar je izbruhnila vojna, prinaša ne\vyorški "Deutsclies Journal" dannadan ogavno-naivne slike pod naslovom 44 Ilustrirana poročila našega belgijskega vojnega poročevalca". Kar se je v teh slikah nagromadilo v tem času blata, je skoraj nevrjetno. Ko so nemški Zeppelini povsem po nepotrebnem metali bombe v Ant-werpen ter morili otroke in ženske. so izšle v tem listu slike, vsebujoče krvavo norčevanje iz nesrečnih Belgijcev. To se je ponovilo še neštetokrat ter se ponavlja vsaki dan. Peklenska podlost in obenem omejenost značita pisavo tega lista in žnjim tudi ono drugih nemških listov.
Ko so se pričele sovražnosti, se je v teh nemških listih oznanjalo z velikimi črkami, da bodo Nemci v treh tednih porazali Francoze in Angleže ter vrgli nato vse svoje čete na rusko bojišče. Polom na Francoskem so zamolčali ali ga pa opravičili s "strategič-nim" umikanjem. Sedaj, ko ne morejo Nemci pri Yser prekopu nikamor naprej ter si bodo najbrž razbili na tem mestu svoje trdovratne glave, pišejo ti listi, da se godi to istotako iz "strate-gičnih'' ozirov.
Ko so udrli Rusi prvič v Iztočno Prusijo, se je glasilo, da se jih hoče zvabiti v mazurska jezera ter da se je Rusom namenoma dovolilo vstop v deželo. Ko so *v zadnjem času zopet začeli zmagovati Rusi ter so vrgli nazaj veliko nemško armado, se je o tem kaj malo poročalo v nemških listih. Nasprotno pa se sedaj oznanja na ves glas, da je preprečena vsaka nevarnost, da bi udrli Rusi v Prusko Šlezijo. Ako je torej obstajala nevarnost, potem je tudi mora'a biti vsaj deloma poražena nemška armada. Vse to pa so ti nemški listi previdno zamolčali ter pitali svoje čitatelje z izmišljotinami prve vrste.
Kot j<j stvar sedaj, nimajo zaznamovati Nemci niti v Franciji niti na Poljskem resničnih uspehov, katere bi se lahko označilo kot zmago. Kljub temu pa so nemški listi polni vesti o zmagah, o velikanskih porazih Rusov in Francozov, o razkropljenih armadah, katere je zadel nemški meč. Res, velike zaslepljenosti je treba, da se spravi kaj takega na papir, velike vere v lahkovernost in naivnost čitajočega občinstva.
Kaj je bilo vzrok vojne in kdo je bil kriv, da se je pričela, ni predmet tega članka. Računati je treba za sedaj z dejstvom, da v resnici divja velikanska vojna. Za nepristransko ameriško publiko pa je v tem času nastala sveta dolžnost biti popolnoma nepristranska in pravična tej in oni stranki. Nepristranosti pa se ne goji s takimi blaznimi pretiravanji ter s povzdigovanjem in poveličevanjem vsega, kar je v zvezi z nemštvom ter z omalovaževanjem, obrekovanjem in grdenjem vsega, kar je proti Nemčiji.
Kar se zrcali v nemško-ameri-ških listih, je verna, dateiravno groteskno povečana slika mišljenja celega nemškega naroda, zaljubljenega v samega sebe, ponosnega na svojo moč in v slučaju zmage brezobzirnega napram pod-jarmljenim narodom.
44 Am deutsehen Wesen wird die AVelt nicht genesen" (Bistvenost nemškega naroda ne bo o-zdravila sveta), vsaj taka ne kot se zrcali sedaj v nemško-ameri-škem časopisju.
Dopisi.
Brou^rhton, Pa. — Dolgo časa že ni bilo nobenega dopisa iz naše ne tako majhne naselbine. Pa bi ga mogoče še ne bilo, ako ne bi rojak Josip Groznik iz Iron Mountain, Mich., vprašal po meni oziroma prosil, da se mu oglasim potom "Vašega cenj. lista. Podam mu naslov: A. Kozlevčar, Box 174, Broughton, Allegheny Co. Pa. On piše o tamkajšnjih slabih delavskih razmerah. Tu je ravno tako. V okolici imamo namreč 4 premogorove, katerih eden počiva, drugi pa obratujejo kvečjemu 2—3 dni v tednu. Zatorej ne sve; nobenemu za zdaj sem ho-
razmere, bom že sporočil. Dru-j štev nam tudi ne manjka; imamo namreč 5 podpornih, katera spadajo k različnim Jednotam in Zvezam; nadalje imamo tudi dramatični in pipčarski klub, o katerem je že nekaj poročal svoje-časno g. Jakobič, baje iz Willock. Pa. Nadalje je tudi "Slovenska godba", a% kako se že imenuje. Kot razvidite, smo na društvenem polju skoraj na prvem mestu. Zdaj naj bo pa zadosti za enkrat. Drugič kaj več. Rojaka Jo-sija Groznika prosim, da naj se kmalo kaj oglasi in mi pošlje svoj natančen naslov. Na zdar! — Anton Kozlevčar.
Uoydell, Pa. — Ta dopis pišem na Zahvalni dan, ko se je tudi v naši naselbini prelilo mnogo krvi. Poleg kokoši in puranov se je moral tudi marsikateri ščetinec seznaniti z nožem in dati gospodarju, kar je gospodarjevega. Zahvalni dan! Zahvaljevati se nam ni treba dosti, ker so,delavske razmere skozi eelo leto slabe, no, pa smo vseeno veseli, da smo v Ameriki. Ker imamo dosti časa, pridno beremo novice o vojni. Koliko krvi se je že prelilo, koliko solz potočilo! Zgražamo se, da se kaj takega* more vršiti v 20. stoletju. Ljudje se res še podobni čredi, ki se da od gonjača gnati v klavnico. — Dne 16. novembra se je tukaj poročil Fran lleršič, doma iz Cerknice na Notranjskem, z gdč. Lizi Jakopin. Ženi-tovanje se je vršilo v prenovljeni dvorani društva sv. Petra in Pavla. Mlademu paru čestitamo in mu želimo vesele medene tedne.-Dne 20. decembra se vrši glavna seja društva sv. Petra in Pavla. Volilo se bode društvene uradnike za leto 1915. Opozarjam člane na sklep zadnje seje, pri kateri se je sklenilo, da zapade vsak, ki ne bo prišel na to sejo, oziroma ako bo prišel prepozno, kazni 50 centov. Pozdrav! — A. L. Švigeij.
Dunlo, Pa. — Dolgo časa se je približevala zima. slednjič se je pa vendarle približala. Noči so tako dolge, da delavec skoraj nikdar ne vidi belega dne. Delavske razmere so zelo slabe. V premo-gorovih se dela od dva do tri dni v tednu. Vsak dan obratuje samo The II. M. C. Co. št. 2, v katerem smo zaposleni skoraj vsi tukajšnji Slovenci. Veliko je tudi Slovakov, Poljakov, Hrvatov in nekaj Angležev. Odkar se je ponesrečil neki Slovak, je začela družba strogo postopati po predpisih. Delavec je za vsak malenkostni prestopek občutno kaznovan. Zadnjič so čakali premogarji vzpenjače, da bi jih potegnila na prosto. Ker je vzpenjača neprenehoma vozila premog, so se delavci napotili peš po glavni progi kjer je seveda prepovedano hoditi. Par dni po tem dogodku so poklicali iz rova dvanajst delavcev, med njimi tudi dva Slovenca. Pri vhodu jih je čakala policija, ki jih je takoj aretirala. Sodišče jih je slednjič pod varščino $200 izpustilo. Drugi ponedeljek meseca decembra bode sodba. Kako bo iztekla, bom že sporočil. Sem ne svetujem nikomur hoditi, k^r dela ni mogoče dobiti. Pozdrav! — Jožef Suhar.
Parsons, Pa. — Dne 2G. novembra smo se zbrali fantje iz Parsons in okolice ter šli v Duryea, Pa., na veselico, katero je prire dilo tamošnje društvo sv. Barbare. Pri tej priliki je bilo tudi hla-goslovljenje nove zastave. Vsa čast tamošnjim rojakom, ki se tako brigajo za svoje podporno društvo. Malo jih je, pa so možje. Hvala jim za prijaznost, ker so nas tako lepo sprejeli in postregli. Hvala Miss Pirnatovi za izvrstno kapljico. Pozdrav! — Frank Pipan.
Milko Vogria.
Novela, f- Spisal dr. »tojam.
