KAZALO:
št. 4	leto: 1969
letnik:
15. CW'<J
Stezice so glasilo novomeških gimnazijcev in izhajajo enkrat mesečno. Tiska jih skupščina občine Novo mesto. Naklada je 300 izvodov, cena pa 1 dinar. Stezice urejjuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Andrej Veber.
VSEBINA:
RAZMIŠLJANJA:
J? O 1 0 HI lkcl n cl £3 C* V S clk d cin Jci©ooooooooc<ooo©©ooooooeo©©ooooo©3
Z j 31 cik • Dol sno s "ti i n pr*civ icg «»« ©©©©©© © © © © © © © © © © © © © © © © 4* OPAŽANJA:
Zakaj ravnateljstvo ne dovoljuje
prodajo Stezic me d p ouk omT...........................b
BOJI' ČE MNENJ:
Spolna v zgo ja. da ali ne ?oo.00.»ooooooo.ooo.o..0000006 M.S.: Cerkev naša vsakdanja /Odmevi/.=.7
MLADI LIT^RaT
.©090000©©0000©000©000000000000
oeoo©oooo90oooo»e o
Help: Vietnam s.z.: Nekatere misli goli pesnik: Nag pred križem Zzmyx and Micey; Okolje Ta prekleti svet Gregor: Prešerne Stezice in očitar

OOOOO. o © o o
000000000000000000000000
0000060</©000000000
00000000
©ooooooocoooooooooooooooceoooooooo
0000000000
9
« e 10
15 14 .15
.15
Dober dan, jaz sem
O © O 00	00 O OOO 00	00	00	00	00 ©O C' ©OOOOOOOOO.
Debatni dvoboj Vi sprašujete,....odgovarja Šport nqš gimnazijski.. Križanka.
OOOOOOOOOOOOOOOOOO&OOOOOOOOOOO
oeooooooOooocoeooooooooo
ooo oooooc © © o o o o o o © 0 0 0 0 0 0 6
oooeooooooooeooooo
000000000000 ©OO OOCOOO
. .18 . .19 . .20 . .22
:::	razmišljanja ::::::::
e#eeeoe»»o<»eeceooo»eeo<»o*t»»co

POLEMIKA NAŠA VSaKDaNJA
Prepire imamo vsi radi, posebno če so odkriti, duhoviti, pogumni in predvsem odkrivajoči in neusmiljeni. Pri tem mislim na besedne prepire, na pismene polemike, in ne prepire s palicami v rokah- Čim duhovno višji so nasprotniki, tembolj je polemika ostra, odkrita in za občinstvo, ki igra vlogo publike, ki navija za tega ali onega borca in krvoločno čaka na trenutek, ko se bo eden od borečih se znašel na tleh, zanimivejša. Krvoločnost publiKe se kaže v njeni radovednosti.
Žal so polemiki zelo redki. Lahko celo rečemo, da vsa teža polemike pada samo na dva sloja: filozofe in predvsem književnike. Stara in žalostna navada je, da razen pisateljev malokdo želi javno in odkrito kazati svoje karte ter braniti svoja in napadati tuja mnenja. Res je, da je polemika književna zvrst, todu upam, da niso samo književniki pismeni ljudje. Veliko je problemov o katerih javno molčimo, skrivaj pa mnogo govorimo. Vsakdo pazi na nekakšen svoj ugled. Opazen je celo nekamšen kompleks manjvrednosti, ko mislimo, da nismo poklicani razpravljati o tem ali onem problemu, ker je to nekaj višjega, čemur mi nismo dorasli. Začnimo vendar že govoriti javno o.vseh problemih, ki nas morijo. Prekinimo končno s tem sistemom ustvarjanja in rušenja karier, zakujisnega opravljanja in čuvanja nekakšnih javnih tajnosti, ki velikokrat privede do situacije, ko ne vemo, kdo je kdo, kdo koe.a brani ali ge napada, kdo koga ruši ih kdo pada. Povejmo javno, kaj in mako delamo, o čem, kako in zakaj mislimo/če sploh mislimo/, kaj nam je všeč ter s im in s kom se ne strinjamo in zakaj. Zakaj se bojimo svoje mnenje o tej ali oni stVc.ri javne in odkrito povedati, če ga že imamo /če ga imamo/. Ne bojmo se spoprijeti z napadalcem, ne bojmo se povleči celo skrite ~dute iz rokava, ne bojmo se udariti /toda ne nizmo, ker s tem kažemo samo revščino svojega duha in nesposobnost odkrite in poštene polemike/. .
