»•¿•Uta un i tnal V TA ^to-year xx. _ glasilo ^iuqiwenske narodne podporne jepnote £ TZSfZtrZ iT? SJ^^Jj^SSS Chfcafco, III., pondeljek, 28. marc» (March 28), 1927. VE, ZRTVE, 2BT-VE IN 2RTVE Trije delavci so že darovali življenje na vllki stavbi. — Njih svojci so ostali brez zaščite. Washington, D. C. — Na velikem poslopju, ki nosi ime National Press Club Building in k ga šele grade, so dozdaj ponesrečili trije delavci. Reuben Washington, zadnja žrtev, je ponesrečil dne 21. marca. Odškodninski zakon ne daje nobene zaščite družinam teh ponesrečenih delavcev. Svojci ponesrečenih delavcev bodo morali tožiti podjetnike za odškodnino in dokazati na sodiščih, da je smrt ponesrečenih delavcev zakrivila malomarnost podjetnikov, ker distrikt Kolumbije nima odškodninskega zakona, ki bi kril ta ponesreče-nja. Take odškodninske tožbe trajajo tri do štiri leta ali pa še več. Tožbe stanejo denar in svojci ponesrečenih delaycev bodo morali najprvo poiskati odvetnika, ki je pri volji prevzeti tožbo, ker svojci nimajo denarja, da vlože tožbo. Ako bi imel Distrikt Kolumbije odškodninsko postavo, bi se ne bilo treba tožiti svojcem ponesrečenih delavcev za odškodnino, ampak naznanili bi smrt svojih prehAni-teljev odškodninskemu uradu in prejeli bi odškodnino, ki bi jim sla po postavi. Tožbe na civilnih sodiščih za odškodnino še niso garancija, da bodo svojci prejeli odškodnino, kajti nihče ne ve, kako bo sodišče odločilo. Uredaliki ta uprava!* prostori: SM7 8. Lawndal* Am Offlos of Publlaatioat MOT South Uwndalt Ava. Telephon«, Rockwell «90«. STEV.—NUMBER 73 Laži o kartonskih masa-ker jih niso držale dolgo Izgrede proti inozemcem v Nankingu so povzročili šan-tungski banditi in ruski caristi, ne pa kantonske iete. In kolikor je doslej znano, je bil samo eden Američan ubit. Na drugi strani pa so nervozni ameriški in britski poveljniki dali pobiti čez tisoč kitajskih prebivalcev, odrastlih in otrok. , Washington, D. C., 27. marca. —Ameriška vlada je poslala na-daljnih sedem bojnih ladij v kitajske vode. Sangaj, 27. marca. — Generalissimi Ciang Kajšek je danes ob svojem prihodu v Šangaj izjavil, da tuje sile nikdar ne u-stavijo kitajske revolucije in zmage revolucionarnih armad ne glede na to koliko boj rtih ladij in moštva pošljejo na Kitajsko. Danes se je razširila po mednarodni koloniji vest, da Francozi nameravajo izročiti svojo »kolonijo Kitajcem. • Washington, D. C., 26. marca. — Slika prave situacije v Nankingu na Kitajskem, ki je bila zavita v meglo zadnje tri dni, se je polagoma zjasnila in razgalila oficijelne in neoficijelne laži, katerimi so prodanski žolti šmoki nasičevali ameriško ljudstvo. Prvič je zdaj jasno, da so bile vse kričeče brzojavke o "masa-kriranju velikega števila Američanov" navadna laž. Uradniki mornaričnega departmenta danes sami priznavajo, da so bila prva poročila pretirana. Vest, da je bilo 16 ameriških pomorščakov in 100 civilistov ubitih v bila le golo domnevanje. Današ- P» kompanije na malem hribč- Nankingu, ko so kantonske Čete To cfnranja t ndšlrodnVrakajzavsela mesta zadnji, četrtek, .je centrirali postavo za Distrikt Kolumbija pokazuje, kako važno je, da se delavci zanimajo za politiko. Važno je tudi, da se bratske podporne organizacije, v katerih tvorijo veČino delavci, brigajo v svojih organizacijah, kakšna je politika: ali je ta politika delavska ali protidelavska. Kon-gresniki in senatorji se niso izvolili sami v kongres, ampak izvolilo jih je ljudstvo, ki je po ogromni večini delavsko. Ako bi se bratske podporne organizacije — ne samo ena ali dve, brigale, kakšna je politika, tedaj bi bili v kongresno zbornico in zvezni senat že zdavnej izvoljeni možje, ki bi sprejeli odškodninsko postavo za Distrikt Kolumbijo, in svojcem treh «mrtno ponesrečenih stavbin-«kih delavcev bi se ne bilo treba tožariti za odškodnino. Tisti, ki kriče, ven s politiko iz bratskih podpornih organizacij, imajo pri tem svoje na-^«ne, in sicer te, da članom v bratskih podpornih organizacijah vsilijo svojo poirako, ki je Pa protidelavaka. DELAVSKI INTERNACIJO. NALI OSTANETA SE. RAZDVOJENI. Amsterdam alta Internacijonala je jaano odgovorila. Amsterdam. Holandska. — Savski internacijonali osta-še nezdruženi. Eksekuti-^ Mednarodne delavske stro-iVne federacije (amsterdam-^ internacijonale) je odgovo-nl» na intervencije britskih ,r"kovnih društev, da morajo *ami priti na konferenco ** druženje z amsterdamsko mttrnacijonalo. Dokler se to ri' ?yodi, se ne more obdržavati konferenca; ■Britski strokovni ^delavski kres je skozi svoj splošni M '»pomnil amsterdamsko v*no intemacijonalo na M"ko resolucijo in druge, o "Hh »e je domnevalo, da od-k H> pot za konferenco, na "H se bodo vršile razprave za P»ed amsterdamsko in vndon, 26. marca. — Londonski listi, posebno "Timea", ao prinesli detajlirana poročila iz italijanskih virov v Tirani, Albanija, o veliki mobilizaciji jugoslovanske armade, ki ae zbira ob albanski meji. Poročila ae glase, da je vaa Srbija vojaški tabor. Val vojaško sposobni možje v okrožjih Ipe-ks, Mjtrovice in Prištine ao po« zvani v armado. Avtotruki prihajajo vsako noč v hribe Jakovo in dovažajo - bojni matorijal. Dalje poročajo Italijani, da Redžeb Sala, bivši minister albanske vlade škofa Frana No-lija, se nahaja v Podgorici, kjer sbira prostovoljce za revolto v Albaniji. Vodja vstaških re-krutov Štefan Lazovič je te obo-rožil 1500 Črnogorcev. Beigrad, Jugoslavija, 26. mar-ca. Jugoslovanska vlada je odkrila obširno špijonako organizacijo v alužbi Plalijo po vseh strategičnih In obmejnih točkah. Dva žurnaliata in eden advokat ao bili aretirani. Pričakujejo ae nove aretacije. Berlin, 26. marca. — Anglija jo povabila Nemčijo, naj prisostvuje predlagani mednarodni preiskavi plede vojnih priprav v Jugoslaviji na temelju obtožb, ki Jih Je izrekla Italija. Miital komlsir podntil bossa o vplivnosti pakti Mnogi delavci so prejeli več mezde, kot so Jo pričakovali. Denver, Colo.—Veliko delavcev je prejelo veliko več mssde, kot so delavci pričakovali, da jo prejmejo, ker je komiaar Charles D. Vail. energično • nastopil proti Levy Construction kompa-ni j i, da plača delavcem po pet dolarjev na dan za ossmurno delo. Ta družba je gradila viadukt za mesto in se je skušala izogniti točkam v pogodbi glede mezde na ta način, da so morali delavci podpisati izjave, da so prejeli legalno mezdo. Legalna mezda je pet dolarjev na dan za osemumo delo, a kompanija Je prisilila delavce, da so delali po devet in deset ur dnevno, da so prejeli pet dolarjev dnevne mezde. To se je izvedelo in tako Je komisar Vsil oglašal v listih, ds se naj zglasijo delavci, ki niso prejeli legalne mezde in da pridejo ponjo. Zadržal je tUdI izplačilo zadnjega obroka za kom* panijo in izjavil, da ta obrok ostane pridržan, dokler zadAJi delavec ne dobi. tega, kar mu gre. Delavski list "Colorado Labor Advocate" piše, da ae Je sadnjs meatns administracija izgovsr-jals, ds ji je nemogoče Izvesti te določite v pogodbi. Mr. Vail pa nI tega smatral za nekaj nemogočega. Mestna admlniatrscijs je poštena z delavci, ako hoče hiti poštens z njimi. Vail to dokazuje a avojim činom. TorlJI podpirajo tajao kalHiks fsšlsts Amsterdamska strokovna Inter-ns«IJonala bo šadevo pretakala. Pariz, Francija. — .Eksekutl-va amsterdamske strokovne internacijonala bo še pred bodočim njenim kongreaom, ki ae bo vršil v Parizu, preiskala obtožbe, da britska vlada tajno podpira fašiatovske elemente v bul-Ijških deželah. Obtožnica, da britska torijaka vlada podpira fašiste v baltiških det «lah. je prišla od neke deželno delavske strokovne centrale Is baltiških dežel. O terorističnih činih proti socialistom in komunistom poročajo is Litve, Estonije In Poljske. TRGOVSKI USLUŽBENCI PREJELI MAJHEN PRIBOUAEK. Nova pogodbe veljavna sa dve leti. Cikaški zamorci proti sedanje« mu županu. , Chicago. — Večina člksških zamorcev se je strnila v skupino, ki podpirs W. H. Thompsons za župana, proti sedanjemu žu-psnu De ver ju. Obe se obaiplJHs z vsemogočimi lepimi priimki, ki so v risvadi pri krllansfcih ksndidstih v kampanji za stol. ce. Kden drugemu očitata korupcijo, Pori ui ujet s se nsrsv* nost vulgsrnih izrazov, a ljudstvo vse z Jobovo isitrpežlji» vostjo prenese In volt za nju. Ksko dolgo še? "Pesdies" gre ns oder. New York. — Franees Hee- nsn. znana "Breskvka" iz sferr a "papsnom" Browifingom. je podpisala pogodbo z neko vsu-devilsko družbo, ki potuje okrog mo-1 po deželi. Družbs Ji bo bsje pis-j ¿sls $100.000 za sezono. na provizorična meatns vlsds. |Nj,h ^ predloži volil- Centralna delsvsks unijs zs rem na splošno «laso vanje. htevs odslovitev smeriških Inže- 1 nirjev v zvezi z lokslno prlsta j Deaver, Culo.—Mestni ualuž- nlščno atavbno tvrdko. ksters | bencl zahtevsjo, ds se njih dnev- »rrsdi smerjške topničsrke. na m«-zda poviša s pet na šest ________- dolarjev. Njih zshtevs na pred- . i u_loži vollJc««m dn«» 17. maja na Ateistični dijaki se organiziraj ^^ ^^ Vf|iko d„. Msdison. Wls. — Visoko*>lci ,avc€v onih. ki delsjo v ns wisionsinski univerzi so or> 1 p^^jh, so zaprli jeni samo pole-gsnifirsli "Clrcle of Godless" ; ti Sp|oh ^ d0|*rjfV dnev- (krožek brezbožnih), v kstersm ' w mMe strsnki: |sidjetniki In de-Isvci. BRITSKO DELAVSTVO NAPADE TORJJE Tortji so pripravili prolMeUv ake predloge. — Ampak poguma nimajo oddati prvega strala. — Zato gs je oddalo delavatvo. ' London. Anglija. — Prvi stre« li v politični legalni bitki glede delsvakih strokovnih društev, ker so toriji grozili, da pridejo s protidelavakimi zakonskimi predlogami so padli in oddala jih je britaku delavska stranka. Toriji so imeli sakonsko predlogo že sdavnej pripravljeno, toda z njo se ne upajo priti na dan. Delavci pa niso ostali osamljeni pri razmerevarenju proti-delavskih zakonskih predlog. Lloyd Georgc, drugi liberalci in nekaj konservativcev je govorilo proti torljskiip namenom ta /usužnjenje delavstva. J. II. Thomas je opomnil torije na napad na strokovno organisirano delsvstvo leta 1002, ko se je šlo zs tarifni Valejev odlok, ki Ja pomagal, da se je delavsko zastopstvo v parlamentu pomnožilo od 11 na 52 saatopnlkov in na Oabornovo razsodbo leta 1000, ko Jo število delavskih poslancev poskočilo na 122. J^ Clynes Je spomnil torija na dopolnilne volitve, ki so se vršile po splošni stavki. Delav-aka stranka je prejela več ko 76,000 glasov, konservativci pa samo 78,000. Vprašal Je tudi vlado, ki bi rads postavila generalno stavko izven zakona, kje bo vlada zastavila meje generalni atavki, kdaj je generalna stavka in kdaj ni generalna atavka. . Toriji so zdaj post si i bolj pre« vidni pri svojih napadih na delavsko strokovno gibanje in se ne zaletavajo več v aaesmente, ki ' Jih strokovno organlilrani delavci plačujejo sa politično akcijo. Humi se, da se bo na-mersvsns prodloga pečala v splošnem z generalno stavko In stavkovnimi stražami. Delavatvo Je doaeglo eno zmago v parlamentu, Predložena Je bila predloga, da ae delavci kaznujejo, sko prejmejo denar iz tujszemstva. Ta predloga Je bila poražena a 103 glasovi pr6ti 75. Predlogo so prsdlsgsli toriji, ki so se penili jeze, ker so ruski delsvel poslali $6,000,000 v pod|x>ro atavkujočlm rudar» Joto. _ ORGANIZACIJA ŽELEZNI' AKIII BRZOJAVNIH USLUŽBENCEV TRAJNO NAKAACA. Vssk mesec se število članstva pomnoži. SI. I ¿Hita, M©.