(Nadaljevanj«.)
Tiho korakata potem Olga in mati nekaj časa druga poleg druge, a konečuo povzame zadnja besedo:
"Povej mi, Olga, kaj te teži pri srcu. Zakaj se mi vedno odtegu ješ in zakaj govoriš z menoj tako brezsrčno, da bi ne bila zate velika nesreča, ko bi se ti kaj pri petilo?"
14 Glej, mama, ali me ne tepe ne mila usoda! Vsi moji upi in nade so mi izginile. Svojih najblažjih čutov, najlepših mislij ne bodem in ne morem nikdar videti uresničenih. Vse, o čemur sem sanjala v svojem nedolžnem srcu, vae,
čemur sem hrepenela z vso strastjo svoje ljubezni — vse, vse je zame, kakor vidim, izgubljeno in uničeno na veke!J'
44Ne govori tako, Olga!" tolaži zdaj mati svojo hčer. 44Ti vse pretiravaš, draga moja, in jaz vem, da ni to tvoje pravo mnenje in prepričanje. Dr. Vogriu nima res stalne službe in kakor oče meni, je on tudi več ne dobi. Ali jaz mislim, da teipu ni tako. Pameten mož in prebrisana glava, kakor je Vogrin, ve si v vsakem slučaju pomagati. Tudi Vogrin pride enkrat do samostalnosti, ako ne prej, saj potem, ko dojde na krmilo druga vladna stranka!"
"To je vse prav, mama!" odvrne odločno hči. "Ali Vogrinova samostalnost mi nič več ne pomaga, potem ko sem postala žena — Robertova, kakor zahteva oče od mene."
4'Tudi tu še ni vse do pičice določeno. Osobito zdaj se utegne marsikaj izpremeniti, ko odide Robert na vojno. Bog ve, kaj se še zna vse prej zgoditi, nego pride on nazaj!"
Tako sta se še dolgo pogovarjali mati in hči. A pri tem ni mogla Olga zamolčali, da je bil Robert pri slovesu nekako izpreme-njen. Trdil je sicer,r da mora takoj k svojemu polku na Ogrsko, ali po njegovem obnašanju dozdevalo se je vendar Olgi, kakor da še ni to zadnje slovo, katero jemlje zdaj od nje. Zatorej je deklica vedno slutila, da ni bil prvi pot njegov na Ogrsko k svojemu polku, temveč na Dunaj — k njenemu očetu. In ta strah in sum je Olga tudi danes razodela materi.
Temu mnenju je seveda mati ugovarjala, češ. da ona vse pre-temno vidi. Tolažila jo je tudi s tem, da je njena zaroka z Robertom malodane že gotovo dotlej odložena, dokler ne pride on iz Bosne nazaj.
Zadnja materina izjava je bila Olgi najljubša. Nasmehnila se je zopet dekliea in videlo se ji je na licu. da si je s pogovorom olajšala src*. To priliko pa porabi mati, tla razvedri danes enkrat za vselej svojo hčer, ter reče:
4* Valovi so se ulegli. Zdaj bi bilo kaj prijetno voziti se po jezeru. Peljiva se gledat, kje je bil Rihard ono noč ponesrečil. Rada bi že videla isti pečini, kjer ga je bil n< znani lopov sunil v vodo."
To vabilo .je bilo Olgi kaj po-všeči. In nekaj časa pozneje veslata že mati in hči v živahnem pogovoru proti Samotarskemu o-toku in nasprotnemu obrežju.Ve slaje po jezeru, pa se je Olga milo ozirala tja gori na grič, kjer stoji bela hiša Vogrinova.
Že sprva, ko je došla Olga v Poreče, imelo je to borno, a lično poslopje za deklico nekaj idilne-ga. Tudi danes so se ji vzbujali blaženi spomini pri tem pogledu. A to so bili spomini na oni veseli kresov večer in ono srečno noč. ko je spoznala prvič, da jo gorečo ljubi — Vogrin.
A ne samo Olgino sree so bla žili taki spomini, temveč tudi ne komu drugemu so lajšali trpi je nje in žalost. In to je bil naš u bo^i Milko, ki je gledal edino !*: še v preteklosti svojo srečo.
Danes peti dan po svoji nezgodi je bil Vogrin prvikrat vstal. Le njegova trdna, močna natura ga je bila rešila. Oteklina je že jela četrti dan pojemati in zdaj ni bilo nobene nevarnosti več. Tudi telesna moč se je že vračala v oslabljeni život. In danes popoldne je poskusil Vogrin prvikrat iti iz zaduhle, majhne sobice na prosto. Roko levico pa je imel dobro zavarovano, da se ni mogla ganiti, noseč jo v umetni obvezi.
Opiraje se na mater, je šel Milko na vzhodni kraj hiše, odkoder se ponuja človeku krasen razgled na jezero in Poreče. Ondi se vsede na dolgo klop in naslanjajoč se na skladnico bukovih drv, gleda na vilo gospoda Skenovske-ga. njegov vrt in gozdič. Ker pa je jezero na tem mestu jako široko, ni mogel s prostim očesom razločiti, ali je kdo Skenovskih na vrtu ali ne. Zatorej mu prinese mati daljnogled iu zdaj je videl Vogrin, kar mu je srce poželelo.
Tain na obrežju sta stali dve ženski podobi. On je v njih spoznal Olgo in nje mater. Ravno sta stopali v čoln, ki ju naj ponese tja do nasprotnega obrežja.
A kakor ne izpusti bistrooki orel iz oči svojega plena, tako je zasledoval Vogrin znani čoln. Srce mu je jelo močneje biti. Kri po njegovih žilah se je hitreje pretakala, ko opazi, da se ziblje
čoln proti ondotnemu obrežju___
Zdajci je ravno veslala Olga na onem mestu, kjer ji je bil on zad-
,J
gorečo ljubezen. Blaženi spomini mu stopijo v dušo. Globok se mu izvije iz globočine žalujočega srca. A njegova mati, nevede, zakaj vzdihuje njen Milko, izpregovori vpraša j oč ga:
4'Kaj ti je Milko? Ali ti je slabo? Pojdi, pa greva zopet v postelj. Trga te li po roki, ali te boli glava, da se tako hudo popri-jemlješ z desnico po čelu?"
44Nič mi ni, mati! Le sveža sapa me je malo prevzela, ker že dolgo nisem bil na prostem", odgovori sin materi, zatajujoč svoje občutke, ki so se mu nehote vzbujali v srcu ter ga delali otožnega. Milko je nagnil glavo, podpirajoč se z desnico. Tako je zakrival z dlanjo svetle solze, ki so mu kakor prozorni biseri kapale po bledem lieu.
V tem trenotku se ga je polastila neskonča otožnost. Nemo je zrl predse. Vse se mu je temnilo pred očmi. V njegovi duši pa so vstajale temne podobe njegovega usodepolnega življenja... Zavedel se je stoprav potem, ko ga je mati nagovorila, rekoč mu:
"Milko, pojdi v postelj! Zakaj tako žediš in premišljuješ. Glej, tebi je slabo. Na celem životu tre-pečeš!''
Po teh besedah se zravna Vogrin zopet pokonci. Milo in proseče pogleda svojo mater. Ta pogled pa je bil tako nežen, tako pomenljiv, da je izražal več nego celi govor, več kakor vse prošnje. V njem je brala mati vso tugo, ki pretresa dušo njenemu sinu. l*o njem je razumela, da prosi Milko, naj mu dovoli, da še ostane nekaj časa na prostem.
Vogrin je hotel seveda še dalje opazovati znani čoln na jezera. Zatorej se ni mogel ločiti od svojega mesta na prostem. Ali ko je potem, ozrši se na jezero, mislil zopet ugledati čoln, ni ga bilo nikjer več videti. Zakrilo ga je košato drevje, ki je rastlo na brdu in ob obrežju.
Olga pa je medtem priveslala do nevarnega mesta, kjer je bil ponesrečil Rihard. Mati in hči si hitro ogledata ta usodepolni kraj. Xato se pa vsedeta v mehko travo pod košato lipo, občudujoč krasne prizore, ki jih ponujajo Poreče in jezero tukajšnjim selja-nom. Okoli njiju pa so brenčale pridne bučele, frčali metulji, ska-kaie kobilice, oglašali se črički: vse je bilo polno življenja v bujni naravi. Kako pa tudi ne? Saj je bila tu cvetlica pri cvetlici, roži-ca pri rožici. Vsa livada je bila kakor najlepši cvetlični vrt, ki vabi nase žival kakor človeka. In res, nekaj rajskega, nezapopadne-ga čutimo v svojem srcu, stoječi sredi pisano-cvetoče ledine.