Veliko je stvari, o katerih bi morali govoriti, veliko je ljudi, ki bi morali govoriti,pa molčijo. Veliko je takih, ki mislijo, da so pametnejši, če molčijo; veliko je tudi takih, ki se delajo pametne in bi želeli, da o njih mislimo, da so ljudje, ki imajo pametnejše delo, kot so takšne ali drugačne polemi "e; je pa res, da je največ tis-
tih, ki niso pametni, ali pa še niso ugotovili, da .30; so pa tudi pametni, ki v svoji pesivi sirani bojazljivosti mislijo, da je najbolje,- če molčijo.	. . : .
Znano je, de. je najboljša in najpr.. vilne jša resnica tista, ki si je svoje mesto izborila v boju s številnimi drugimi resnicami. Toda tega, lahko mi verjamete, brez polemike ne bo.
/rv/
DOLŽNOSTI IN PRAVICE
Besedi iz naslova ste verjetno vajeni br. ti v obratnem vrstnem redu. Toda, ker bom pisal o dolžnostih in pravicah dijakov, se mi zdi ta vrstni red bolj pravilen in to is dveh razlogov; prvič: dijaki imamo več dolžnosti kot pravic in drugič, kar se sliši že kot fraza, a je resnično, šele ob izpolnjenih dolžnostih lahko zahtevajo svoje, nažalost nikjer točno določene, pravice.
Kakšne so naše dolžnosti lahko slišimo vsak dan tako doma, kot v šoli, zato jih vsi vec ali manj dobro poznamo. Dolžnosti same kot take niso problem. Problem je tisto, kar dolžnosti zahtevajo, namreč, da jih izpolnjujemo. 3 tem, ko smo se prostovoljno, ali tudi ne, vpisali ■na gimnazijo, smo te dolžnosti sprejeliOd nas je sedaj tudi odvisno, kako jih bomo izpolnjevali.
Preverjeno res je, da so najv^žnej i odnosi, ki obstajajo na šoli, odnosi med profesorji in dijaki, najbolj odvisni od izpolnjevanja in neizpolnjevanja dolžnosti. Pouk na gimnazijah je v glavnem sestavljen iz razlage, vaj in pre•erjanja znanja. Prav pri zadnjem se največkrat zatakne. Ne bi pisal o tem, ali je sedanji način preverjanja znanja najbolj prikladen. Li verjetno ne b0.^.0 dočakali kakih korenitih sprememb na tem področju, zato se moramo prilagoditi danemu stanju.
V mislih imam seveda namensko izostajanje od pouka ali "špricvjije”. S takim načinom se morda res marsikdo i-zo ne nezadostni oceni, toda posledice so lahko zelo daljnosežne in slabe. Povsem razumljivo je, da se profesorjev odnos do takega dijaka spremeni in to nažalost v negativnem smislu. Nedvomno neprijetno za viso&o izobraženega Človeka je, če mora postati"lovec na glave", ki mora loviti ljudi, če hoče izpolniti svojo dolžnost, če je v kakem razredu veliko takih dijakov, pride cel razred na slab
glas, ki se ga je, verjemite ni, imam. izkušnje, zelb. težko iznebiti.	; ' "
Ravno tako je neprijetno, če se z najrazličnejšimi izgovori opravičuje uro za uro pol razreda. 3 takim odnosom si zapravljamo zaupanje in zgodi se, da se nam to maš cuje ob najbolj neprikladnem času. Neprijetno vzdušje v razredu lahko ravno tako povzroči prišeperuvanje in prepisovanje, kajti to je svoje vrste Ooljufanje in nepoštenost ni nikjer zaželjena.
Nedvomno tudi odnosi in izpolnjevanje dijaških dol žnosti izven šole prispevajo svoj delež, ki pa nima bistvenega pomena ih ga v praksi tudi izgublja s tem, ko je teh dolžnosti, ali točneje, prepovedi, vedno nanj.