-—Odksr so žs-lezniški fcrzojsvni uslužbenci sklenili, ds bodo sgltlrali za na-rsst svoje orgsnizscije, se je vssk mesec |iomnožilo članstvo. V mesecu februarju je organi-zscljs pridobils »51 novih čla- nov, Otrok brsz golisnrs )e umrl. j Chicago.»— Kekordns op«rs-rijs. izvršen* zadnji četrtek v| Jscknon Psrk tlospitslu ns |s*tl dni stsr^m detetu, ki se Je rodilo z zsrsšCrnint goltancem fn nI i moirlo Mprejemsti hrane, se nI' obmsls. Štiriindvajset ur kss-neje je otrok umrl, Opsrscljs, mends prvs te vrste, je bils Iz-vrSens s t « m da so novorojencu pttre/sli trebuh in mu vtaknili irumijssto cevko v lelodet za do- Obotrelil se je s traveresaico. Berkeley, Cal. — John Hsg-gerty, šolski hišnik, Je v petek kosil trsvo i jo trstsh okrog šola z ročno strojno koso ali travo-resnico, Klin« so jsibrsle iz trave strelni nsboj in gs stisnile, nakar Je ekaplodirsl in krogla Je posnets hišniku kožo na o-brsdku, •■...' Dobs žMJenja v državi proča American HoHety for the Cootrofvaf ('MiHi-r, je |iov)»rečna doba tiv-IJenjs ljudi v lllinoisu podsljša-na. kljulitemu d« Je rsk še precej rszširjen. Rak Je sedaj na četrtem mestu bolezni v Ameriki, pred par leti i* Je bil na šestem mestu. Zsdnjih par let se Je pri-čel hitro širiti, medtem ko so druge bolezni bile premagane. PROSVETA bi GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPOENE JEDNOTE LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEPNOT» Odmevi nedavne tragedije nevednosti. Rokopisi se IM vraiajo. Cena oglasov po dogovora. Naročnino: Zcdinjm« driave (irren Chicago) $6M aa bHjUO " pol leU in $1.25 aa trt $146 ta trt Chicago in Cicero 1**0 na Uta. $*•** «• P°' in aa inoaamstvo $8.00 Naalar ta vea, kar lau etik s "PROSVETA" SS57-59 Sa. LavaJale Aveaae. CMcage, -THE^ENLIGHTENMEN'r Orgaa ef the Slaveae National EeaefH^gedsty._ QWmti fcy tte Slareaa JfaHaoal Advertising ratee on agreement. United SUte. (except Chicago) and Canada V> 00 par jaarf^ChSiroW 60~ »rwi forciirojôqntriea >8-00 MEMBER of THE FEDERATED PRESS Detam r oklepej« a. pr. (Feb. ZSÜH. eai. da va* Je • Um dnevoai potekla aaraêalaa. Pojavite )e praroca.ao da ee vam ae natavi ALIGOSPODARSKA DEPRESIJA ZOPET PRIHAJA? Ali gospodarska depresija, ki je med ljudstvom poznana pod imenom slabi časi, zopet prihaja? Kadar prihaja gospodarska depresija, kapitalisti prav zanesljivo ne napovedujejo njenega prihoda. Do danes še ni noben kapitalistični Ust naznanil njenega prihoda, na ta način, da bi delavci in farmarji vedeli, kdaj pride in se tako nanjo pripravili. Tudi noben list še ni povedal, da se gospodarska depresija pojavi v določenem tednu, mesecu, ali pa celo na določeni dan. Gospodarska depresija prihaja počasi in njen prihod opazijo le oni, ki skrbho opazujejo vsa znamenja, ki govore, da je v narodnem gospodarstvu nekaj nezdravega, kar se razvije v bolezen, ki ji pravimo gospodarska depresija ali pa depresija v industriji. Delavd navadno občutijo depresijo v industriji, kadar jim preddelavec pove, da nimajo več dela, in če'natp gredo iskat delo v druga podjetja in jim povsod povedo, da ne potrebujejo delavcev. Farmarji spoznajo, da je v gospodarstvu nekaj narobe, ko ne morejo spraviti svojih produktov v denar, ali jim pa zanje ponujajo tako nizke cene, da ne krijejo produktivnih stroškov. Ob Novem letu so listi poročali o veliki prosperiteti, ki se je razlila preko Združenih držav, o ogromnih divi-dendah, ki so jih korporacije in kompanije razdelile med delničarje. Na podlagi teh poročil so mnogi sklepali, da bo v gospodarstvu letos še več življenja, kot ga je bilo lani. Illinoiski delavski department pravi v svojem poročilu, da povišanje števila zaposlenih tovarniških delavcev za šest desetink odstotka ne tvori podlage za optimizem. Ampak ta pojav tvori le mejnik za padanje števila zaposljenih delavcev, ki je pričelo padati meseca septembra 1925 in je padlo v štirih mesecih za pet in pol odstotkov. , Statistika pokazuje, da je bilo v mesecu februarju letošnjega leta število zaposljenih delavcev za tri odstotke nižje kot v mesecu februarju leta 1926 in za deset in za dve desetinki odstotkov nižje kot v mesecu februarju leta 1923. Državne brezplačne posredovalnice za delo poročajo, da se za vsakih sto služeb oglasi dve sto štiri prosilcev, medtem ko je v mesecu februarju leta 1926 bilo za vsakih sto služeb le 170 prosilcev. Delavski department temu dostavlja, da od meseca februarja leta 1922 še ni vprašalo toliko oseb za delo kot letos. Največ brezposelnih delavcev je bilo v Chicagu in okolici, Jolietu, Peoriji in Aurori. V teh mestih se je priglasilo za vsakih sto služeb več ko dve sto prosilcev. To je razumljivo. Cez zimo odhajajo delavci v industrijska središča. Tudi v Detroitu ni tistega življenja v industriji, kot je bilo lani v mesecu marcu. Poročilo pokazuje, da je v drugem tednu meseca mnrca t. 1. bilo zaposlenih v de-troitskih tovarnah 227,613 delavcev, v mesecu marcu leta 1926 pa 269,959. ^ Bankirji pravijo, da je to prikazen finančnega obtoka, ki se redno pojavlja in ob gotovem času. Za delavce in farmarje je vseeno, kako bankirji imenujejo to gospodarsko prikazen, kajti fakt je, da letos dela veliko manj delavcev v rjtvno tistem času, kot lani, dasi-ravno je bila zima izredno mila in so se pričele delati priprave za gradnjo cest, poslopij, mostov, jezov, fečnih obrežij in druga stavbinska dela. Gospodarski položaj se lahko še obrne, ampak znamenja so tukaj, ki goVore jasno kot Mi dan, da je v industriji manj dela kot lani. Sezonske industrije letos ne pokazujejo, da je v njih zaposlenih ravno toliko ali pa Ae več delavcev kot lani Ampak statistika govori, da je letos vprav v sezonskih IX Jn ul' ***** ^ 10 * . %J ' >l«u\ v sezonsKin odkrili jsko onostsvno sredstvo. industrijah zaposlenih manj delavcev kot lani. Taki sta- po katerem je mog»w* določiti t i Stic ni podatki povedo delavcem, naj ne bodo preveliki d**" imun (neokužljlv) optimisti glede gospodarskega položaja. ljrotl daviei ali n«. ------ Ni dolgo tega, kar je otrok nekega priselnika v New Yorku zbolel na davici. Starši niso pozvali zdravnika niti niso šli z otrokom v kako izmed številnih javnih klinik. Stanje otroka se je poslabšalo od dne do dne, in končno je prestrašeni oče šel v lekarno in vprašal za lek proti kail ju; Lekarnar je poizvedoval po zdravju otroka, izprevi-del, da gre za nekaj resnega in mu naavetoval, naj pokliče zdravftika ter mu celo pomagal najti zdravnika v soseščini. Zdravnik je dognal, da je bil otrok že dolgo bolan na davici, in mu dal antitokain na običajen način, namreč potom vbrizg ganja pod kožo s hipodermično iglo. To je bilo vse, kar je mogel storiti za otroka, katerega bolezen je bila zanemarjena toliko dni. Antitoksin je bila edina mogočnost rešitve, ali tudi to je bilo prekasno in otrok je umrl. Oče, ki ni razumel, zakaj je šlo, je v svojem obupu obdolžil «m rti zdravnika in njegov vbrizg in ko je zdravnik zopet prišel k njemu, ga je ubil s kuhinjskim nožem, češ, da je zastrupil njegovo dete. . Da je oče le imel malo 'pojma zdravstvenih stvareh, bi se tragedija ne bila nikdar pripetila. Pred vsem bi bil oče pozval zdravnika pravočasno in antitoksin bi bil skotej gotovo reiil otrokovo življenje. Kaj je torej antitoksin, ki se rabi za zdravljenje davice (dif-terije)? Ta bolezen, kakor vse nalezljive bolezni, je provzroče-na od posebnih klic ali bakterij. Klice dajejo od sebe neki strup. Da se ta strup pridobi na umeten način, dene jo klice difterije v nekaty žolico in jih pustijo v nji nekoliko časa, da se tam za-redijo in pomnožijo. Na to jih ubijejo potom, karbolne kisline. Strup, ki je nastal iz klic, zare-jenih in ubitih na opisani na-čin, se zove difterijski toksin. Konju petem vcepijo nekoliko tega toksina. Odporna sila živali provzročuje, da se v njeni krvi ustvari neka snov, ki kot proti-strup odvaga vpliv toksina. Ta snov ali serum se zove antitoksin za difterijo. - / V vsakem slučaju, čim zdravnik sumi difterijo, takoj da bolniku antitoksin. To je jako previdno ravnanje, kajti bolezen hitro napreduje in zamuda 12 aH 24 ur utegne biti smrtonosna. Zraven tega je antitoksin jovsem neSkodljiv, ako se iz-taže, da ni šlo za davico. , Ako bolezen ni difterija, zgodi se vendarle ne nič hudega, kajti antitoksin ne povzroča nikdar nič Škode razen tupatam malo neprijetnega občkutka za eden ali dva dni. Kadar vbrizgajo antitoksin v osebo, ki ims dsvico, storijo to v količini zadosti veliki in zado-atl pravočasno, da pomaga, kajti difterija je jako nalezljiva in se jo morejo naleztl mnogi ljudje, zlasti otroci. Cim kdo zboli na davici, zdravnik ne vbrizga antitoksina samo v bolnika, marveč tudi v vse člane družine in v vse one, ki prihajajo v ozko dotiko z bolnikom. To se zgodi, da se drugi obvarujejo pred ddvico, in tomu se pravi Imunizacija. Imunizacija obstoja v tem, da se v telesu zdrsvih ljudi povzroči razvoj protistrupov, tako da imunizira-na osebs ne zboli na nalezljivi bolezni, tudi pride v dotiko z bolnikom. Doza potrebna za imunizacijo ni tako velika, kakršna se rsbi zs lečenje bolniks, ali navadno je zadosti velika, da obvaruje ljudi, izpoatavljene nevarnosti davice, za vsaj mesec dni po injekciji. Ik>bro je zapomniti ai, da izkušen /dravnik zna ugotoviti, da-li kdo utegne zboleti na da- koliko kapljic posebno prepari-ranega difterijskega . toksins. Koža se potem natančno opazuje, da ae