Tudi Olgino srce se ni moglo temu čudnemu vplivu in naravski milini ustavljati. Brhko kakor srna skoči deklica na noge. Zdaj leta po metuljih, tam utrga lepo dišečo cvetlico, tu občuduje bu-čelo, ki nabira med za svojo «1 nižino, ondi pa skuša zaslediti črička, ki ji čudnoglasno udarja za uho s svjim evr«Vnjem.
To je bila zopet ona srečna deklica, kakor smo Ol^o sprva poznavali. Sredi cvetlic in njihovih majhnih prebivalcev in gostov je pozabila na vse težkoče in nezgode svojega mladega življenja. <'utila se j«' zopot srečno kakor nekdaj, radujoča se nad bujno naravo. V tej nedolžni sreči prileti k svoji materi ter ji prinese šopek krasnih cvetlic.
(Dalje prihodnjič).
Smrt na cesti.
Tekom meseca novembra je bilo ubitih na cestah New Yorka '5f> oseb. Nesreče so povzročili avtomobili, vozovi in električna železnica. Med ponesrečenimi je bilo 20 otrok, starih manj kot 16 let in avtomobili so bili odgovorni za 24 smrtnih slučajev.
Rad bi zvedel za svojega prijatelja ALOJZIJA ROB1Č. Doma je iz Kranjske gore na Gorenjskem. pod o mil rt? Kavče v. Svoje-časno je bival nekje v Minne-soti. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi, za kar bom hvaležen. — Joseph Š k rja nee, li. 2, Box :i0, Amherst, O.	(2-4—12)
Kje je MIHAEL KOS? Pred letom je bival v Clevelandu, O., i in se mogoče še tam nahaja.] Komur je znan njegov naslov, naj izvoli obvestiti njegovo sestro, ali pa naj se sam zglasi. poročati mu imam važno novico iz stare domovine. — Frances Kos, 331 E. 48. St., New York City.	(1-3—12)
Pozor rojaki! Pozor rojaki! V A B 1 L O na
PLESNO VESELICO,
katero priredi društvo sv. Barbare št. 71 v Johnstown Pa., v Triglavski /dvorani na Moxbani • v soboto dne 5. decembra. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za možke $1, pivo prosto; dame vstopnine proste.
Tem polom vljudno vabimo vsa sosednja društva, kakor tudi posamezne rojake in rojakinje, da se te naše veselice polnoštevilno udeleže. V enakem slučaju bode naše društvo vedno radevolje na razpolago. Na veselici bode tudi srečkanje za lepe dobitke. Na svidenje dne 5. decembra! Z bratskim pozdravom Mike Cene. tajnik. 353 Ohio St., Johnstown, Pa.
(1-2—12)
Rje je moj stric FRANC KAl>-CIC? Seznal sem, da biva že dalje časa v Kansas City, Kan. Ker pa ne vem natančnejšega naslova, prosim cenjene rojake, ako kateri ve za natančen naslov, naj mi ga naznani, ali se mi pa naj sam javi. — Joseph Ambrož, care of Kunip. 7>U Broadway, Brooklyn, N. Y. (1-2—12)_
"STENSKI KOLEDAR".
Vsem v Ameriki bivajočim Slovencem naznanjam, da imam letos zopet na razpolago osem tisoč Stenskih Koledarjev, katere bom razdelil med odjemalce, kakor sem to storil dosedaj vsako leto. Lansko leto sem poslal v staro domovino nad en tisoč Koledarjev. Upam, da se bodo rojaki tudi letos pravočasno oglasili, posebno oni, kateri ga hočejo poslati znan cem in prijateljem v stari domovini.
Pošljite nam svoj natančni naslov. Se isti dan, ko dobimo naročilo. vam Koledar odpošljemo. S poštnino vred stane 1 1 centov. Najboljše je, če mi pošljete to svoto v znamkah.
Koledar je velik l!' "J.~» in •••v ter je okrašen z različnimi slikami. kyjvor naprimer ''Cleveland Public Square", "Slovenska š<>!a sv. Vida" itd. Ob vsakem niesei-u so različne slike, ki predstavljajo predmete, katere imamo v nasi trgovini v zalogi. Že iz slik j': razvidno kakšno j>* blago, katerega se lahko naroči.
Za prijaznost in naročila se na j topU* jv priporočam.
ANTON G RDI NA, trgovec in pogrebnik, | 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O.
G) ® ® <ž)
NAJBOLJŠA
O) a) o) <y
SLOVENSKO-flNGLESKA SLOVNICA
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Cena ? platnn®?ezani $1.00. Rojaki v Oeveland, 0. dobe isto ? podružnici Fr. Sakser, 1604 St. G air Ave., N. E.
Najmodernejša.
TISKARNA

"GLAS NARODA'
izvršuje vsakovrstne tiskovine po nizkih cenah.
felo okusno. Izvršuje prerode f dni|e jedke. Unij »ko organizirana, Posebnost so društvena pravik/ okrožnice; pjuiflfti. c^ilu itd.
Vsa naročila pošljite na:
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street, New York, li Y.
Kje je FRANK GRAM? Pred enim mesecem je odpotoval iz Waukegana, III., proti Forest City, Pa. Ker ga pa do danes j še ni semkaj, sodim, da se je' morda zapeljal kam drugam; on ne zna dosti angleški jezik. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za. njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam ogla-j si, da ne bom v skrbeh, kam je prešel. — Frank Bezek, Bos 575, Forest City, Pa.
(2-4—12)_
Rad bi zvedel za naslov svojega strica MARTINA VOXOlNA. Doma je iz Gor pri Idriji. V A-meriki se nahaja 2 leti. Prosim cenjene rojake, ee kdo ve, kje se nahaja, da mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Martin Von-čina, R. D. 1, Box 71, McDo-
Dr. Josip V. Grahek.
EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA.
Zdravim vse bolezni moške, ženske in otročje. •41 Eaat Ohio St., [Allegheny] N. S. Pittsbarg. Pa.
M—i >11 ' Hotaia Pavlioc« - Kar i t* v. 1^2. S le 4 racija ruma mri« dH« .
Redka prilika
ta tajnike raznih društev, trgovce ia drage pita rje.
Za ugodno ceno se dobi nekaj rabljenih pisalnih Btrojev raznih izdelkov, pri katerih smodaii nadomestiti slabe dele z dobrimi, in uredili tako, da se na njih za-more pirati slovensko in angleško. Sedaj so omenjeni pisalni stroji dobiti za nizko ceno, po kakovosti od $25 do $60. Cena novim je bila $90 do $120.
Pisati na istih se priuči v kratkem času vsakdo. Natančneja pojasnila daje
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street,	New York, N, Y.

Jogisieranska

a
Kalni. Jadnata
s
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA*
SLA Vin tJlADMIIll
Predaedidki 7. X G KRM, 507 Cherry or bo* ST ftrifl
dock, Pa.
Podpredsedniki ALOII BALANT, 113 Sterling Are^ *ar-
berton, O.
Glavni tajnik: GEO. II BBOZICH, Box 4114, Ely, )CnS< Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 983, Salida, Gole,
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. KART IN JT. IV EC. 906 N. Chicago St., JJoliet, DJ. '
N ADXO RN2XZ:
Km ZUNICH, 421—7th St., Calumet, IGeK. PETER ftPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN VOGRICH, 444—«th St., La Salle, DL	T
JOHN AUSEC, 6413 Ifatta Ave., Cleveland, 0, JOHN K&2I&NIK, Box 133, Burdine, Pa. ✓
FORCTNH^.
VRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308— 6th St., Rock Springs, Wyo. GREGOR PORENTA. Box 701, Black Diamond, Waak.
POMOŽNI ODBOR: JOfiEF MERTEL, od društva *tv. 1., Ely, Wiim. ALOIS CHAMPA, od drultva itv., 2., Ely, Minn. JOHN KOVACH, od drait va itv. 114., Ely, Mini.
Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poii Ijatve naj se potiljajo ns glavnega tajnika Jeclnote, vse pritoibe o« na predsednika porotnega odbora.
Na oe*bna ali neuradna pisma od strani Članov £§ nabode oairalo.
DrUtveno glasilo j 'iGLAl NARO DA^,
GLAS NARODA, 2. DECEMBRA, 1914. ~
General pl. Auffenberg v Ljub-
ljani. Kakor se poroča, se je mu-j šest bolnikov je umrlo. V Vol-
Andražu pa trije slučaji kolere;'Rad bi zvedel za svoje tri bra
;
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJ8KO.