Brez izpolnjevanja dolžnosti izgublja na resnosti in pomenu tudi zahtevanje pravic in kakršenkoli odmik od strogo dijaških zadev k zadevam, ki se tičejo prosvete splošno. Ne bi hotel pogrevati starih konfliktov, toda primer z dru_o številko "Stezic" in dogodki, ki so sledili, so plod takih neurejenih odnosov med nekaterimi profesorji in piscem spornega članka, katerega dober namen je v luči prejšnjega pisanja in konfliktov dobil sliko napada na profesorski zbor. Zelo slabo je, če je v sebi tek skrit namen tudi nosil. Posledice so bile hude za pis ca in neprijetne za šolo, saj je bila javnost o neposrednih dogodkih zelo gl-a. no obveščena.
Za konec samo še to: rastjo v deželi in družbi, ki si prizadeva ustvariti kar najbolj demokratične odnose ko. sl im, de je nepravilno, če ta prizadevanja skušamo izrabljati, ampak jih moramo kot mlada, sveža generacija, brez bremena preteklosti, podpreti in se vanje vključiti z vsemi močmi.
Zdravko 3LaK
opažanja
oooeooooooooooo
900000000000000
eooeooooooooooo
ZAKAJ RAVNATELJSTVO ŠOLE NE DCVOLJUJE PRODAJO "STEZIC” iviED PCUKOL?
C e lansko Leto je obstajala navada, da so "Steice" bile prodajane med poukom. Toda, čisto nepričakovano /vsaj za nekatere/, je bila ta večletna navada prekinjena z obrazložitvijo, da taka prodaja moti pouk, in da nekateri dijaki to zlorabljajo. Poglejmo, koliko je v te;, resnice.
Ne trdimo, da zlorabljanja v preteklosti ni bilo, toda to bi se dalo urediti, če bi "Stezice" prodajala samo dva dijaka samo eno šolsko uro. Pri tem se v vsakem razredu zadržita največ tri minute, kar res ni veliko v primerjavi s samo enotedensko zamudo nekaterih profesorjev.
Kaj pa koristi, ki bi jih pri tem imele "Stezice"? Prodaja bi se povečala za, približno, sto izvodov, ki se ob taki prodaji, ki je trenutno v praksi,izgubi zaradi teh ali onih, bolj ali manj objektivnih razlogov.
ooooooooooooooooooo
BOJIŠČE MNENJ
oooooeoocoooueoooon
SPOLNA VZGOJA - DA ALI NE ?
Svet je poplavljen s pornografsko literaturo različnega izvora, ni filma, ki ne bi bil zabeljen s kakšno pikantnejšo sceno, človeško telo se razgalja in odkriva v vsej svoji lepoti in z vsemi svojimi napakami. Obstranskemu opazovalcu ni moč ostati pasiven in neprizadet. 0 sexu se v zadnjih nekaj letih ^ovori več kakor v vsej človeški zgodovini skupaj. Otroci veliko prej začnejo zastavljati neprijetna vprašanja, pubertetniki prej dozorijo, mladi ljudje si mnogo prej pridobijo izkušnje v spolnem življenju.
Toda, ali so na to tudi pripravljeni?
Ni malo mladih deklet, Ki zaradi nepoučenosti zabredejo v neprijetne težave, ki velikokrat pripeljejo do nezaželene zanositve in večkrat tudi do splava. Ne manjka tudi mladih fantov, ki so- zaradi nepoučenosti zašli v nepredvidene težave. Takšno stanje je nujno pripeljalo do tega, da so na nekaterih šolah, ne samo v tujini, uvrstili spolno vzgojo v redni učni program. Ponekod vsak teden, drugod vsakih štirinajst dni. To det to niti ni tako pomembno, važno je to, da pouk je, da se vrši, da so mladi,več ali manj, z njim tudi zadovoljni.
Ali je prišel čas, da tudi na naši šoli začnemo s spolno vzgojo, ali pa vsaj z neicim. rednim ciklusom predavanj na to temo, kot je bilo nedavno predavanju o Kontracepciji za dijake in dijakinje tretjih in četrtih letnikov.
Na to vprašanje odgovorite vi v svojih prispevki v rubriko "Bojišče mnenj". Pričakujemo vaša pisma.