vidi. da-li se prikaže neka karakteristična rdeča lisa na mestu, kjer se je napravila injekcija. Ako ae tekom dveh ali treh dni ne prikaže nikaka lisa, zdravnik ve, da se dotičnik ne more nalezti dsvice. Vsi starši bi radi vedeli, da-li so njihovi otroci podvrženi nevarnosti difterije. Schickova preizkušnja jjm to pove. Za one, pri katerih se je prikazala karakteristična rdečica in ki so torej podvrženi davici, federalna zdravstvena oblast svetuje vrsto obvarovalnih injekcij enako oni, ki se je izkazala tako uapešna proti legarju. Za obvarovanje proti davici se rabi poseben serum, takozvani toksin-antitoksin. Ko se ta vbrizgne v osebo, katere okuž-1 ji vos t se je dakazala potom Schlckove preizkušnje, nastane v njenem telesu imuniteta, tako da ne more zboleti na davici. Ta obvarovalna metoda obstoja iz treh malih injekcij, \\ se vbrizgajo v razdalji enega tedna med eno in drugo. Ne nastane ni kaka rana vsled teh injekcij, kakor je to slpčaj pr| cepljenju koz. Ii^Jicije so p9polnom neškodljiv?. Vsi otrppi, stari čez eno leto, bi morali biti deležni Schickove preizkušnje'. SUIE IZ trok des Ivržen da t star, je »•Malo od raslih zboli na davici4 ker so razmeroma imuni proti nji. Oni pa, ki so podvrženi nevarnosti davice, ako je Schickova preizkušnja to pokazala, postanejo imuni vsled injekcij toksin-anti-toksina. Morda v 96 odstotkih vseh slučajev imunizacija traja mnogo let, bržkone vse življenje Difterija je nalezljiva bolezen, ki nastane vsled vpliva škodlji ve klice aH bakterije. Ako klica najde ugodno stanje za svoj razvoj, provzroči vnetje grla. Bolezen se ponajveč • pojavlja med otroci in je slična vnetju grla ali bezgavk. 1 Čim nastane najmanjši sum, utegne otrok imeti davico, je treba takoj poklicati zdravnika. Ako je grlo vneto in so bezgavke (tonsill) preobložene z belkastimi luskinami, gorate takoj sumiti prisotnost te nevarne bolezni. Nikar ne čakajte za na-daljne simptome. Nikar ne odlašajte, da ndtttopi vročnica ali da otrok hudo zboli. Pokličite zdravnik takoj, «kajti difterija se dostikrat strašno hitro razvije in utegne biti smrtonosna, ako se takoj ne loči ha pravilni način. Cas je največje važnosti, čim prej zdravnik odkrije bolezen, tem hitreje 'more dati bolniku potrebni lek. Treba ai je zapomniti, da je difterija ozdravljiva in v veliki meri preprečljiva. Difterija je bolezen, za katero /ef znanost odkrila protistrup (antitokain); po mnogih letih prizkušnje je antitoksin sedaj splofcno priznan kat lek, ki more preprečiti smrt radi difterije. Preclho so odkrili ta antitbksin, ¡je v jjplovici slučajev d&vlce ] nastopila smrt. Dandanes le 'po eden izmed osmih «umre za to boleznijo. Pa tudi ta mortallteta bi bila lal^ko veliko manjša, ako bi se antitoksin vbrizgal pravočasno in pravilno. Dokazana je, da je davica vedno ozdravljiva, ako se antitokain vbrizga tekom prvih 24 ur, kar se je bolezen začela. Važnost pravočaanega lečenja mora biti stsršem v svarilo, naj pokličejo zdravnika, čim se bojijo, da je otrok zbolel na davici. Dobro je tudi znati, da se difterija najboljše leči v bolnišnicah in da bolniki imajo tam boljšo priliko za ozdravljenje kot doma. Zdravniki in bolničarke, ki Imajo Izkušnjo z nalezljivimi boleznimi, so bolj vešči, kar se tiče lečenja in varnostnih mer. nego domači ljudje. V bolnišnici je latje čuvati kva-rantino kot doma. kjer nastane nevarnost za druge otroke v družini in v soseščini. . Starši morajo sodelovati t zdravstvenimi oblsatmi v borbi proti na-To sredstvo J lesi ji vim boleinim. Soeijalna • Razmere v rovu. Wilkes Barre, Pa. — To mesto šteje okoli 76,000 prebivalcev, krog in krog je na ducate malih naselbin, katere so vse zvezane s . poulično železnico. Mesto ima nekaj tovaren, ali glavna industrija je trdi premog, krog in krog vidiš rov pri rovu in pri vsakem rovu gora kamna, kar je znamenje, da je premog močno pomešan s kamenjem. Premogove žile so vsakovrstne od 15 do 18 palcev in še več, pa večje žile so že ve-žinoma izčrpane. Po tanjših žilah je pa delo prav naporno. Žile ležijo veČina pošev od 10 do 90 stopinj, nekatere žile so na primer en čevelj premoga potem 1 čevelj kamna in zopet en Čevelj premoga in en čevelj kamna. Seveda, ven mora vse, torej si vsakdo lahko misli, kako delo je to. V več krajih je trebd tako kamenje zastonj premetavati ali nakladati. Kompanije so se še sedaj začele u-pirati plačevati za tako mrtvo delo, kar kaže, da bodo drugo leto gotovo plače znižali, ko pride ratifikacija. Plače so že sedaj nizke, naprimer navaden kom-panijski šiht je $5.28, poklada-lec tračnic dobi $5.75, dočim je na centralnem mehkem premogu v Illinoisu navaden kompa-nijski šiht $7.00, polagalec po $7.50. Pa ne mislite, da tukaj ni unije. Vsi rovi so 100% organizirani ravno v tej uniji, U. M. W. of A. Ravno sem Čital dopis iz Aur-burna, 111., o izidu zadnjih voli te v v glavni odbor U. M. W. of A. Tako je bHo tudi tukaj. Vsi smo stavili na Brophyja in mislili, da se bomo Lewisa iznebilL Naš lokal je dal Lewisu šest glasov, Brophyju pa 113, in tako smo čuli od drugih lokalov. Nazadnje pa Čitamo: Lewis ima toliko tisoč večine I Amerikan-ska pravica, kje počivaš! Naj še omenim, da je Brophy ravno prefi volitvami bil tukaj na govorniški turi. Povsod so- mu zapirali pot, policija ma je hotela preprečiti najem dvorane. Vse drugače je pa bilo zadnjo stavko 1925 na jesen, ko je prišel Lewis sem. * Mesto Wilkes Barre mu je dovolilo, da je govoril v sredi mesta na Squaru. Zakaj je taka razlika, vsakdo ve. — A. Zupan. ŽARKOMET Cerkveno zavajanje v Detroitu. Detroit, Mlch. — Delavske razmere v Detroitu so če dalje slabše. Na stotisoče je brezposelnih, kajti avtomobilska industrija zastaja, Za S. N. D. ni posebnega napredka. Najbrž radi slabih delavskih razmer... K akciji za S. N. D. je pred nekaj meseci pristopilo tudi katoliško društvo in kupilo par delnic. Bilo bi hva levredno, če bi se cerkveni ljudje v resnici s pravim namenom pridružili k tej dobri stvari, katera bi bila v korist vsem. Ampak namen cerkvenjakov je bil prav gotovo talé. Poprej jih ni bilo nikjer zraven, dokler si niso umislili zidanja cerkve. Njih namen je bil: kupimo nekaj delnic pri St N. D., s tem dobimo stare Detroitčane za našo sveto stvar in za naših- par dolarjev za S. N. D. bodo oni prispevali po stotakih za cerkev. Ko so hodili po hišah ter kolek-tali za cerkev, so pronašli, da je njih namen padel v nič ter se ni obnese!, kot so si predstavljali. Odtod sedaj sovraštvo od cerkvenjakov napram avobo-dcmiselnim starim slovenskim nsselnikom. Stari Detroitčanl so dobro vedeli za grehe calu-metskih cerkvenjakov, ko so se sem naselili, in Jih zato niso sovražili. Sicer Je pa nam znano, kjer se ustanovi ja fara ali ista že obstoji, nastane sovraštvo med rojaki. katerega najbolj povspešu-Je črni parazit. # To se je kakor že omenjeno pojavilo tudi tukaj. Dokaz temu je njih farni listič, kateregs urejuje njih župnik ter ga pošilja vsem slovenskim naseljencem v Detroitu. razen onim, kateri so odklonili gs prejemsti. In med temi sem jaz. Prišls mi je v roke msrčna številka ome- Ljubeznjive grde pošaati! Fašisti požigajo socialistične dvorane in tiskarne. Bravol Fašisti dinamitirajo slovenske narodne domove. Lopovi 1 Fašisti izgnali vse socialistične župane. Tako je prav! Fašisti vrgli na cesto slovenske učitelje. Divjaki 1 Fašisti zatrli vse socialiatične in komunistične liste. 2iveii! Fašisti zaprli slovenske šole. Strela jih ubila! t Fašisti postavili križ v šole in prepovedali pornografijo. Bog jih blagoslovil Fašisti prepovedali moliti slovensko. Vrag jih vzemi ! • e e Odgovori na uganko št. 9. "Mišigančan" je pred enim tednom zastavil uganko: Kaj dela Bog v nebesih? — Prišlo je 37 odgovorov. Prvi je odgovoril A. Šetinc, 2227 S. Wood st., Chicago, 111., takole: Bog za mizo sedi, se za glavo drži in premišljuje, tzakaj nobenega popa v nebesih ni. V istem smislu je odgovorilo drugih 18 čita-teljev in 18 čitateljic, ki so prišli za njim. Drugačni odgovori : Anton Rehar, Claridge, Pa.: Bog na tronu sedi, si brado podpira, se okrog ozira in se mu dobro zdi, ker nobenega popa v nebesih ni. Odgovor iz Clevelanda: Tq, kar dela «dolar v banki. Nebesa so banka, dolar je bog, uslužbenci so svetniki, delničarji pa hudiči. . Mrs. Frances Krasovec, Detroit, Mich.: Bog premišljuje, kam so ljudje zapravili svojo pamet in pravice, katere jim je dal. Mary Jerman, Chelsea, Wis.: Po nebesih se sprehaja in an-geljce napaja. Bog ni ustvaril prohibicije, torej v nebesih pijejo. Ker pa je Bog izvor vsega dobrega, gotovo sam deli pijačo, kajti brez pijače ni dobrote. Ce pa Mišigančan ne verjame tega,-naj gre v nebesa pogledat — a preden pojde s gledat, bo rajši meni poslal obljubljeno čokolado. Kathrine Krainz, Detroit, Mich.: Bog v nebesih najbrž spi kot kralj Majtaž, ker drugače bi se gotovo bolj brigal za svet. čitateljica iz Lk>ydella, pa . Mišigančan naj prej odgovori kaj dela hudič v peklu. Dva čitatelja in tri čitateljice so odgovorile: Nič — ker ga ni > "Mišigančan" naj zdaj stori svojo dolžnost in pošlje nagrado. • e • Nove uganke. Uganka št. 10: Na kateri da-tum je bil veliki petek leta 1897? Kdor prvi reši to nalogo, naj bo moški ali ženska, ga pol vabim k sebi na počitnice to poletje in dobro mu bom postregla—Farmarka iz Wisconsina. Uganka št. 11: Katera moč goni navaden fonograf? Kdor prvi ugane, dqbi debelo cigaro, če bo moški, ženska pa iste vrednosti puder, (obrazni prašek).