Pogreša se Melhmr Velkavrh iufanterist 17. pt*&polka, atotni ja, vojna posta	< M srede
avgu»ta nadalje ni trie več znane-jr.i c» njem. Po njem poizveduj« njegova žena .Marija Velkavrh v
! na. Ko so pa pripeljali v bolniš-' nieo. je dejal; *'Sedaj sem pa le ; prišel v »pital."
Požar. V noči 26. oktobra je pri | Tratarju v Begunjah na Gorenjskem zgorelo gospodarsko poslopje, vredno 50<H) kron. Zažgal je Ljubljani.	I najbrž sin nekega kajžarja. —
Pogreša, se od 25. avgusta Ciril l>n«« 27. oktobra je ogenj uničil Tomšič, korporal 27. doiuobraui-j hlev in pod Alojzija Freli-ske_';, polka, 1. stotnije. vojna ^a na Brezjah, gospodarsko pošt. Po njem poizveduje' slopje Antona liabiea in drvarni-
.............Frelih
po IX V d
Tomšič v Ljubljani.	je® Antona Kleindiensta.
V ruskem vjetništvu je mlinar; ima 7< K M > K škode, in »s! sttiik i/. Škofje Loke, Jo-1 Pcžar. V Koncu, občina Smihel->i 1» Košir, brat župnika Koširja v , Stopiče, je gorelo pri posestniku Koroški I le I i.	Ivanu Gazvodu »škode je 6<HH) K.
Pet sinev v vojni. Iz Skrilj nn v Štefana pri Veliki loki sta po-Vipav>kem poro«;ij<>, da je vdova gorela posestnika Janez in Niko-Aiu liustja poslal* v vojno pet! ,aJ Zupančič. Škoda je jako ve-binov: Ivan Kuslja je korporal j lika.
pri topničursknn polku Št. 8. star-; Cerkveni vl3m. V noči od o0. »7 let, Anton liustja služi pri do lil. oktobra so v svetogorsko trdnjavskem polku štev. 4 in je: podružuieo Še nnik nad Zagorjem iiir ;{2 let, Jožef Knstja služi pri ob Savi vlomili neznani tatovi, I>< >]>olku št. f»7 in je star iU) b-tT' istočasno še v dve kapeli v bližini. Alojzij Uustja sluzi pri topničar- Cerkven«* okno so vlomilci med ^ki m |"itku št. > in je star 26 let.1 svojim "delom" zagrnili z mašno IVau Uist ja »lu/.i pri pešpolku št. al bo, odprli vse v zakristiji ter
prebrskali, a denarja ni bilo, kakor so prieak »vali. Z4 spomin so
vso
o
lil je star 24 let. Umrl vojak ranjenec.
V bol n k" i
\ Mladiki v Ljubljani je umrl 22 VI,li « keliba pateno iu jo I. I stari prosi a k pešpolka št. skupaj zvili t.«r pustili. Jožef Sivy Jaszonta Amlosa na (Ogrskem.
Vlom. Pred kratkim je bilo vbnnljeuo v liarako pri sv. Jako-
Ne^rečni alkohol. Nadomestni! ba mostu v Ljubljani. Tatovi so t«- r\ tst 27. domobranskega p«*-'vzeli iz barake vse slaščice in 60 p'*.k». 42 b t *tari Jakob Traniprtšj kron denarja. Žena je stala zju-1/ ^iol' ga brila, .se je v Ljubljani! traj vsa obupiina pred prazno ba-alkohola lako naw.il, da j«' vsi«-d rako. Tatovi no morali biti precej tevra naglotna umrl.	j izurjeni v tem poslu, sicer bi jih
Ranjencev \ Idriji j«' v domačij moral slišati stražnik, ki vedno posti«/.bi 21. med njimi tudi ali«, stoji na drugem koneu mosta. go/.dni akademik Feliks Ijapajne.l Itrezmiselno j? i»a seveda tudi, da
reaervnt praporščak 79. pešpolka. ki je bil rauj«'n na južnem boji-
iču.
Umrla je v Litcah na Gorenj-\em Katarina Dobida. gostilni-arka in posest niča.
Nesreča. Gletno hčerko posest-ika Kristana v Petelinja pri Sv.
pusti pro.dajalka blairo čez noč v baraki. poseb::io pa še denar. Denar mu ;je nenadoma izginil.
141etni Vab'utin J eras v Ljubljani j.> nesel za očeta v Mestno hranilnico plačat 120 K. Imel je bankovec za 100 K in dva bankovca po K» K. Ko je izvlekel knjižico.
Petru je po nesrečnem naključju' v kat>ro je prej položil denar, je sunil starejši brat z nožem v oko.. n»azil. da je denar izginil, i ji je izteklo.	Pobegnil je kuhar za delavce,
Nezgoda. Nam« stnik delovodje zaposlene pri regulaciji Save na
pri tvrdki Horn in Zaje v Ljubljani, Ivan Rus, je š»d te dni pregledovat dela v Drofenikovi hiši na Mestnem trgu. V stropju ae je
.Jezici, J9h'tni Andrej Žnidar. Od m-sel je 20 in napravil 18 K dolga.
III. nad- Dva divjaka. Dva neznana fan
neko železo spod- ta sta vdrla pred par dnevi, ob-
taknil in padel ua ž«dezo tak^ ne-;erožena z vilami, v Orehovljah pri sr«'čno, da se je lahko pošk«»«loval Kranju v hlev, kjer je spal 171et-na levi roki. na desnem kolenu je ni hlapec Frsin Prusuik, katerega pa dobil pri padcu take poškodbe. N*a neusmiljeno pretepla. Nato da je moral iskati zdravniško po- sta se podala na bližnji skedenj m»e .	j posestnika Čimžarja, kjer sta na-
Na vsak način j« hotel priti v padla tam speča fanta Franca in bolsišnteo. O« letni < iašper V ršič, Le^>olda Čimžarja s poleni ter i*. Po*l|»eči, ki je bil zadnji čas v!zbežala. Obeli divjakov še dose Zemtimi. ae je v enem dnevu dva- daj niso izatodili. krst oglasil v deželni bolnišnici v Gorenjski Icrompir po 9 K 50 v Ljubljani, naj ga sprejmejo v j«» pro<lajal te dni mestni magi-"■titjliušmco, bil je p* odslovljen. strat ljubljanski, ker so spoznali, da ni bolan. Nato j Prepoved. Pekom se je p repo
vedalo menjati ali jemati nazaj j kruh od gtHFtUniearjev ali trgov-
dil te dni general pl. Auffenberg v Ljubljani.
Zanimiva dopisnica. Dne 14.
septembra t. 1. so pisali vinograd-niki-črnovojniki iz krškega okraja deželnemu glavarju dr. Šuster šiču vojnopoštno dopisnico iz Op-čiue pri Trstu, proseč ga. naj bi posredoval 11a merodajneiu mestu, da bi dobili dopust za trgatev od 1. do 14. oktobra. To dopisnico je prejel deželni glavar dne 31. oktobra in iz poštnih pečatov je razvidno, da je romala preko New Yorka. Eden newyorski pe-' čat je od 7 in drugi od 13. okt.
ŠTAJERSKO.
Pogrešata se brala korporala Fran in Karol PeVec, pešpolk št. 87, 5. in 8. stotnija. O njiju usodi bi rad zvedel oče Fran Pevec v Št. Jurju ob Južni železnici.
Roparski napad. Iz Maribora poročajo, da je 20 let stari Ivan Starki iz sevniškega okraja napadel na Vseh svetili zvečer kuharico Da miš in ji odvzel ročno torbico z 10 K denarja; isto je storil 3. novembra šivilji Poltner. V drugem slučaju pa ni imel sreče, ker je prišel železničar in ga prijel. Namesto orožja je imel fant v roki skrito — žlico.
Novice iz Ptuja. Mesto ne pobira na trgu od kmetic, ki piiue-sejo živila na prodaj, nobene stojnine več. — Tu so doslej javno potoni licitacije prodajali V prid Rdečemu križu razno staro šaro, ki jo je poseben odbor nabral po hišah; izkupiček je znašal nad 1000 kron. — V mestni plinarni so se zadušili trije delavci. Vsi so bili oženjeni in so zapustili po več otrok.