— Frank Lipar. . Odgovor na obe uganki bo priobčen 7. aprila. Torej podvizajte se. • ♦ • Ugankarsko vprašanje. Cenjeni K. T. B.! Poročam ti, da je gospodična Terezija Jerman, Staunton, 111., prva odgovorila na mojo uganko z dne 11. marca, ki se je glasila "Who gets the job after Coolidge dies?" Pisala je direktno meni. Dobil sem dosti drugih odgovorov, ali ona je bila prva, zato dobi kalifornijski "candy". Čudno Je, da sama dekleta odgovarjajo. Morda mislijo, da gem mlad — ali štiri križi bodo kma-lu na plečih. Pozdrav vsem čita-teljicam tvoje kolone. — M. F. Rolih, So. South Francisco, Cal. . (Uredništvo se s tem ne strinja, Le tisti odgovori, ki pridejo na uredništvo, morajo veljati, ne pa privatni. Nagrado v tem alučaju zaslužita gospodični iz Chicaga in Cicera, katerih imeni in naslova sta bila omenjena tukaj 21. marca. Nimam nič proti temu, če brat Rolih nagradi tudi miss Jermanovo, želim pa, da upošteva pravilo, ki velja za vse enako. Odslej ne bo ve»č objavljen naslov pošiljatelja uganke.) K. T. B. jatelj, rekoč: Pogledi v tale li stič in boš videl, kako blufa calumetdke in druge nevedneež. Na vse mogoče načine v tem lističu agitira za cerkev. Razlaga jim postne postave, kdaj smejo jesti in kaj smejo jesti. Posebno ženskam zabičava ter jih straši, da naj ne kuhajo mesa v postnih dneh ter da večina tega greha pade na njih. To-raj kuharica Rezika v Črnomo-Iju bo prav gotovo šla, ali je že tam v peklenskem ognju (ako je že umrla), oni trije farji, katerim je dvorila in kuhala, pa vi-cala, po razlogi cerkvenih postav, ker sem videl na lastne oči, da je trem rejenim duhovnom v petek pohala piške. Seveda farovška služinčad je pa dobila kislo zelje, fižol in žgance. Zadnji smo pa salid, nas ne doseže božja kazen. Ali ni to hujskanje, katero povzroči preprire pri raznih drulinah. Večkrat se dogodi, da se svobodomislec poroči s strogo katoličanko ali obratno. On se je že zdavnej otresel cerkvenega humbuga ter ne verjame v tisk neumnosti, ona pa še zmiraj hodi v cerkev ter posluša farja, kateri jo na vsemogoče načine straši glede kuhanja mesa ob petkih. Njen soprog je pri težkem delu in ne verjame v poste, zato hoče meso, a verna in nahujskana žena mu ga noče pripraviti. Nato nastane med njima prepir in drug drugega zasovražita. Zatem se dogode večkrat slabe posledice za oba. Brez male izjeme vsi duhovni ne vertijejo v isto. kar oče. Njih namen je, vas držati v temi, da oni lahko žive udobno na vaših tuljavih rokah. Brez male izjeme mogoče oni stokrat več zsgreše kot vi ter se ne boje nobene božje kazni. Šveda oni »voj grehe prikrivajo kolikor le morejo. Ampak vsem ljudem jih prikriti ne morejo, in ko vedo. ds nekateri ljudje poznajo Na vzhodu je trust volnega blaga zaprl trinajst svo- »hick ^.n'Lll^ T™! V"ÜÄ dÄ,° iüpni¿ Ámbro>* jih manjših tovaren, češ, da jih .organizira. £ pÄ'Ä^ Vi iT I Hoj^ njenega lističa, ds»i gs nisem njih grehe, p. rečejo- nV d.lal od nikogar izposodil, kot mi je ¡tako kot me£ vldtš. am^ u! ko, kot te jaz učim. Toraj oni, ki se drže učenim in po njih nauku vedo veliko več o peklu in vicah, se ne boje grešiti, nego mi, delavska masa, se naj bojimo. Njim so nebesa na tem svetu in jih tudi imajo, ker večina delavske mase še v temi tava. Rev. Ambrožič piše v omenjenem lističu pod naslovom "Mnogim v premislek" (er pravi, da srečuje ljudi, kateri se posme-hujejo njegovi učeni glavi, ter da radi čitanja mislijo, da je sedaj vsa vera ob tla. Yes, g. Am-brožlč, kakor hitro bo nezavedna masa posegla v dobre knjige in dobre delavske časopise in ne samo čitala katekizem, "Amerikanskega Slovenca" in "Ave Marijo" ter drugo podobno brozgo, takrat bo duhovnikom odklenkalo in morali bodo prijeti za produktivno delo v človeški družbi. Nadalje pravi rev. Ambrožih da je veliko več bral kot navadni delavec ter da po branju bi moralo biti toliko brezvercev; kolikor je pametnih ljudi, ki so nekaj tudi študirali. Ako ste Vi res tako pobožna oseba, ter da verjsmete vse tisto (kar p« dvomim), kaj ste pa vi v svoji mladeniški dobi čitali in se učili? Ali ne morda brez msle U-jeme vsega tistega, kar dane« uče druge? Ravno s istim, kar ste se vi učili, učite druge in jih držite v temi. Ako vsši pristaši radi branja znanstvenih knjig in naprednih časopisov ne morejo izgaziti iz duševne teme, v kateri jih vi in drugi duhovni šole držati, zakaj pa jim potem tako branite čitati napredne liste in knjige? Potemtakem bi jim morali isto še priporočati S tem bi naredili hvalevredno delo, ter skrsjšali sužnost in trpljefije revne delavske mase. Kdo so tisti, ki » vami debatirali o obstoju nebes, pekla in vic ter o vaši učenosti? Tudi jas bi rad slišal debato o vaši učenosti r'* nebes, pekla in vic. / Kje in kako vse isto obstoji in kakšne dokaze je še do danes, kdo doprinesel o vsem tistem, kar kakor pravite v svojem lističu, ste ns-(Dalje sa t. etraaU POPELJEŠ» 28. Politični pregled po Jugoslaviji VARODNA SKUPŠČINA V V BEOGRADU. (Izvirno PrpsvatL) <— Razprava o proračunu. Zadnjič smo prinesli nekoliko vilk državnega proračuna v Jugoslaviji» ki ga predlaga na-ni skupščini radikalno-kleri-na vlada. Minister financ, ¡¿ni ravnatelj Markovič, ki ni junec, ni v svojem ekspozeju povedal nič novega. Znano je JLovo reakcionarno stališče v ¿ledu na delavske meade, katere on smatra, navzlic temu, da K, najmanjše v Evropi, vedno H previsoke. Dosedaj so izrek-gvojo kritiko predstavniki demokratske in le stranko; Ca kritika pa je bila mila, ker obe stranki upata, pr ti na vlado in bi eventualno v tem slučaju glasovale za pro-jačun. Večje zanimanje je vzbudil poldrugo uro dolgi go-t Pribičev&a, ki pa je napadi vlado s svojimi znanimi fra-iz govorov na neštetih iodih, ki pa so ostavili ljud-o ravnodušno., ker niso bili arni. V jugoslovanskem parlamentu ni nobenega zastopnika de- liratva, zato se tam ne sliši itvarne marksistične kritike ine politike. Do sedaj še ijboljšo kritiko je izrekel Jo-iovič (Piion) voditelj srb ikih zemljoradjiikov o celokupni vladni politiki; zato prinašamo (lavne misli njegovega govora: On ugotavlja, da sam finančni inister priznava, da je dose-dsnja finančna uprava slaba, a vsa administracija razkošna in irodna. Za napredek širokih delavskih ojev se je do sedaj najmanj lo. Sedanji proračun pred-ideva, za podporo materijalne-stanja ljudstvo samo 9%, a u državno administracijo in irokracijo 60%. Osebni izdat-znašajo 4 milijarde, atvarni pa samo 3. Za žandarmerijo milijonov, za poljedelstvo pa o 268 milj. Glavni predme-potrošnje — sol, vžigalice, trolej, sladkor, špirit, tobak so monopolizirani od države in dražji, kot je potrebno. Pri h predmetih plača revno ljud-itvo velike davke. Monopolni Jconi «o pretežki za poljedelce, posebno za sadilce tobaka. Vlada ničesar ne podvzame, da bi * kmetje rešili oderuhov. Kmečki kredit odrejen na 10 ■ilijonov je zmanjšan na polovi-n. možem se ne razumeva, pa se z glažkom" potolažim." Predsednik: "To pač ni čudno da se ne razumeta." Angela Podržajeva je bila ob-šojena na 4 mesece zapora, a je kazen že prestala s preiskovalnim zaporom in veselo odšla. Požig iz maščevanja. Spomla dansko zasedanje novomeškega Porotnega sodišča je bilo otvor-jeno 7. marca z razpravo proti 561etni Mariji Krašovec, po-sestnici v Cužni vasi, radi hudodelstva požiga. Marija Krašovec je Že 15 let poročena s svojim Francetom, s katerim pa sta živela v večnih prepirih. Pred kakim pol letom hrvaške krneč-J sta se tako sprla, da jo je Krašovec spodil od hiše in prodal skoro vse premičnine. Pozneje pa sta se pobotala tako, da je Krašovec prepustil ženi polovico posestva, sam pa obdržal izkupiček za prodane premičnine. Ker sta bila, oba s tem zadovoljna, je France Krašovec zapustil posestvo in sta od tedaj živela ločeno. Obdolženka je tako ostala na posestvu sama, njen mož pa se je preselil v zidanico posestnika Antona Nadu iz Jelševca, hpdil na dnino in se preživljal s kolarskimMn sodarskim delom. Na dnino je mnogo zahajal k sosedu Antonu Radovanu, kjer so mu dajali tudi hrano. To je Kraševčevo strahovito jezilo in je povsod raznašala govorice, da ima njen mož ljubezensko razmerje z Lojzko Radovanovo. Dne 21. novembra je na Radova-novem domu nenadoma nastal požar, ki je upepelil hišo s Klemenova ljubica pred sodčki. Komaj je France Klemen *iael v kot mirne celice, že je topila pred kazenski senat «di ljubica. Angela Podržajeva, lubljanakega ^eželnega sodišča * je moralno iienda še bolj podarjena kot njen France. 2en- w je že več let poročena ter ®>a 6 otročičev, za katere pa »lo skrbi in je bolj ponosna na No nosečnost a Klemenom; i«la je, da bo mali Klemenček Je Pravi tiček, ki ga bo kmalu 10 porodu prinesla svojemu Mtfku pokazat. Predsednik: "Ali vam je da-1 France Klemen večkrat razjarila?" Obtožena: "Kajpak, je. Dejal je, da sta mu » dala njegova brata major in Njevi 7x1 ravni k na Bledu, ki lh Pa «eveda nima." J^nednik: "Da ste mogli to *rMi. Zakaj ste se pa v Kle-*** zagledali?" Obtožena: mi je ubogi preganja-Seznanila ava so v zaporu. ■ . a » m mu pozneje na sod-J'> v Ljubljani hrano." «liriki "Pa tam na Stu-Pr V'r mu pomagali, da je W >;< t pameten; aaj je pre-™ to režo in zletei v vaš ob-"tožena: "Ničeaar ne Jlm Predsednik: "V Lescah * to rekli Franci 2vabovi, da Pošilja njena tašča, ter ste d nje 220 Din. Obtože-Heveda. I>enarja ni bilo, a i« bifo vendarle treba." 'Ti-dsodnik: "AH ste mu pri ^ kaj pomagali?" Obtože-kar nam je vse prine-1 "d-ednik: "To je bil res kavalirP* Obtožena: "Da. f'»l dober t menoj.** r' K< dnik: "Pa pijete ga T "Kdo ga pa ne? Z h shrambo in kletjo ter poleg stoječi skedenj. Uničil je vrh tega Radovanu tudi vso zalogo poljskih pridelkov, hišno opravo, obleko, vino in vinsko posodo ter napravil preko 30,000 Din. škode. Sum je padel takoj na Kra-šovčevo ženo, ki je po daljšem obotavljanju svoje dejanje tudi priznala in izjavila, da je zažgala hišo iz maščevanja, ker ima njen mož z Radovanovo Lojzko ljubavno razmerje. Porotnikom so bila stavljena tri vprašanja: prvo glede požiga so potrili z 12 glasovi, dodatno vprašanje, ali je bila napravljena s požigom znatna škoda, so potrdili z 11 glasovi, ntretje vprašanje, ali je ravnala v nepremagljivi sili oziroma tako veliki razburjenosti, kakor da bi bila zmedena, pa so zanikali soglasno. Marija Krašovčeya je bila obsojena nato na 5 let težke ječe in je prijavila vzklic. Smrtna nesreča v trboveljskem rudniku. Na vzhodnem okrožju premogovnika v Trbovljah se je smrtno ponesrečil rudar Jurij Erjavec. Ko je delal v jami, so se utrgsle visoko ležeče plasti premoga in kamenja in ga popolnoma zasule. Nesreča se je pripetila 11. marca. Ponesrečenca so odkopali z veliko težavo, ker so še plasti vedno znova usipale. Pomoč je prišla prepozno. Erjavec je imel zlomljeno roko in nogo ter težke notranje poškodbe in je bil že mrtev. Pokojnik zapušča ženo in dvoje nedoraalih otrok. Pred tremi leti se je isti družini ponesrečil lSletni sin, katerega je povozil rudniški vlak na Doberni. Elektrifikacija celjake okolice. Med mestno elektrsrno in celjsko okoliško občino se je sklenila pogodba, po kateri se bo napeljal električni vod na hrib Sv. Jožefa Graditi se bó pričelo pri cerkvi ter bo šel vod mimo Skalne kleti do tranaformstorja na Bregu. Drugi vod se odcepi takisto pri cerkvi in bo nspe-Ijan mimo novih hiš na parcelah Splošne gradbene zadruge, nadalje skozi Zavodno proti mostu čez Vogla j no. Karlov ar podira stare trd-njavske zidove. V smislu sklepa mestnega zastopstva so začeli v Karlovcu te dni podirati ared-njeveške mestne zidove. Pri de-lu je zsposlens velike množine delsvcev in voznikov, ki odvaža-jo materi jal in ž njim zasipavajo "Unce". £e sedaj je za ozko Vrfcovčevo ulico odprt lep razgled na zapsdni del mesta. Za-čelo se je tudi graditi v vna-njem in notranjem delu. V krat-' kem bo Karlovac znatno izpre-menil svoje lice. * Smrtna kosa. V starosti 68 let je umrla v Ljubljani gdč Pavla Jak, zasebnica. — V splošni bolnici je umrl 10. marca Franc Rothmann, nadzornik proge drž. železnic v Lazah. — V Brvacah pri Grosupljem je umrl veleposestnik g. Anton Skubic. , Nenadna amrt. Dne 11. marca zadel na ulici mrtvoud Alojza Cančerja, posestnika in upokojenega železničarja na Lavi pr Celju. Iz življenja organista. Pri Sv Lovrencu na Dravskem polju je služil kot organist Ivan Pišlar. Prejemal je letno plačo 150 Din. Kot organist pa je -imel tud prosto naturalno stanovanje, in pol ara vrta za zelenjavo ter okrog 500 do 600 Din mesečnih dohodkov. Na biri za 1. 