Avtomobilska nesreča. A v t o mobilni oinnibus proge Ljubljana— (Vije je zavozil ob železniški progi Št. Peter v Savinski dolini v neki izvošček. v katerem je poleg voznika sedela neka mlada gospa in <-ii otrok. Gospa je padla poti avtoomnibus. ki jo je povozil. Lila j«- čez nekaj minut mrtva. So-ferja K'ppo so aretirali.
PRIMORSKO.
Pogreša se Rudolf Kočevar. re-zervni četovodja domobranskega pešpolka št. 27, 17. stotnija, doma iz Ajdovščine. Zadnjič je pisal koncem avgusta.
Padel je na severnem bojišču član akademičnega društva 'Dan* jurist Josip F011 iz Srp en ice pri Bovca. Služil je kot praporščak pri 4. bosanskem polku. Ravno je imel končati svoje študije, ko ga j«' klicala dolžnost v boj in smrt. Bil je z«*lo nadarjen mladenič, nenavadno samostojne sodbe in plemenitega čuvstvovanja.
Umrl je v Podgori pri Gorici notarski kandidat Evgen Klačič.
Težko ranjen je bil na severnem bojišču praporščak 4. domobranskega polka Samo Ulčakariz znane tržaške narodne rodbine.
Na bojišču cbolel. Kurat Kr. Klanjšček iz Lokovea, ki je odšel kot vojni kurat v Galicijo na bo-jišče, je tam z»*lo obolel. Sedaj so ga pripeljali v goriško bolnišnico, kjer se zdravi.
Iz Trsta v Zagreb. Clan slovenskega gledališča v Trstu, J. Gradiš (Danes), ki je bil zelo priljubljen kot dober igralec *med našim občinstvom, je imenovan za člana kraljevskega gledališča v Za-srrebu.
Stavka zdravnikov na Reki Delavska zavarovalnica na Reki je znižala zdravnikom plače za 25 odstotkov in izjavlja, da ostane tako. d«*kler zopet ne nastopijo redne razmere. 14 zdravnikov blagrajne je pa izjavilo, da odtrgan ju pritrdijo le, če se bodo ž njim odtrgano svoto podpirale rodbine v vojaško službo vpokli-' can i h zdravnikov in če sc odtegnitev konča s koneern vojne in ne šele, ko nastanejo redne razmere. Nadalje zahtevajo, da naj zdravniki do konca oktobra postanejo definitivni. <_*e se to ne zgodi, ne bodo od 1. novembra naprej več izvajali zdravniške službe. Ravna-teljstvo blagajne pa vztraja pri svojem sklepu in je že vse ukrenilo za slu«*-aj. če prično zdravniki stavkati.
Čuden slučaj. Pred kratkim sta v goriški bolnišnici usmiljenih bratov v isti sobi in v isti noči u-mrla dva kapueina. Eden je bil 8nletni brat Valentin Peč iz Gradnega v Brdih, drugi pa brat Pacifik Breščak iz Podmelca. Prvega je vzela starost, drugega je-tika. Pokopali so ju skupno.
šperku so nadalje dognali 5, v St Andražu pa 2 sumljiva slučaja. Prva dva slučaja sta se pojavila 7. in 14. oktobra v Volšperku pri galiških beguncih. Bolezen se ni širila. Po tajni zvezi z begunci v Št. Andražu in po izmenjavi perila. kar se kljub previdnosti ni moglo preprečiti, se je zanesla kolera tudi v Št. Andraž, kjer je zahtevala tri žrtve. Nadaljni slučaji so se pripetili deloma v Volšperku, deloma v Št. Andražu. Z največjo strogostjo so izvedli varnostne odredbe in odposlali dva zdravnika s strežniškim osobjem. Tudi z Dunaja so pozvali izurjene strežnice. Domačini ne smejo občevati z gališkimi begunci. — V Celovcu je med vojaki obolelo za kolero že enajst oseb. Med 10. oktobra došliini ranjenci so oboleli za kolero trije vojaki.
HRVAŠKO.
Stavka pekov je v Osjeku, Slavonija. Peki nočejo peči takega kruha, kakoršnega od njih zahteva oblast. Osjek je že več dni brez kruha.
O gostovanju Slovenca opernega pevca livarja na hrvaškem gledališču v Zagrebu v operi "Aidi" prinašajo hrvaški listi jako laskave ocene.
V ruskem vjetništvu jc domobranski poročnik Milan Arko, sin veletržca z vinom iz Zagreba.
DALMACIJA.
Odpravljena cirilica. V Dalmaciji je deželni šolski svet iz vseh javnih šol odpravil cirilico.
BOSNA.
Mesto Sarajevo j«* imenovalo firm. Potioreka in zbornega poveljnika pl- Appela k«»t zmagoval-ca nad srbskimi armadami za častna meščana. Občinski svet je prekrstil naslednje ulice: Januše-vo v cesarja Viljema ulico. Care-vo v ulico sultana Rešada, del Cemulaše v Sofijsko 1:1 drugi del v Potiorekovo ulieo. V svrlio vojne oskrbe je votiralo mesto 2-j tisoč kron.
KOKO&KO.
Kolera. Zdravstveni oddelek ko roške deželne vlade poroča, da se je dozdaj med rusinskimi begunci v Volšperku pojavilo pet, v St
Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
za leto 1915
Sedaj smo začeli razpošilja ti naš Koledar za leto 1915 onim, ki so nam že poslali na ročnino. — Letošnji koledar je izvanredno zanimiv ter vsebuje med drugim številnim čtivom tudi znamenito razpravo načelni ka tajne službe Združenih držav Williama J. Flynna: "ČRNA ROKA IN NJE DELOVANJE * \ v kateri popisuje pisatelj resnic no zgodbo, kako je s svojimi pomočniki zasledoval in konečno u gonobil zločinsko družbo, ki živi od izsiljevanj, ponarejanj in za vratnih umorov. 2e sama ta po vest je vredna male svote. Pole«? tega je še nebroj drugega zani mivega, poučnega in zabavnega čtiva. Prepričani smo, da ho letošnji Koledar izvanredno uga jal našim čitatcljem. Cena: 30c.
Ker je vsled uvedbe paketn« pošte poštnina za Koledar različ na, veljajo za posamezne države sledeče cene:
Koledar stane 30 centov s poštnino vred za sledeče države:
Connecticut, Rhode Island, De laware, District of Columbia, Ma rvland, Massachusetts, New Jer sev, New York, New Hampshire, Ohio, Pennsylvania, Vermont. Koledar stana 35 centov s poštnino vred za sledeče države: Alabama, Maine, Florida, Georgia, Arkansas, Illinois, Indiana, Louisiana, Iowa, Oklahoma, Kentucky, Kansas, Michigan, Minnesota, Mississippi, Montana, North Dakota. South Dakota, North Carolina, South Carolina, Nebraska, Tennessee, Virginia, West Virginia, "Wisconsin.
Za še bolj oddaljene države stane
Koledar 40 centov s poštnino vred. — Te države so:
California, Washington, Oregon, Nevada, Arizona, Colorado, New Mexico, Wyoming, Utah in Idaho.
V nasi podružnici Frank Sa. kser, 6104 St. Clair Ave, Cleveland, pri L Balantn v Barber tonu, O, in pri Frank Lebemx v Forest City, Pa., pri Charlesu Zgoncu in pri Jakoba Petrichu v Chisholm, Minn, se prodaja naš Koledar po 30 centov. Kdor naroči Koledar, nj se
OO.
trance JANEZA, ANTONA in JOSIPA AFRlO. Doma so iz Velikega Brguda pri Voloskem v Istri. Sedaj bivajo nekje v državi Californiji. Prosim cenj. rojake, če kdo ve za njih naslov, da ga mi javi. ali naj se pa sami oglasijo, ker jim imam poročati nekaj važnega. — Frank "Gregorie, 31SS E. 80. St.. Cleveland, O.	(2-4^-12)
Želim zvedeti za svojega brata FRANKA AR H. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani, ali naj se pa sam oglasi svoji sestri: Rose Kociau, Box 234. Homer City, Pa. (2-4—12)
Ali ste brez dela?
Ako ste bret dela in si želite ustanoviti svoj dom na farmi, tedaj mi pišite za pojasnila, ne oziraje se na to, koliko denarja imate. Jaz imam delo za vsakogar, ki si resno želi izboljšati svoj položaj. Zakaj biti vse življenje odvisen od drugih, ako si lahko pomagate do samostojnosti! Jaz imam na prodaj na tisoče akrov lepe in rodovitne zemlje po jako nizki ceni. Vsak kupec dobi delo v šumi, ako ga potrebuje. Poleg neobdelane zemlje imam tudi n«^-kaj deloma obdelanih farm s poslopji. Ena izmed teh je: 40 akrov, hiša, stala, 5 akrov očiščene zemlje, ostalo lep gozd. Cena $1500; takoj sc plača $.">00, ostalo na lahka odplačila. Pišite ali pridite na:
LEO ZAKRAJŠEK, 309 First Ave., Milwaukee, Wis. (Nov 21,23,25.27,30 Dec 2,4)
NEKAJ ZELO KRASNEGA ZA BOŽIČNO DREVESCE JE
tu patentirano
ar.geljLko zvenenje z trobento.
Nad 500.000 kosov smo prejeli iz ^ta-rega. kraja in napravili bomo s tem veselje v \saki družini. Priprava ji- čevelj visoku ter so jo lahko pritrdi na vrh božičnega drevesca ali pa postavi na mizo. • n.stoji i/. ."> angelov. :> svečnikov. zvon-eev hi jedne turbine. Spodaj so !«*}>«■ slike betleheniskih jaslic z napisom: "Slava Bogu ua višavah"* itd. Zvonovi so i/, čiste med i in krasno izdelani. Kakor hitro se prižge svečke, s«- prične nrkati turi»inft in angeljčki prično udarjati na zvončke in sladki glasovi zadone. Lepšega daril i si ne morete predstavljati. Otroci se vesele in stari v/iva.i<>. Te krasne zvončke lahko rabite za okras v sobi. Godbo imate lahko vselej, ako prižgete sveče. Po.vjite 1 dolar in mi Vam to odpošljemo.
THE MOERCK IMPORTING CO., 270 W. 131. St.	New York City.
NOVO!	NOVO It ' ' '
"SVETOVNA VOJNA".
Popis pričetka sedanje vojne s; 33 lepimi slikami in velikim zemljevidom A vstro-Ogrske.
Cisti dobiček te izdaje ae bode oddal "Podpornemu društvu vdov ! in sirot" padlih slovenskih mož v:	JCadar je ktko drnStvo naa»fnj«no icnpiti banrtero, z&>taYo, rtgalje
d ii voin;	: fodbene inštrument«, kape itd., ali pa kadar potrebnjete uro, Tarižico, priveske
1 ' V] . °Jm-	prctan itd., n» kupite prej nikjer, da rudi meče sacena vpraiatc. rpraianjt
Rojaki, pomagajte dobri stvari! Vaa stan* ]# 2c. pa si bodet* prihranili dolarje. Cena zvezka 25c. Naroča ae pri: j	Cenike, več vrst pošiljam brezplačne. Pišite poaj.
v. J. KLBELKA,	| IVAN PAJK & CO., Conemaiurh, Ta. Box 328.
538 W. 145. St., New York, N. Y
(30 10—30-12)
VAŽNO NAZNANILO,
Vsi potniki, kateri bo nameravali potovati v staro domovino ta teden ali nameravajo poteva v pri-hodu je, saj ostanejo na sva jih mestih, ker so vse para brodne družbe prekinile xa nedoločen čas s prometom Kadar se zopet razmere pre-drugačijo, bodimo prava časno poročali na tem meats.
Tvrdka Prank
I
HARMON!
boeiat k&kar*a«koU vrsta ladelajan ta
tcpravljara po najntfjlh eenah. a dele Tpeino Jc nnefljiro. V popr»To not- | »IJivo vsakdo pošlje, ker sem te nad If | '-t tukaj v tem oo»la ln aedaj ▼ avo->m lastcem domu. V popravek rumen "sranjak® kakor	dnin* harmoniki
.er račun a m po delu ktknrSno Uo aa-tlm fcr^a nadaUnlh rprdu)
JOHN WENZEL,
«17 «. **nA Kt.. Olmlaad. fikta
to ^	nffab ^ f^aj	^ ^
Zadnja novost.
V^akovrste žpanje. brinjevec, pMvovpc, trof inovec itd., kakor mS tudi razne likerje, naredi lahko vrak brez vsake priprave, brt-z kuhanja z mojimi izvlečki. Pošiljam •> steklenic za ŠI.OO in iz vsake steklenice lahko naredite en celi kv&rt hcilj zil' hv«-, či.^t* jš.-. bolj-Se in več kot $K>Iovico cenejše pijače, kot jo pa sedaj kupujete pri salonerjih
F. P. Rarton piše:
"Naznanim vam, da «em prejel od vas izvlečke za delati pijačo. I.epo se vam zahvalim in vam potrjujem, da je res ta <o hlago kakor ste vi pisali. Pošljite še itd."
Takih in enakih pisem, dobim vsaki dan, kar je jasno, da j? blagx> v resnici hvale vredno. Pišite na:
Z. JAKSHE
a Box 366 North Diamond Station,	PITTSBURGH, PA.
^^	^	c^o c^t,	«
POZOR!	POZOR!	POZOR!
Edino te vrste slovensko podjetje v Ameriki.
Moderna brusilnica in trgovina
v kateri imam na izbero najboljše šivalne stroje po najnižjih cenah.
Polt-«* tega imam največjo zalogo im(w>r-tiranih, kakor tukajšnjih britev, škarij, nožev, strf>jev za rezanje las in vsakovr.-t-nodrugo brivno in rezalno pripravo.
% %
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v državah Pennsylvania in West Va. nazna o jamo, da jih bo obiskal nai pot lik
Mr. OTTO FZZDim,
kateri je pooblaščen pobirati n* ročnino za "Glaa Naroda" ie i* davati pravoveljavna potrdila Is za rojakom toplo priporočamo. S apoitovanjem
UoraTBMtTo Glaa NaroJa.
( r C i trli r"r i r t ti il i ti J -
Nadalje brusim britve, kar- ai je, nože in vse drugo r*-7.alno2BS orrwlje. Popravljam puške, sa-mr>k rese in druge različne stvari. Popravila kak nr postrežba točna in zanesljiva po najnižjih cenah. Se priporoča
Karol Bauzon
5806 St. Clair Ave,


Cleveland, O.
uflfflTdTiir^	lai^th^^^^tfiai^Tb^
Naročite fa pits

=12
Ker so se poslednji eas poštne razmere izboljšale pošiljam zopet redno
denarje v staro domovino.
Pošiljatre ne pridejo v sedanjem času tako brzo naslovniku v roke, pač pa v teka 20 do 24 dni.
100 K je sedaj $20 s poštnino vred.
Brzojaviti nemorete sedaj ne v Avstrijo, niti na Nemžko, naj-manje pa denarje poslati potom brzojava.
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave., Oeveland, O.
—- --
_^
.___________
SA.-,-
it-m	........ '

GLAS NARODA, 2. DECEMBRA, 1914. ^---•
m v m v * + w
M
Doli z orožjem!
—^ 2 *
IMDli UTLfMHJA«
fvfcak Btrt« pl. »uttnnr. «- Za "Glas Niwd»TJ
priredil J. If.
^fff f tiif fi i
y ¥ t * f > i i i A A i A A
N 4J
Položil mi je roko na teme in rekel v pretrganem stavku:
—	Mar-ta---Tvo-ja---že-lja---je iz-poi-nje-
na.---Pro-kle-ta---bodi---voj-na — pro-kle--
Omahnil je v blazine in ni mogel več govoriti. Medtem je stopil v sobo doktor Bresser. Ko smo ga boječe vprašali, kaj je z očetom, je odvrnil:
—	Oče je mrtev. Zadela ga je srčna kap!
46	(Nadaljevanje).
Zaradi te nepričakovane nesreče je bila seveda vožnja odlo-
/
zena.
V	neprestanem strahu, silno potrta, sem iskala vzrokov vseh
grozot.	. #
Oče je bil odnesel Rozino truplo v mrtvašnico.
Padel je bil na kolena in naslonil glavo k zidu
Stopila sem k njemu in ga prijela za roko.
—	Oče — sem rekla — to je vojna!
Nobenega odgovora.	_	/
_ Ali slišiš, oče?... Sedaj sli nikoli: — Prekolni vojno! /
Slednjič mi je odvrnil:
Dobro, da si me opozorila... to nesrečo moramo moško -prenašati... Ne samo jaz... cela domovina je morala doprinesti
žrtve...
tov bog
storiti: Oče, prekolni vojno!
_ Poglej! — sem rekla in ga potegnila k oknu — ravnokar so
pripeljali na dvorišče črno rakev. Ta je za Lilli. .. jutri pripeljejo rakev /a Rozo. pojutrajšnjem zame ali zate ...Zakaj vse to? Zakaj?