1926 je prejel nad 700 kg rži, 130 kg ajde, bo kg pšenice ter nekaj krompirja in repe. Skrbeti je imel za ženo, 131etno hčer in 221etnega sins, 2 sinoma, ki sta bila v vojaški godbeni šoli, je pošiljal četrtletno 25 do 30 Din. Organist Pišlar pa je bil tudi tajnik Ljudske hranilnice in posojilnice pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju in prejemal tam mesečno plačo 150 Din. Bil je popfej na dobrem glasu, avo-jim dohodkom primerno živel in obče zadovoljstvo opravljal tajniške posle. V 1. 1926. pa je začel razkošno živeti in popi vati. Vozil se je na zabave i Maribor, Ptuj in celo v Avstrijo. Vencealav Sejavec: Bm giorto* figuro...1 til Iznad Krna se je dvignilo lepo zimsko solnce in je razlilo avoje žarke po zasneženi poljani, ki je mahoma zableščala, kakor bi jo z biseri posul. Nad Sočo je ležala meglena tenčica in ae ovijala okrog valovitih bregov, prelivajoč ae pod solncem s sneženo odejo v svilnat, bujen plašč. Prijetno je iti v pomlad nem, še zasneženem jutru po polju, ki ga narahlo poljublja vzhajajoče solnce. Oči so vse mlade, veselo gledajo v razode-to pokrajino, narahlo diha vanje mrzli zrak, prsi se razžive, za-valujejo burno, sveže, živo in mlada kri se razlije po udih. Vesel stopa človek v to prelepo utro, vesel samega aebe in ple-čatega Matajurja in Krna, ki vriska v večno mladosti v solnce in mrsz. Vesel sem stopal po kobari-škem polju ,lahak je bil moj korak, oči so se mi živo smejale tja proti Kotu in Stolu, ki ga je dramilo prvo solnce. Razhodil sem se po polju tja proti staremu aelu. Neslišno je šumela Idrija, temna in globoka, ki se je nekajkrat privila tik ob pot, kot bi Jo pozdravljala: Prijateljica, kam? Krenil sem nazaj proti trgu. ki je bil ves s solncem obllt — kakor da je ležala nad njim pre-tenka tenčica, povita z bleščečimi trakovi. . Bil sem skoraj v trgu, ko se je zdsjci kakor odtrgala od ceste nizka stavka z nadpisom "Asilo infantlle", pod tem pa nekoliko bolj zabrisano: Otroški vrtec. V trenutku me Je prevzela žaloatna misel; bilo mi je, ko da me je kdo hudo razžalil, bilo mi je, ko da me je kdo uda-ril s pestjo v obraz, pljunil vame in ae zasmehljivo zagrohotal. gams od sebe se mi je akrfilla pest, čelo mi je stopilo v gube. prsi so ml zshrople kot v uporu. Jel sem srečevati otroke, msjhne, tri. štiri, petletne, drobne, vse plshe. Srečsvsl sem po dvs, po tri, z italijanskimi trakovi na prsih. Držali so ae za roke, plsho in suženjsko so se skupljali okrog Itslljsnsklh to-vsrišev, ki so živi in kričsvl ve-aelo šli sredi med njimi in pretrgano peli: "Oiovinezza, giovl-nezzs, primavera di belerza" in "Le mie mamine, son tanto belle" ... Z žalostjo v srcu sem motril slovensko deco, poslušal njene plshe, neodločne glsaove. Razposajeno živi so šli italijanski otroci, gorele so njih črno oči lxpod gorkih čepic so jim gledali jER O B V E T A temni lasje. Pokorno plahi so šli Ž njimi otroci slovenskih roditeljev, resna so bila njih čela resne, starostne, aasaujane oči, uatnice stisnjene moško in strogo, ne otroški, umerjen je bi njih korak, trudno veseli ao H od mater v "Asilo infantile" kjer je signorina, ki ima prijazne besede, sladke bonbončke, pisane škatlice in še mnogo lepih prečudnih stvari. "Buon giorno!" me je tedajc pozdravil črnook . ltalijanček. Pomolčal sem trenutek, molčal ao alovenski otroci. Pa se je iz-nenada okrenll ltalijanček do njih, živo je dvignil roko: "Salutate il aignore! Se no la signorina ..." ' Se preden Je odgovoril, se je dvignil plah, monoton glas: "Buon giorno, aignore P "Dobro jutro, otroci, dobro jutrol" sem rekel mahoma brez namena, zakaj šaloatne so bile moje misli in nič veselega ni bilo v mojem srcu. Ni me več mamilo biser je, iskreče se po prostranem polju, v tla so bile obrnjene moje oči, niso se več ozirale po Mata j ur ju in Krnu, ki je nepremično strmel v nebo. Žalostno je bilo moje srce, žalostne misli, vedno iznova mi je u darjalo skozi možgane, plaho in boječe, s silo Iz grla iztisnjeno: "Buon giorno, aignore!" Razvoj aataraNzaoiioko-ga zakona V svoji veličaatni obtožnici proti angleškemu kralju, Izjavi neodvisnosti, je ameriški narod proglasil med drugim: "Poskusil je preprečiti razvoj prebival stva v teh državah: v to svrho je obstruiral zakon o naturalizaciji inozemcev, zavrnil je za kone, ki naj bi poapešili njihovo priseljevanje in otežkočal je pogoje za pridobivanje zemljišč". Iz tega je razvidno, da je že'v začetku narodnega obstanka naturalizacija igrala važno vlotfo v ameriški politiki. Obsežna in redko obljudena dežela je potrebovala naaelniki in, da pridejo, je bilo treba vzakonlti liberalne naturalizacijake postave. Neka postava države Maryland, sprejeta I. 1779, je na primer določala, da priselnik, ki se je naselil v tej državi in je položil predpl sano prisego, mora biti prost vsakega davka za dobo dveh let; ako pa Je bil trgovec, rokodelec ali tovarnar, za dobo štirih let. Federalna konstitucija, sprejeta od trinajstorice izvirnih držav, je določala, da ima kongres pravico uatanoviti splošno veljavne predpise o naturalizaciji. V soglasju s tem je zakonski načrt, ki je bii predložen, omogočal naturalizacijo po enoletnem bivanju, ali ta doba je bila podaljšana na dve leti v po-stavi, ki jo je sprejel prvi kongres 1. 1790. Drugi naturalizacijah zakon je bii sprejet od kongresa I. 1795. Ta postava je ustanovila načela glede nature-izacije, ki veljajo še dandane*. Zahtevalo je od inozetyca, ki hoče postati ameriški državljan, ifaj se odpov/e zVestobi napram drugim državam, da mora živeti v Združenih državah pet let in v oni državi, kjer vloži prošnjo, vsaj leto dni pred naturalizacijo; mora zapriaeči zvestobo Združenim državam; odpovedati se mora morebitnim plemenita-škim naslovom; mora vsaj tri eta pred naturslizscijo izjsviti svoj nsmen, ds hočs postati državljan (sedanji zakon predpisuje le dve leti za prvi pspir). Na to je prišla doba reskcije, v kateri so bili sprejeti takozva-ni zakoni proti inozemcem in zakoni so bili sprejeti, ki ao zahtevali regiatrac4jo vsakega ino-zemca, zahtevati petletno posest prvega pspirjs in bivsnje 14 let v Združenih držsvsh in pet lot v isti držsvi prod naturslizscijo. TI zakoni so «stali v veljsvi le štiri lets. Pod predsednikom Jefferaonom so stopiles zopet v veljsvo poglavitne določb« prej. šnjegs zakona od I. 1802 in U zakon Je oaial glsvns podlaga nsturslizacijskegs postopanja za dobo 104 let — do I. 1906. Največja pogroika naturali-zscljskoga zakona, ki / je 1WI v veljavi do I. 1906, j« bilo po- manjkanje federalnega nadzorstva. kar je dajalo priliko za mnogoštevilne goljufije lokalnih političarjev, ki so si ravno pred volitvami zagotavljali naturalizacijo množic inozemcev, tako da bi dobili njihov glas. Vsako sodišče, ki se je bavilo s naturalizacijo, je po svoje tolmačilo naturalizacijski zakon in držalo zapisek o naturaliziranih državljanih na avoj poseben način. Posledica je bila, da je ob-atojalo skoraj toliko različnih oblik državljanskega papirja, kolikor je bilo naturalizacijskih sodišč. V letu 1868 so prišle na dan goljufije kar na debelo v državah New Yorku, Pennsylvania, New Jersey, Ohio in drugje. Dasi se ni moglo ni-kdsr natančno ugotoviti, koliko državljanskih papirjev je bilo izdanih od sodišč mesta New York pred volitvami leta 1868 — in to iz razloga, ker niso sploh držali nikakega zapisnika o naturalizacijah, vendarle se ceni, da je Število naturalizacij znašalo Čez 58,000, izmed ksterih je bilo 54,000 izdanih od dveh sodnikov samo v mesecu oktobru. Kongres je 1. 1869 preiskoval te velikanske goljufije, ali Še ni prišlo do spremembe natu-ralizacijakega zakona. Se le pod predsednikom Rooseveltom je bil 1. 1905 imenovan odbor za preiskovanje naturalizacije v Združenih državah. Odbor je izdal svoje poročilo 8. * novembra. 1905, in predsednik je predložil to poročilo kongresu v pretres. Izid tega je bil aprejem naturaliza-cijakega zakona od 29. junija, 1906, Ta zakon je poveril natu-ralizacijskemu uradu (Bureau of Naturalization) nadzoratvo v vseh zadevah, tlčočih se naturalizacije inozemcev, in predpisuje, da naturalizacijski urad v Washington« mora dobivati prepia vsakega naturalizacljaks-ga papirja, izdanega od septembra 1906 naprej, v katerem dnevu je novi sakon stopil v veljavo. Poleg tega je blls najvažnejša oanovna razlika med novim in prejšnjim zakonom v določbi, da med vložitvijo prošnje in podelitvijo državljanstva mora preteči rok vsaj 90 dni in da mora sodišče določiti posebne dneve za končno zaslišanje. Ta sprememba je dosegla dve osnovni svrhi: prvič, dala Je federalni vladi priliko, da more med vložitvijo in končnim zaslišanjem potom svojih zastopnikov preiskovati vpravičenost prošnje za naturalizacijo; drugič, posebni roki za javna natu-raiizacijske obravnave, določeni vnaprej, dajejo občinstvu in zlasti federalnim uradnikom priliko, da znajo, kdaj se sodišča bavijo z naturalizacijskimi zadevami. Izmed raznih sprememb na-turalizacijakega zakona, vzako-njenih po letu 1906, Je najvažnejša ona, tičoča se državljanstva žensk, takozvani Cable Act. Ta zakon Je bil logična posledica 19. amend men ta konatl-tucije, ki Je bil sprejet lota 1920 in s katerim so ženske dobilo volilno pravico. Tedaj Je veljala določba, da omožena ženska sledi državljanstvu svojega možs. Cable Act (tako imenovan po svojem predlagatelju), ki je bil sprejet 22. septembra, 1922, je odpravil to načelo, uata-novil neodvisnost žensk, kar se tiče državljanstva in zahteval od i nožem k, poročenih z ameriškim državljanom, da morajo seme zaproaiti za državljanstvo. Državljani, ki so se naturall-zirali po I. 1906, Imajo vknjiže-no pravico, kar s« tiče njlhovegs državljanstva. Poprej tega nI bilo. Zagotovljeni ao evojog* državljanstva potom zapisnik* v shrambi sodišča. Državljanski papir je dokaz o lej^vknji* bi. Poprej ni bilo dostikrat nlka koga zapisnika ali pa se je zapisnik izgubil In ves dokaz o državljanstvu je bil državljan aki papir, komadič papirja, ki se prsv lahko izgubi. Kdor gs Je Izgubil, je izgubil držsvljsnstvo. SLIKE IZNASELBIN (Nadaljevanj« s «. strani.) lašč zato študirali. Mogoče jih pa imate vi. Nadalje pravi rev. Ambrožič, da je vprašal nekega župnika, kako je s slovenskimi brezverci tey da li jih je mnogo? Odgovor je dobil samo v treh slučajih, ko so na smrtni |K>ste-Ijl odločno odklonili duhovnika. Jaz verjamem in tudi mi jih nekaj znanih, da so ob vsuki priliki šlnfall čes farje ln «a cerkev niso dajali drugače kot takrat, ko so Imeli novorojenčka, ali kaj drugega od župnika potrebovali. Jaz imam take ljudi za hinavce. Povem |ta g. Ambrožiču In istemu duhovniku,' da je veliko slučajev, da so pri zadnji uri na smrt bolnega svobodomisleca prisilili k tisti cerkveni ceremoniji, pri kateri itak ni mogel drugega kot kimati, kajti govor je že izgubil. Kaj preosts-ja osebi na smrtni postelji, ko ga Že smrt tlači in mu daje težke bolečine in vsak bolnik na smrtni postelji želi najbolj mir, pu ti pride kakšna njegova ali ženina žlahta in sraven pa še pobožni sosedje ter bolnika v naj težji It bolečinah ter mukah nadlegujejo ter mu ne puste mi ru. Kaj mu je v takšnem stanju narediti, kot prikimati, samo da ima mir v težkih mukah. Več takšnih slučajev lahko na vedem, ampak zadostuje naj sa mo eden, pri katerem sem kot tajnik imel tudi jas nekoliko posla vsled jednotlnih obveznosti. Godilo se je v Jolietu. Moj osebni prijatelj in sošolec; še kot mlad dečok ni veroval v Iste ceremonije, kajti videl Je, kakšne lumparije so se dogajale v farni cerkvi v starem kraju, kjer ao "ovčlce in OAfne" pasli kar trije duhovni. Kakor rečeno, še kot deček pri okoli 16 letih Je sa čol razmišljati. Se bolj pa ^ Ameriki, kjer je Imel priložnost čitati dobre knjige in napredne časopise. Bil je na stanovanju in hrani pri zelo pobožnih rojakih. Bolehal je na sušici in peljali so ga v bolnišnico. Bil je če dalje slat^Ai. "Boarding boss" ga je prišel v časih obiskati in ko Je spoznal, da pri nJemu ne bo več zdravja, ga Je silil, naj sprejme župnika, ker njegove ure so bližajo ter da naj oporoko, ko Je bil zavarovan pri S. N. P. J. spremeni ter plača ne-kaj za cerkev in maše. Ker se ni |Mxiai, je ta par dni zopet prišel "boarding moss" ter s seboj pripeljal cerkvenega odbornika. Zo|x«t Je bilo siljenje, naj prena-redi o|M>roko ter pusti duhovna k sebi, da mu da zadnjo tolažbo. Kant Je zof>et obojo dklonll, Ko jo že bil tako slab, da je Izgubil dar govora, prideta oni rojak, cerkveni odbornik in tudi duhovna prii>elj«tta s seboj. Ponovilo so so late zahteve; a on Je večkrat z glavo odkimal, da ne mora nič storiti, niti enega niti drugega. Po dolgem nadlegovanju v strašnih mukah v katerih taka oseba potrebuje mir, mu nI drugega preostajalo, da j je prikimal, samo da so ga, kot že ritčono, pustili v zadnji uri pri miru. Oporoko ao brž prenovili, jo dali bolniku podpiaati In sa-res, ko dobim tUtO v roko som videl bolnikov laatnoročni podpis, kajti njegova piaava Je bila znana. Ko som prečilal In videl njegov laatnoročni podpis, mi je bilo, kot bi mo atrela stresla j »o životu. Citstsljil Pri tem pokojniku, ki je bil na smrtni poatoljl, niso samo vsilili sprejeti cerkveno obred«, ampak mu tudi vsilili, da Je (»odpisal, da njegovi revni ata~ riši ne dola« njegovo poamrtnine, katera Je bila na nje vplaana. Novi testament ae Je glaall: Toliko za carkev, toliko za maše, toliko za sveče in za križ, katerega bi baje on duhoven pet-skrbel, tako da revni starši v starem kraju bi ne dobili ud amrtnine skoraj nič, Jednotlnl uradniki ao relo zadevo poslali sodni jI, da Ista'odloči, kajti «ml kimovcl na čelu jim far so pretili; Itak s tožbo. Hodnija Jo potem odločila v prid Rev. Ambroiič, povejte onemu vašemu kolegu, da oni, ka- i teri ao se na zadnjo url pri njemu izjavili, da jih k neveri in šinfanju farjev ni pripeljalo napredno časopiaje (aH kakor ga imenujete brezversko), ker istega prav gotovo niso Čitali, še manj i>a bili nanj naročeni. Taki ljudje, kot jih vaš kolega imenuje, sploh nič ne čftajo, niti vašega poneumnjevalnega ni-ti naprednega časopisja. Taki- so ljudje, kateri sa po prsih trkajo in ob vsaki priliki vse navprek čef farje "kikajo", ko se jim pa kaj prigodi, lete k duhovniku in mu seveda tudi prinesejo denar. Kajti ako prinesejo denarce, je pri duhovniku. i>osebno pri katoliških, vse dobro in tiketi ae takoj izda/o v nebesa. Take ljudi imamo svobodomlaelcl za neznačajnej-že in hinavce. Kolikor toliko nelogike je tudi' pri vas, g. Ambrožič. Kakor so mi nekateri pravili, ste v zadnjih lističih pisali, naj vaši fa-rani gredo i lepim okoli onih, kateri se še niso pridrulill vaši fari. »V zadnjem lističu, kateri je prišel tudi meni v roke. pa napadate one. kateri nočejo in l»o svojem mišljenju ne morejo biti z vami ter sejfte sovraštvo med Slovenci v Detroitu, kateri so se poprej ljubili med asboj. Ako niste mogli slovenskih starih naseljencev pridobiti a lepo besedo, jih boste i zmlrjanjem Še manj. Stari detroitskl slovenski na-soljnikl si niso pustili od nobene strani diktirati, kaj da smejo in ne smejo verovati, in trdno sem prepričan, da si tudi sedaj od vas in vaše |K>ščice fars-nov ne bodo. Vi, g. Ambrožič. ate morali po nekaj mesecev bivanja tukaj sprevldetl, da s peščico vaših pristašev no bo mogoča zgraditi stavlie, katera bi stala najmanj stotlsoč dolarjev, rasen v slučaju, da škof založi najmanj polovico svote, kar pa seveda v takšnih slučajih škof rad atorl, kajti vse itak potem pripada nJemu in faranl nimajo nobene besede pri stavbi, ampak še v naprej večne in nepretrgane davke. Zakaj vedno kolektatl In be-račltl, in to Ae v teh alablh la* slh. Vsa pota In trud okoli starih naaeljoncev so zamanj, kajti oni so se že zdavnaj otresli tiste stare šare, v katero Še verjame vaša |K*ščica fnranov. — Leo Jun-ko. plin Novo blago sa eroplanakl Izdelano. VVashington. — Uspešni labo-ratorakl |iolzkuel so pokazali, da bo novo blago, ki Je bilo šele prod kratkim Izdelano, povoljno rešilo problem blaga, ki ao ga doaedaj rabili. Rabljeno blago je bila tkanina zelo drage kako-voatl. Novo blago |ia bo atalo veliko manj kot ataro In bo prav tako trpežno. Dandanea ae vknjižba o natu»» lizarlji nahaja pri sodišču In pri I njegovim staršem, naturalizarijskem uradu v j0 \M #n slučaj. Ce M bl-Wa*hlngtonu, kar je zadoetno U) j,h navedem še par. zavarovanje proti vaakl Izgubi f v Vodar pa pri drugih alučajih, državljanakega papirja—FLIM. kateri so meni znani, so bolnika 1 ; na amrtnl postelji samo prlmo* Agltlrajte sa "Proarct#*f 'laii sprejeti cerkvene obred«. FINK PKKKAJENK KLO-• BASK IN AUNKE 8 CK8NOVIM OKUSOM •mmmmmrn Vsilim no! sa Idila Is kakor p« na vodi brM dubr« šunk« In klobaa nI velika a<>4; tu mora biti na mlsl, da m dobro pogo.ll. Kakor •« vsako l«to naročila mIo v«llka, tako prtša-kujem tudi l«(oa. V.Ud tega so prl-poro*«m rojakom, da bi takoj ssr«-#111 svoj« potrabUln«, sat« da dobit« pravem #a«u In n« bod«U potom r«ii^«rsnl, <'«»• mi K tub« m, lun. k«, smso br*. ko«tl po I4f fosti r« Ure« 2H<- funt, In "paprika Ipob" po «Or funt. . i Polil jam "od ft funtov n.pr.J po C. O. D. sli ps #• d«nar pollj«t« « no rodi lom. ItlHo na* JOHKPH LESKOV AR «It — 14lb atroet, RAD lil IZVEDEL, kje se nahsjs moj brst Jos Kna> fekr doma tz Msčs pri ftt. Pstru ns Notranjskem. Slišal sem, da mlali prodat i hišo doma v starem kraju ali da Jo j« že proda) in ker sploh tega verjeti ne morem, da Id to atoril dokler je mati še živa, lor«j če še nI pro-dal 111 JAZ KUPIL II1AO RADI MATERE. Rojake uljudno prosim, če Je kateremu znan njegov naslov naj ml to nemudoma sporočijo, ako bode pa on aam čltaJ U oglaa naj mi piše, Slišal sam, da se nshsjs nekje v IM rol tu, Mich. Jack Knafelc, P. 0. Box 1907—Dawson, New Me«. (Adv.) PROSTET« I BISERI IZ SVEtOHE LITERATHE | 'zneje. je bil« razpečana akoraj tako hitro kot tiskana. lena po njegovi smrti leta 1881 Pokopan je bil Flaubert v družinski grobnici v Kouenu, kjer so mu odkrili kraaen spomenik deset let po njegovi smrti. Klaubertov značaj je imel veliko posebnost. Bil je plah, ven- GUSTAVE FLAUfeERT (1*21 — 1**0.) .....»v, ----------— t----- --I S tem si je Flaubert nekoliko! dar |zre(|no občutljiv in arogan- Francoski pisatelj Gustave opomogel i», se podal v Kartagi- ten Prej tjh j« nenadoma po-Flaubert je bil doma iz Rouena.jno na raziakovanj\a čemur se 8Uj. g|ailen s svojim jezikom. Sovražil je mesto in zelo rad ži-: je pripravljal za pčvest "Sa- Tudi telesno je bil čudak, močan vel na deželi, Se rajši pa je poto- lammbo", katera je tudi vzela ¡n i^pak na zunaj, toda a sla-val, kolikor so mu omogočila de- test let ¿asa, predno je bila spi- kravjem že od svoje mla-narna aredstva. ki jih je pode- aana. Pozneje je spisal "L'Edu- doBtj ter popolen nevrastenik. doval za avojim očetom, ki jeication Sen t imen tale", katero j«{ Človeštva ni ljubil in tudi živ-bil zdravnik. Kot mladenič je bil pi*al sedem let. V tem delu je |jenjn ne. Posebno pa je sovra-krepak, poln življenja in brez vključil sodobne družabneodno- ¿jj "buržoazijo" že od svojih smisla za kake ambicije, Sele po ^je »kupno z odnošajl, katerih miadih let. Istočasno se je v daljšem potovanju na Grško injM je spominjal iz mladoatnih i njera razvila nekaka monomani-Egipt ae je lotil dela s pisat*-j dni. Tedaj se ga je lotila bole-J ja (blaznost). Preziral je svoje-Ijevanjem. Edina važnejša sen- zen, ker je prehudo vplivala bližnjika, njegove