—Bog hoče*tako. otrok...
_ Bog _ vedno Bog! Vse človeške grozovitosti, vse/neumnosti. vsa nasilja se skrivajo za tem ščitom. Božja volja!
—	Ne skruni. kar je božjega, Marta! Ne skruni sedaj, ko jc nad natni prst božji...
Vstopil je služabnik:
—	Ekselenca, mizar noče nesti krste v mrtvašnico, kjer ležita komtesi...	,	<
—	Ali tudi Ti ne, strahopetec?
—	Ne morem sam. . .
—	Ti bom pa jaz pomagal... Svoji dve hčeri bom sam...
Stopil je proti vratom.
—	Nazaj! — je zakričal, ko sem hotela iti za njim. — Ti ne smeti... Ti ne smeš umreti... Pomisli na otroka...
Kaj naj storim? V takih trenutkih je negotovost najstrašnejša. . . Človek bi rad pomagal, pa ne ve, kje bi se lotil... Rada bi stregla bolnim, toda s tem hi nalezla sama bolezen, od mene pa drugi domači... Žrtvoval bi se človek, pa ve, da bi bila njegova žrtev drugim le v škodo.
V	tem slučaju nam samo nekaj preostaja: Najboljše je skleniti z življenjem, objeti svoje drage in v objemu čakati zadnje ure. Kakor oni. ki se nahajajo na potapljajoči se ladiji. Nobene rešitve od nikoder. Se par trenutkov, in z Bogom, ti prelepi svet !
In res smo se vsi vdali v usodo. Na'-rtov za beg nismo več kovali. ampak ihteli smo ob mrtvaškem odru svojih dragih. Se celo doktor Bresser nas ni več zadrževal. Zdel se nam je kakor kapitan na potapljajoči se ladiji.
Kakšen je bil tisti teden v Grumitzu!
Ze dvajset let je preteklo od onega časa, pa se še vseeno streseni, ee malo pomislim nazaj... »Jokanje, stokanje, duh po karbo-lu... krči, v silnih bolečinah zvijajoča se telesa... neprestano zvonenje mrtvaškega zvonca... pogrebi...
Ker je tudi kuharica umrla, se nobenemu ni ljubilo kuhati. Ponoči nismo spali...
Z grozo smo čakali jutra.
Zunaj je bilo pa tako krasno vreme, kot da bi nas narava za smehovala. Ptice so pele. vsa poljana je bila posuta s cvetjem...
V	vasi so pomrli vsi Prusi.
Danes sem srečal grobokopa — je pripovedoval služabnik Franc. — S praznim vozom se je vračal s pokopališča.
—	Ali si jih že zopet izložil? — sem ga vprašal.
—	l)a, sedem ali osem jih je bilo. Skoraj vsak dan jih je toliko, ali pa še več. Večkrat se dogodi, da je kdo v vozu še napol živ, toda to me ne briga. Le v jamo s temi prokletimi Prusi.
Drugi dan je grobokop umrl.
S pošto so prihajala ljubavna pisma in časopisi Djubavna pisma, polna izrazov globoke ljubezni. Pisal jih je princ Henrik, ki ni ničesar vedel. Nikdo ni odgovoril nanja.
Konradu sem bila brzojavila, da je Lilli nevarno zbolela.
Ker je imel službo, ni mogel takoj priti.
Se!e četrti dan je planil v hišo.	,
—■ Lilli? — je vprašal. — Ali je res?
Ze med potjo so mu bili povedali.
Prikimali smo.
NVnavadno miren je bil. Niti ena solza se ni zaiskrila v njegovih očeh.
Toliko let sem jo ljubil — jt* govoril sam pri sebi, potem je pa glasno rekel:
Kj«' j«'? Kje leži?... Na pokopališču?... Obiskal jo boin.. Zdravstvujte.. . pričakuje me...
—	Ali naj Te spremljam? — je vprašal nekdo.
—	Ne, sam bom šel...
Odišel je in nikdar več ga nismo videli. Na grobu svoje neveste se je ustrelil.
Tako je umrl Konrad grof Althaus, nadporočnik četrtega hu-zarskega polka, star sedemindvajset let.
Ce bi se ta žalosten slučaj dogodil v drugačnih razmerah, bi gotovo bolj pretresljivo uplival na nas. Takrat pa? Veliko mladih eastnikov je vojna neposredno pobrala, tega je pa posredno.
Ko smo izvedeli o samomoru, se je dogodila že druga nesreča, nas je zadel že drug udarec, ki je bil najsilnejši izmed vseh: —
--- zbolel je Oto, tako oboževani, edini sin mojega nbogega o-
četa
Celo noč in celi dan je trpel... Mi smo upali in obupavali... ob sedmih zvečer je bilo pa vse končane...
Oče je tako zakričal, da nas je do mozga pretreslo, da je odmevalo po celem gradu, potem se je pa vrgel na truplo. .. Le z največjo težavo smo ga potegnili v stran. In tisto bolestno stokanje, ki je sledilo zatem. .. Iz grla starega moža so cele ure prihajali gr-gTajoei glasovi, obupno tuljenje in kričanje...
Njegov sin, njegov ponos, njegov Oto, njegovo vse...
Nato se je bil pa naenkrat pomiril. Nepremično je ležal na zo-ft, zdelo *e nam je, da leži v nezavesti. Pogreba se ni bil udeležil. Po naročilu doktorja Bresserja so ga slekli in prenesli v posteljo.
Malo kasneje se je bii nekoliko predi amil. Ob postelji smo stali teta Marija, Friderik in jaz. Sedel je, začel vprašujoče gledati po sobi in poskušal govoriti... Lovil je sapo, iz ust pa ni spravil
nobene besede... Nato se je začel tresti, metati se semtertja____
napadli so ga grozni krči. *
Slednjič je s težavo izpregovoril:
—	Marta!
Padla sem um kolena rekoč:
—	Ode! Hoj ljubi, ubogi oče!...
MAftl ZASTOPNIC,
kateri »o pooblaščeni pobirati 'naročnino za "Glas Naroda" in knjig«, kakor tudi za vse drog« v našo stroko spadajoč« pošlo: Jenny Lind, Ark. in okolica: Michael Cirar.
San Francisco, CaL: Jakob Tioviin.
Denver, Colo.: John Debers in A. J. Terbovc.
Lsadville, Golo.: Jerry Jam-nik.
Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. M. Roitz in Frank Janesh. Salida, Colo, in okolica: Lomi« Costello (The Bank Saloon).
Wmlsenburg, Colo.: Ant. flaf-ich in Frank Blatnik.
Indianopolis, Ind.: Alois Rud-
O. in okoUee; Atola O.: Vatfe Pat-
Aurora, JU,: Jernej B. Verbič, 635 Aurora Ave. Oglesby, DL: Math. Hribernik. Depue, DL: Dan. Badovinme. Chicago, DL: Frank Jurjovee. I« Salle, HI.: Mat. Komp. Joliet, I1L: Frank Laurich in John Zaletel.
Mineral, Kans.: John Stale. Waukegan, 111.: Frank Pet-koviek in Math. Ogrin. So. Chicago, 111.: Frank Cerne. Springfield, DL: Matija Bar-boriS.
Frontenae, Kans. in okolieo:
Frank Kerne.
Mulbery, Kans. In okolieo:
Martin Kos.
Calumet, Mick, in okolieo:
Pavel Shaltz in M. F. Kobe.
Detroit, Mich, in okolica: Joseph Glasič.
Manistique, Mich, in okolieo: B. JEotzian.
So. Sang«, Mich, in okolioo: M. D. Likovie.
Chisholm, Minn.: K. Zgonc in Jakob Petrich in Frank Žagar. Duluth, Minn.: Joseph Shara-
bon.
Ely, Minn, in okolieo: Ivan
Gouže, M. L. Kapsch in Jos. J. Peshel.
Kveleth, Minn.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L
VeseL
Hibing, Minn.: Ivan Pottle. Wash wank, Minn.: Geo Manrin Virginia, Minn.: Frank Hro-vatich.
St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Jjregor Zobec Great Falls, Mont.: Math. TJrich, 3400 N. 5th Ave. Klein, Mont.: Mich. Krivec. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Ceia-rek.
Little Falls, N. Y.: Prank Gregor-ka.
Cleveland, O.: Frank Sakser, J. Marinčič, Chas. Karlinger in Prank Kovačič. Bridgeport, O. in okolieo: Ww.