običaje, timentalna epizoda »z njegovega nanj vojna leta 1870. Izgubil je njegovo zaničevanje do lepote življenja je bila s pesnico Loui-j tudi najboljše prijatelje, delo-1 ¡n pomanjkanje izobrazbe. De-se Coletovo, toda ženil se Flau- ma vsled smrti, deloma radi ne- |aJ je popolnoma osamljen, vča- aporazumljenja. Bil je sicer še | „¡j, tudi celi teden, da je dovr-v dopisovalnih atikih a sodobni-1 ¿j) aamo eno stran. Nikdar ni bcrt ni nikoli. Prvo važnejše Flaubertovo delo je bilo "Madame Bovary". Pravzaprav ni prej nič pisal, ali vsaj objavil ničesar. l/)til ae je tega, ko je bil star 30 M. dokončal ga je pa šele v àestih letih. Delo je izročil mesečniku "Renie de Paris", kateri ga je priobčal perijodično. Toda vlada je stvari hitro prepovedala, ker je bila "Madame Bovary" preveč nemoralna za tedanjo dobo. No, vlada je s tem Flaubertu samo pomagala, kajti knjiga "Madame Bovary", ki je izšla po- mi pisatelji, kot Zola, Turge-njev, Daudet in Concourta, toda oatal je melanholičen in zapuščen. Vendar je še piaal z isto akrbnostjo kot poprej. Zadnja leta je epiaal "La Tentation de Saint Antoine" (Skušjave svetega Antona). Njegova drama "Le Candidat" ae je čisto ponesrečila. Spiaal je še par krajših del, med temi "La Legende de Saint Julien.l'Hospitalier" (Legenda o svetem Juliju Gostitelju). ki so izšla v dveh knjigah, bil zadovoljen s tem, kar je napisal in si je ubijal glavo, kako bi napisal boljše, kako bi se najbolje izrazil in kateri pridevnik bi bil najprikladnejši. Treba pa je seveda priznati, da je bilo tako skrbno delo tudi nagrajeno te samo v zadoščenju, da so bila Flaubertova dela v vsej francoski in mogoče tudi svetovni literaturi najbolj skrbna in popolna v stilu in sestavi. Ni ga stavka, ki bi bil površen, ki bi imel Is besede preveč v vseh i -. ' - »• MARK TWAIN: ■MMamsnHmmammi j MALI KLATEŽ ? TOM SAWYER Poslovenil I. Mulaiek. fjmsmmmmmmmmmm**mmmmmmmmmmmmm (Dalja.) Dobro je vedel da je padel tupatam koprneč pogled njenih solznih Noči nanj, pa ga ni hotel spoznati. Slišal si je v svoji domišljiji, ds leži na smrt bolan in se Sklanja teta nadenj, ter ga proai samo ene odpuščajoče besede; on pa obrne svoj obraz proti zidu in umrje, ne da bi izpregovori! zaželjeno besedo. Ah, kaj bi ona tedaj občutila? In slikal si je dalje, da ga prineso domu od reke, mrtvega, njegovi kodri so čisto mokri, njegove uboge roke mirne za vedno, njegovo bolno srce pokojno. Kako bi se vrgla čezenj In bi ji tekle solze v potokih ter ustnice prosile Boga, da bi ji vrnil njenega fanta, in zatrjevale, da ne bo nikoli, prav nikoli več grdo ravnala ž njim t On pa bi ležal tamkaj mrzel in bled in brez vsakega znamenja življenja — ubog majhen trpin, čigar bridkosti so pri kraju. S patosom teh sanj je tako modno vplival na avoja čuatva. da je moral venomer aline požirati — kar zsdušiti ga je hotelo. Odi so mu plavale v morju solza, ga oblivale, kadar je zamižsl, tekle po licu in mu kapsle s konca nosa. To negovanje Isstnlh brit-kosti je bilo zanj tako razkošje, da ni mogel str-peti, da bi se ga polaatilo kako posvetno veselje ali kaka zoprna radoat; bilo je presveto za ta-> ke stike.' Ko je priskakaljala v sobo njegova sestrična Mary, vzrsdoščena, da vidi po tednu dni počitnic na deželi zopet svoj dom, je radi tega takoj vstal in odšel sredi oblakov in mračnosti skozi ena vrata, med tem ko je prinašala ona pri drugih petje in solnčni sij v sobo. Hodil Je daleč od navadnih deških zbirališč In iskal zapuščenih krajev, kl so bili v soglasu z njegovim duhom. Nek splav iz hlodov ga je vabil in v Medel s* je na zunanji rob, premišljeval te-motno veličino reke. si želel cel das. da bi lahko kar naenkrat in brezčutno utonil, ne da1 bi predal vso one neprijetne obidajne občutke in dogodke. ki Mi jih je izmislila narava. Nato se je spomnil ns svojo cvetlico. Vzel jo je izpod suknje vso pomedkano in zvenjeno in ona je mogodno povečala njegovo nesrečno blaženost. Kad bi bil vedel, ali bi ga pomilovala, če bi ve-dela za vse to. Ali bi jokala in si želela, da bi imela pravico, da mu poloti roke okrog vratu in ga tolaži ? Ali pa bi se hladno obrnila v stran kot ves ostali prazni pusti svet? Ta slika mu je prizadevala take bolečine prijetnega trpljenja da jo je venomer predelal v svojem duhu. jo osnoval na novo in v različnih svetlobah, dokler ni letala vsa obrabljena. Nazadnje Je vzlhovaje vstal in zginil v temo. Okoli polde-M*te ali devete je dospel jh» zapuščeni ulici, kjer je «tariovala njegova pbotevana nernanka. Zs 11 < -i • k M ie tntavil noben gla* nI prijel ns Juegovo (»oaliišajočr uho; h veča je metala motno svetlobo ra zastor okna v drugem nstl-etropju. Ali Je bila tam njena sveta navzoč-n« Splezal je dez ograjo in skrivaj pln/il njem dokler se ni ¡stav .1 pöd tistim oknom , dolgo in ginjeno je zrl gori proti njemu ; nato ae le položil na zemljo, zleknil ns hrb in »klenil ns prtih roke in dr/.al v njih svojo ubogo, uvelo cvetko: In tako je hotel umreti — zunaj \ mrzlem svetu, brez strehe nsd svojo glavo brez doma. brez prijateljske roke. ki bi mii obrisala smrtni pot s čela. brez ljulM*če|(a obrara. ki bi se utrnil jneno sklanjal dežen j, kadar bi irtstopil veliki smrtni boj. In tskeira hi našla ona, ko bi veselega jutra pogledala «kozi okno — in oh. ali bi |»otn£ili vsaj eno aolzo na njegovo ubogo mrtvo truplo, ali bi v*aj enkrat malo vzdihnila, ko bi videla to kipeče mlado življenje tako kruto uničeno, tako zgodaj pretrgano? Okno se je odprlo, neprijeten glas dekle je •oskrunil sveto tišino, na tleh ležeče ostanke trpinove pa je poplavil potop vode! . Skoro zadušeni junak je skočil pokonci in olajšano zasopel; v zraku se je začulo neko žvižganje, kakor bi nekaj letelo, vmes pa se je slišalo mrmranje kletvice, ki ji je sledil glas kakor od razbitega stekla, in neka majhna, nejasna postava je zlezla preko ograje ter odletela kot strela v temo. — Kmalu potem, ko je bil Tom že razpravljen za posteljo;in je ogledoval pri luči lojove sveče svojo premočeno obleko, se je prebudil Sid; tudi Če ga je obšla kaka nejasna misel, da bi "na-migaval", se je premislil in molčal — kajti v Tomovih očeh se je brala nevarnost, Brez neprijetne molitve je zlezel Tom v posteljo, Sid pa si je v duhu zapisal ta greh. IV. POGLAVJE. . Solnce je vzhsjslo nad mirnim svetom in sijalo na pokojno mestece kot blagoslov. Po za-jutrku je imela teta Polly družinsko pobožnost. Pričenjala je z molitvijo, zgrajeno na temelju jedrnstih izrekov iz svetegs pisma, ki so bili tesno združeni s tenko plastjo lastnih misli; z vrhunca te zgradbe pa je prebrala kakor z gore sinajske kak silen odstavek Mojzesove postave. Nato si je Tom takorekoč opasal svoja ledja in šel na delo, da se nauči svojih vrstic iz svetega pisma. Sid se je naučil svojo nalogo že prešnji dan. Tom je napel vse svoje sile, da se nauči na pamet pet odstavkov; izbral si je del pridige na gori, ker ni našel nobenih krajših odstavkov. Po preteku pol ure je imel Tom nek nejasen splošen pojem o svoji nalogi; ampak nič več, kajti njegov duh je motilo med tem celo polje človeških misli in so imele roke venomer dela S kratkočaanimi razvedrili. Mary mu je vzela knjigo, da bi ga izpraševala, on pa je skušal najti svojo pot akozi meglo. * "Blagor o -e—" "Ubogim —'" "I)a — ubogim; blagor ubogim—e—'" "Na duhu —" N "Na duhu; blagor ubogim na duhu. kajti oni—oni—" "Njih —" ♦ "Kajti njih. Blagor ubogim na duhu. kajti njih — je nebeško kraljestvo. Blagor jim, ki so žaloatni, ker — oni—" "B—" "Ker oni—e—" "Ker onKb—o—. oh, ne vem, kako se pravi." , v "Bodo!" "Oj. bodo! Ker oni bodo — ker oni bodo— e—e— bodo žalostni—e—e, blagor jim. ki bodo — kl bodo e . ki bodo žalostni, kajti oni bodo—e—, kaj bodo? Zakaj mi pa ne poveš, Mary? Zakaj ai pa tako hudobna?" "O, Tom. butica trda. jaz ti ne nagajam. NI ml do tega. ti se moraš učiti^ Tom, nikdar ne izgubi |ioguma. saj se boš naučil — in če se naučiš, ti dam nekaj tako lepega! Sedaj pa le pojdi, patboš priden fant." "2e dobro! Kaj \m ti tisto. Mary? Povej mi no. kaj je." "Nič zato, Tom. Saj veš. če redem, da je lepo. potem je gotovo lepo." "Prav ima*. Mary. Ze prav, se pa še enkrat »pravim nad avojo nalogo." In rea ae je *'spravir nadnjo in pod dvojnim pritiskom radovednosti In doglednega do-hička se je lotil svoje naloge a takim navduše-njem. da je dosegel aljajen uspeh. I Flaubertovih spisih, ki jih je objavil. Flaubert je torej kot piaatelj brez primere v francoski literaturi, s finim alpgom in natančnostjo. On tudi ni nikdar dopustil površnosti. Pri njemu je bila beseda "skoro" odveč. Romsntika in resi nos t sts spojeni v Flaubertovih delih, katerih je skupsj komaj šest knjig, daairavno je pissl celih trideset let. Lepote njegovih del aicer niso takoj odkrili, čeprav je ravno prvo delo "Madame Bovary" bilo najlepše. Prvo delo ao pokupili in čitaii s tolikim zanimahjem več zaradi škando-lov kakor zaradi lepote. To je u-čfnkovalo na Flauberta, da se je razvijal vedno bolj v realista in je bil v avojih zadnjih delih čist in odkrit realist, ki zasluži največ priznanja. Kot tak je imel Flaubert nemalo vpliva na E. Goncourta, Daudeta in Zolo. Ko pa je opešala šola realizma, je tudi Flaubert izgubil tU. ' Na splošno rečeno je Flaubert ne samo realističen» temveč tudi resničen pisatelj; gotove pojave je on videl in povedal bolje kakor najboljši opazovalci. On je pisatelj, ki je pisal bolj za pisatelje kakor pa za splošno publiko, fh sicer radi velike umetnosti v pisanju in Vrteumornl gonji zâ tetri, ki Se fcnenuje per-fektno izražanje. . Nikdar se ni oddaljil od tega, kar je najbolj sveta dolžnost literarnega u-metnika. (Dalje prihodnjič.) FANT Z URO Ce bi se bilo gumbu zgodilo to, kar se je, ali če bi se bilo zgodilo čemur koli enako- majhne vrednosti, niti kihnilo ne bi moje pero. Kajti ima književnost vzvišene j še naloge, nego da se pečaj z gumbi in tako reč jo, Toda*> kar je fant požrl, nikakor ni bil gumb ali gumba vrednost, nego je bila zlata ura. Zlata ura pa, nAjsi je bila le majhna in nežnega spola, nI gumb, marveč vsekako predmet, vreden književnega peresa, zlasti ako je v zvezi z notranjimi doživljaji in ima v sebi ¿tič-no in poučno jedro. Temu pa 4e tako. Kakor rečeno: Fant je požrl zlato mamino uro. Mama je imela zlato dsmsko uro in poleg ure damsko lastnost, da jo je puščala letati okoli po stanovanju: na poateljni omarici, na šivalnem stroju, ns umivslniku, med listi 'Slovenske kuharice', v posodici za zobotrebce in koder koli. Tega ji pa ni zameriti, kajti je žensko telo drugače ustvarjeno kakor moško in nima telovnika in v telovniku žepa, kamor moški spravljajo svoje ure. Fant je bil star lest let. Klečal je pri miži, gledal knjigo s slikami in se zraven igral z mamino urico. Pa se je igral tako, da jo je imel v ustih in Jo med ustnicami in jezikom smuksl sem Irt tja. ! ' P Cisto nedolžno Se je Igral z ti» rlco m v knjigi gledal slike, pa se je nenadoma zgodilo, da Je urico pogoltnil. Ni bil hudoben deček, nI je pogoltnil nalašč, le po nesreči se mu je pripetilo, ds jo je. Silno se je prestrašil, ne zaradi sebe, bolj zsrsdi ure. Kaj poreče mamica, ko ne bo ure, kaj poreče atek, in kaj bo, če pokličete policaja, da bo s policijskim psom isksl uro! 'Kskor oksmenel je fsntek z uro. klečsl pri mizi, skorsj se ni upsl dihati, srce pa mu je bilo: "Tk. tk!" ln ni vedel fantek, ali je to arce ali je ura. Mamica je pri oknu podpleta-la nogavice. Pozorna je postala in vprašala: "Kaj ti pa je. da si tako priden? Ali ai bolančkan?" "Ne." je fant odkimal in globoko vzdihnil. "Pojdi aem. daj rokeo, ali ai kaj vroč!" Ne. vroč ni bil. "Kaj ti je vendar, da si tako tih? Pokati Jezik!" Takrat fant v jok. Mislil je: zdajle me imajo, sdajle bo mama akozi usta uzrla, kam je spravil uro. Mama pa: "Krit božji, dere «e* Povej vendar, fantek, kaj «i je! Ali te kaj boli7" Fant je amrkaje odgovoril, da ne. "Potem ae nikar ne deri! U-sekni se, na robčka! — Ali si lačen? Saj bo kmalu poldne — kje je pa ura?" Nov izbruh joka z obupnim, prosečim pogledom v mamine oči in ni bilo mami zdaj vet prikrito, da morata biti fantova pridnost in nanadni njegov jok zvezana z urico/ . . ' Trdo ga je prijela: "Kam si dal uro? Koj povej! Ali ai jo skoz okno vrgel, nesrečni o-trok?" Nesrečni otrok je tulil, da je ni. "Ali si jo potrl?" in so se ji oči ozirale po tleh. Ihtel je, da je ni. Stresla fca je za roke. "Torej zini vendar, kje je ura?" Pa mu je med silnim jokom iz ust zajecalo priznanje: "Požrl seifc jo," in so mu solzne oči in drhtečs usta proaila milostne sodbe. Glasno je zavekala mama in se sesedla na stol. Uro je požrl! — Bila je skrbna mati in ji je šinilo po glavi, kako težko prebavljiva jed da so ure v obče. In zlssti še stekM! In špiča-sti kazalci, če se mu kam zade-rol In koleščki z drobnimi zobci in pero! — Ni vedela, ali bi šla gledat v "Domačega zdravnika" ali bo treba kar v bolnico in o-peracije. Začela se je tresti in peli so ji zobje — temu se pravi "šok Tačas je domov prišel atek in prevzel stvar z uro v svoje vešče roke. Nateknil si je očala in vpra šal, ali je bila ura navita. , Mama ni vedela, ali bo bolje, ako je uro navila, ali bo bolje, ako je ni. Zato je s strahom izjavila, da ne ve. Atek je ukazal: "Sleci ga!" Zgodilo se je z "ohom" in "jokom". Atek je pritisnil svoje veliko rdeče uho na mali beli trebušček in poslušal: "tktktktktktk" — ura gre! Vzdihnila je mama: "Zjutraj sem jo navila." Atek pa je dejal, ko je ura navita, da se ne mudi, da bi jo navijala ssdsjle. Pripomnil je, da bi bilo navijfanje ure v sedanjem njenem položaju združeno s precejšnjimi neprilikami. Mami je odleglo: "Hvala Bogu!" Se je vprašal atek, ali gre ura prav. Mama je povedala, da za pol ure prehiteva. Atek je dejal: "Hm* hm!" in mama ga je prestrašena prijela za roke, ali je to kaj hudega? Atek je odgovoril, da ni ni kdsr in v nobenem položaju odobravati, ako ura ne kaže prav. Malo je fantek udan v svojo usodo prejel klistirček in je urica naravnim potom prišla na dan s steklom vred in kszslci in vsem in ni bils nič poikodovans. Radostna mati je ginjena poljubila fantka in je poljubila u rico, toda je oboje oprej umila. Atek pa ni prezrl vzgojne plati dogodka in ko so po^i«tina-li. si je vzel fantka med koleni in je govoril: , . v t "Kaj sem moral doživeti na svoja siva leta! Da si izbirčen, sem vedel: ne špinače ne maraš, ne koruznih žgancev, ne ribjega olja! Le hrenovke bi ti dišale in čokolada. In kakor kaže sedaj — tudi zlate ure. — Fant, zlatih ur ne boš jedel pri nas — toliko nam ne nese! In ne verjamem, da bo tebi kdaj neslo toliko, da bi se lshko mastil z zlatimi urami. Sploh — kolikokrat sem ti dejal: Otrok ne sme nikdar sam vzeti nobene stvari, nego mora vaakikrat vprašati: Mamica, atek ali smem? — Mar te nisem tako učil?" Fant je rekel. da. "Vidiš, pa bi bil moral tudi to pot vpraftati, ali smeš. in počakati, ti mamica dovoli 1 Tat je in roparji nič ne vprašajo in kar vzamejo, ne ps dobro vzgojeni otroci. AH nsj rana prej pred teboj ure zaklepamo? — Tukajle na ateni viai čestitljiva kmetska ura z niha-lom in utežmi — dragocen nam je spomin na rajnko staro mamo; msr jo nsj sedaj rea skrijemo pred teboj, da je sladko- PONDEUEK, 2fl. MARCA: » snedež ne pogoltneš? In budil-nik v kuhinji, ki k božji službi v ranih urah drami nafto Polono, mar ga naj prikujemo na zid, da ga ne pogpltneft in bi ti potem ropotal v Želodcu? In pomisli, če se bo ts reč raznesla po mestu, saj te policaji ne bodo več pustili mimo cerkvs in zvonikov, ker ae bodo bali za ure! Ure ni jedel, seveda! In gre požrešen in požre kar celo uro! Kolikokrat sem te učil: Počasi je treba jesti, ne prevroče, ne premrzlo in vsako stvar dobro zgristi in prežvečiti! Le tako da zaleže hrana! — Ti pa po-žreš kar celo uro! To je tako nehigi jenično! . Pa tudi jako nedostojno. Takega te ne bodo gledali v boljši druibi. Ure požira kar cele! Ce si takšen, bali se bodo, da Š5 žlico požreš in nož in vilice in krožnik in štedilnik in še kuharico povrhu, nepripravljeno in ne-prevideno. Kaj bodo rekli ljudje! Povej, fant, ali se boš pobolj-šsl? Ali mi trdno obljubiš in .daš roko, da ne boš več požiral ur?" Pretresle so fantka očetove besede, globoko se je skesal svojega zavržnega dejanja in obljubil, da ne bo več takšen. Bil je fant beseda in ni več požrl nobene ure. Ali ielii znati pravilno piaati ia titntl angleško? Naroči al "Slovenako-angltiko alevnico", katero je izdala in ima na preda j Književna matica 8. N. P. J. "Parla" |e slaaU ss tretji ruJ priznano najboljši pornik. Ksko/T dosedanUh tképjUh p^snjih * £ do tadi to pot «"«e našim potlÎ rame posebne ugodno« t i in „sil! etopaik be potnike spremljal pr.f"T LjoMjane. ? * ■ Prvo letošnjt Skupno potovanje v stari kraj priredile aa fraaeaakea Mrik "PARIS,* ko odpluj. Is NA 23. APRILA 19271 —- da jim i^,. m»gH preskrbeti še pred odhode. Z ▼ratrene dovoljenje (Peri.it), ns Z lari katerega so bodo lahko nem«u aa vrnili naaaj v Ameriko. Drugo skupno potovanj« se vrši istotako na parnik, Tirig" in sicer 4. junija! Kasaaie ae, da Vas lakko ia m odpraviš» s vsakim šrsgia puii Rsvno tako so vselej obrnite as w X) kadar ate namenjeni poslsti * nar v atari kraj; S) «a talite dobiti denar I« star« kraja; 8) ako fto namenjeni dobiti kik ooebo v ta deželo; 4) kadar rabite kako pooblastile u Java, pogodbo, aU kako drnfo notu ako listino, aH U imate kak dr« opravek a starim krajem. Slovenski banka Zatoijkk ft Česark 455 W. 42nd Str., New York, N. 1 Naročite Mladinski fk najboljši mesečnik za slol vensko mladino! MATUA SKENDER JAVNI NOTAB aa AaMrike in stari kraj 1122 E. Ohio St. Telefon CBDAB 4S71 N. B. Pittaburgh, Pa. Izdeluje pooblastila, kupna pogodba, pobotnica, oporoke bi rse dne« v notarsko stroko spadajoče spisa. Pišite, telefonirajte, ali pridite osebno. . Ali ste že začeli I agitacijo za DNEVNIK PROSVETO? Kampanja je sedaj v po nem teku in prvi uspehi ao se že pokazali. Ne bodite vi zadnji prigiadenjem v to kampanjo. Pričnite takoj t Pridobite svojeg znanca in prijatelja, da se takoj naroči na Prosveto. Čaka vi lepa nagrada, če pošljete dve ali teč obnovljenih naročnin; ali p vsaj eno novo. Brez odbite provizije ste za enega novega naročnika za p leta upravičeni do knjige "JIMMY HIGGINS," vredne $1; za cek letno naročnino dobite "SLOVENSKO-ANGLEŠKO SLOVNICO' vredno $2, ali pa druge knjige is založbe "Književne matice" vrednoatl 92. Za dve celoletni naročnini dobite lepo in debelo knjigo "AM1 RlSKI SLOVENCI", vredno 95, nli pa druge knjige v vrednosti $ Val bratje in sestre S. N. f». J„ takoj na delo za nove naro niket Zlasti pa dopianiki, kl pišete, kako priljubljena vam Proaveta. Se z agitacijo dokažlte, da vam je res priljubljena i da delate za njeno razširjenje. | Naročnina je za celo leto 95, sa pol leta 92.50; za Chicago i Cicero celoletno 96.50, za Evropo 98. izpolnit« in lzastrra ta kupon. PROBTET A, 2657 So. Lawndale Are., Chicago, minois. Priloženo dobite asrotnino 9..:........sa katero pošljite Prosveto: Ime <. •■■ i *. i.. .............................................. 9....... Neslo* ........................................................... Ime ........................................................ $ . ' Naslor Ime •■•i................ Naslor .................. ...............................*..•. ...«.«..i KNJIŽEVNA MATICA S.N.P.J. Ima v zalogi sledeče knjige:, AMERIŠKI SLOVENCI—izvrstna krasna knjiga, obsega 682 strani, trdo vezana, vredna svoja cene, stsne..95-0° Slovensko-Angleška Slovnica—zelo poučna in lahko razumljiva knjiga za učenja angleščine, z dodatkom raznih koristnih informacij, stana samo............................ Zakon Biogenesije—tolmači naravne zakone in splošni razvoj, knjiga iz katere «amorete črpati mnogo nsukov za telesno in duševno dobro........................................50 Pater Malavsntnra—V Kabaretu—sanImiva povest iz življenja ameriških frančiškanov, In doživljaji rojaka, jt- vrstno spopolnjena s slikami........................r,n Zajedakl—resnična povest in prava Ilustracija doslej skritega dela življenja slovenskih delavcev ▼ Amsriki. f 1- • Jimmls Higgins—krasna povest, ki jo je spisal sloviti ameriški pisatelj Upton Sinclair, poelovenfl pa Ivsn Molek ............................................................. Zaplenlk S. redna konvendje & N. P. U 252 strani mehko vezana, stane samo.......................................................r'0r "Hrbtenica*—drama ▼ treh dajanjih s prologom in f Pologom—mehko vezana, stana ss!no......~..~~~~.»— "Informator*—knjižica s vsemi potrebnimi podatkiJ> ■/■ S. N. P. J.—selo priporočljiva sa člane—stane ■smo..** Pišite ponje na: KNJIŽEVNA MATICA & N. P. J. 2U7 Se. Lawniri0 Ava*