Hočevar.
1 Barbetoa,
Balant.
Collinwood, oik.
Lorain, Ohio In okoUeeJ STefcn Kumše 1735 E. 33. St.
Yonngstown, O.: Ant. Klkelj. Oregon City, Orcg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okoli««; M. Klarich. Braddock, Pa.: Ivan Gena. Bridgevill«, Fa.: Rudolf Fle-teriek.
Burdine, Pa. in okoUeol SToha
Keržižnik.
Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk, Claridge, Pa.: Anton Jerina. Oanonsburg, Pa.. Joka Kok-lieh.
Bronghton, Pa. in okottee) 'Jl
Demšar.
Pa. in okoliea? STokn
Izšla je
lična knjiga: "VOJSKA NA BALKANU".
Vsled vsestranske želje naročili smo več iztisov te knjige in je sedaj cenj. rojakom na razpolago.
Knjiga "Vojska na Balkanu" sestoji iz 13 posameznih sešitkov, obsegajočih skupaj na večjem formatu 192 strani. Delo je o-premljeno s 255 slikami, tikajoče se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med sovražniki. Sešitkom je prideljen tudi večji slovenski zemljevid bal danskih držav.
Posamezne zvezke je dobiti po 15c, vseh 13 sešitkov skupaj pa stane s poštnino vred $1.85. Naroča se pri:
Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York City.
Kxport»
Prostor.
Fa. : Kari Salar
Talsntin-
Forost City, in Frank Leben. Farrell, Pa.: Autos
m.
Franklin, Pa^ in okoUea:
B. Drasler.
Greensburg, Pa. in okolica: Venceslav Palčič.
Irwin, Fa. In okolieo Demšar.
Johnstown, Pa.: Prank Gafcv«-nja.
Meadow Lands, FA,]
Schultz.
Moon Bun, Pa. in okoHso: Jh Maček.
Pittsburg, Pa.: Ignaeij Fed vasnik, Ignaz Magister, Prank Bambič in Z. Jakse. Unity Sta., Pa.: Joseph Skerlj. Steelton, Pa.: Anton M. Fa-pi«.
West Newton, Pa. in okoliea:
Josip Jovan.
Willock, Pa.: Frank Sme in
Joseph PeterneL
Toele, Utah: Anton Palčič. Winterquarters, Utah: Lovim Blasich.
Black Diamond, Wash.? Porenta. Ravensdale, Wash, i Jakob
Bomsak.
Davis, W. Va. in okolica: John
Bosich.
Thomas, W. Va. in okoliea:
Frank Kocijan in Frank BartoL
Grafton, Wis.: John Btamp-feL
Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Vodovnik in Prank Meh.
Sheboygan, Wis.: Anton Sta rich.
West Allls, Wis.: Prank Skok
in Louis Lončarič.
Bock Springs, Wyo.: A. Justin in VaL Stalich. Kemmerer, Wyo.: Josip M otok.
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost Je 21 pri 28 palcih.
Cena 15 centov.
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t d-V zalogi imamo tudi
Novo stensko mapo cele Evrope.
Cena ji je $1.50.
[ Pri naa je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Rusije, Nemčije, Francije, I Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in ! vsak stane 50 centov. I Naročila in denar pošljite na:
! Slovenic Publishing Company,
j 82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.

Po znižani ceni!
Amerika in Amerikami
Aplmal Rev. J. ftf. Trunk
je'dobiti poštnine prosto sa 12.50. Knjiga je Tesana t platno in sa spomin jako prilična.
Založnik je imel veliko stroškov in ee mn nikakor n Izplačala, zato je cena pniiana. da ee vsaj deloma pokrijejo veliki strofiki. Dobit£je pri)
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New Yovk, N. T
PRIPOROČILO.
Rojakom v Steelton, Pa., okolici naznanjamo, da je
m
Mr. M. PAPIG,
128 Frederick St., Steelton, Pa.,
naš zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list 1 'Glas Naroda" in izdavati pra-voveljavna potrdila. — Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo 'G-las Naroda'.
» a » a >
ROJAKI NAROČAJTE SB NA GltAS NARODA", NAJTBOJI SLOVENSKI DNEVNIK X Dft&AVAH.
a—m—•—a—■ ■ ■
!
Veliki vojni atlas
tojsknjocih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh velesil
Obsega 11 raznih zemljevidov.
na'20tih straneh in vsaka stran je 10£ pri 134 palca velika.
Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atlas
obsega^devet raznih zemljtvidor
ne 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena samo 15 centov«!
Vsi~zemljevidi so'narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudiZoznačen obsegfpovršine, katero]zavzemajo«posamezne države.
Pošljite 25c. alifpa 15c. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo izaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
m
Cnmcagnie generale fnllanflpe
tFrancoska^parobrodna družba.) I
Diriklm (rta do iHavre, Pariza, Švice, laomosta In Ljabljana
.AIPHOVENCE*1
Poštni parniki so:
HLA SAVOB^KUCnJULOKKAir*!"
"LA FRANCK*
W ■
kpUdi ta a« bodp i - -
______Bifat
_____»Mtlb tedoik bradata bAm. ki a«
bodo tapadata la a« bodo postal« »tre. O toka I dal popolnoma ozdravim nvmstinm, kootiboi. te-•aaJo po lokah. ao«ab ta hrfatealcL Ram. evofcH. ao, bala. tura. krasto ta ko rja očooa. bradartoa. pokanja aom. rabllao Itd. odrtraatai v trak daoh. MoJa sdrarlla ao redatrirana r Waablnctmia. ■noiifiln, da .o (tati In najbolj aopa takoj po PMilkl PoIUhb ca nitn].
JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St., Cleveland, O.
N. B. Oawa. M W raM raeia BdravUa
inerika ii AmerikaneL
Spisal BEV. J. M. TRUNK.
Slovenic Publishing Company
je prevzela v zalogo rojakom že znano knjigo Rev. J. M. Trnnka:
AMERIKA IN AMERIK ANCL
Ni naš namen izreči na tem mestu kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrstno delo,, katerega bi si moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi v lasten poduk, bodisi kot darilo svojcem in posameznikov, na katerih bo v stari domovini, kjer se gotovo zanimajo starši ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak clan družine. Knjigo krasi nebroj lepih slik, med katerimi bo marsikdo zapazil ali samega sebe, ali pa dragega znanca iz sedanjili ali preteklih dni. Čudimo se le, da je povprašanje po knjigi primeroma majhno, menda radi-tega, ker se ni vprizorilo zanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednost. Cena elegantno v platno vezani knjigi je $2.50 s poštnino vred. Za isto ceno se odpoSlje knjigo na katerikoli naslov v stari domovini.
—^».iias.AM
iifiiiitiiMrft^Vlž

..'-•Ji- ifctf * i &L
Blovenio Publishing Oo^
82 Oortleadt 8t^ New
—' .................'
Ekspresni parniki so: MCkkagoM, "La Tonraine", "Rochambean" in "Niagsra" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORE
corner Pearl St., Chesebrough Building. Poštni parniki odplujejo vedno ob sredah iz pristanišča številka
57. N. R.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA '4 GLAS VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
NARODA", NAJ-
MF" Denar meCete proč I
ako ne podpirat« ■▼•}ega rojaka. Pri rnsnl dobit«
izvrstna domaČo vini
gslon po 75 c, in vsC.
Pri odjema ▼«£ kot 10 galoa d&jnm p«> pait, ter sa posebno pri poro ta m elavo in iloT«oikim druetvtm ob priliki kak« rut-Ure, tudi ornim sa svatbe.
V salogi imam lrrrftn« domafi« klobas« In vsakokratno frocerijsko blago, katerega ljubi nal Bared. Pošiljam denar na ree strani KTCta ia parobrodne liatke za tsc
firoge. Zaitopam "Glaa Naroda", prodajam n kupujem avstrijski denar. S tvrdko Frank Bakier sem t trgovski sveti. Upravljam ne t notarski posel spadajefie dela, ker teas Javni notar, (lfetary Pnblic.)
PRANK J13R40VBC' ISS1 W. Z2ai Stmt,	CUcac*. SL
PHONE 249
Zastopnik "GLAS NARODA9*
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Frank Petkovšek
Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKER STREET
WAUKEQAN,
PRODAJA fina vina, Izvrstne smotke, patentirana zdravila.
PRODAJA voždo listke vseh prekomor-
skih črt.
)
POŠILJA denar ▼ atari kraj zanesljivo in pošteno.
UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dela.
"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. NAROČITE SE NANJ!