ODMEVI:
CEPIČEV NA*A VSAKDANJA
V zadnji številki "Stezic" je izšel članek tov$
R.V« o Cerkvi v modernem svetu, ki me je tako pogrel, da sem sklenila, da nanj odgovorim.
Tovariš R.V. provi, da živimo v modernem svetu, v katerem naj bi Cerkev izgubljala svojo moč in naj bi sc o-mejila izključno na področje verskih vprašanj.Na področju kakšnih drugih vprašanj pa sploh še deluje, če ne ravno na področju verskih in katera so še tista druge, vprašanja, s katerimi se ukvarjajo naši duhovniki, a ne sodijo v njihovo področje?
Tov. R.V. obdolžujc Cerkov v naši državi, da igra nepošteno igro, ko izrablja svobodo delovanja na verskem področju, ki jo ji naša us te. v a zagotavlja. Lar naj to razumemo tako, češ, svoboda delovanja na verskem področju vam je dana, toda ako to svobodo izrabljate, igrate nepošteno igro in potemtakem te svobode ne bi smeli izrabljati. Zanima me, kakšna je to nepoštena igra. Ker tov. R.V. naprej razpravlja o tem, d. je program Cerkve, njenega delovanja, njenih listov itd. sestavljen tako, da je pristopen modernemu človeku, predvsem mlademu in tudi zanj privlačen, lahko sklepam, da je ravno to ta nepoštena igra, da Cerkev izdaja verske liste, ki so privlačni, ki vzgajajo, da na so? doben način piše o svetnikih in hoče pridobiti čim več ljudi, da bi bil "en pastir in ena čreda". Ne vem, kakšno ig-
ro bi igrala cerkev, če se ne bi ukvarjala s takimi, ampak
recimo s političnimi vprašanji. S čim naj se Cerkev ukvarja, ako ne ravno s tem? Dolžnost duhovnika je, da na čim bolj privlačen način posreduje vero drugim. To je njegova prva naloga.
Kakšno bi po mnenju tov H.V. moralo biti delovanje Cerkve v sodobnem svetu? To si lahko predstavljam. Zaprta naj bo v svoj lasten kro^, v katerem naj bi bili samo duhovniki in nekoliko "omejeni” ljudje, ki zaradi svojih let ne morejo doumeti modernega razvoja na vseh področjih, tudi na duhovnem. Zato pa naj se Cerkev ne zanima za mladino, naj ne piše na sodoben način, naj bo zastarela, da si bo odbila še tiste "omejene" privržence. Tako vsaj sledi iz njegovega pisanja.
Popolnoma jasno in upravičeno je, da je osnovna aktivnost Cerove usmerjena na otroke, kjer lahko največ doseže. Vsekakor pa ni res, da bi se težilo po vzgoji a-političnih osebnosti. Ali lahko tovariš R.V. navede kak primer kako izgleda tak verouk, kjer naj bi se vzgajale apolitične osebnosti. V osnovni šoli sem redno obiskovala verouk in eno leto tudi v Novem mestu in lahko trdim, da to ni res. Sicer pa tov. R.V. gotovo nikoli ni -obiskoval verouka in objektivnih dejstev verjetno ne pozna; če pa ga je le kdaj obiskoval in so ge. r.,s vzgajali v apolitično smer, kako to, da ni postal osebnost, ki ji politika ni mar?
In nazadnje me še zanima, kaj tovarišu R.V. izraz biti nevtralen sploh pomeni. Zorne je nevtralna tista šola, ki je osnovana na znanstveni podlagi.
L e nekaj: kaj so tovarišu R.V. verski časopisi v spotiko? Kdor je v svojih idejah trden, ga take "pravljice" ne morejo spraviti s tira. Pa tudi nihče nikoga ne sili, da, bi jih bral.
j c praktičen nasvet: če na določene, področju nisi doma ne kritiziraj!

MLADI LITERAT

o e e o e e © o o o o o o o o o o o o © o o o o o o » e o o o e o e o © o o • m o o
H L L P :
VIET - N Ar..
Mesec s.je skozi dim ne moje oči, a kmalu zakrije ga kipeči oblam žarečega, dima in smrt me pozdravlja z okleščene palme.
Veter zavija, vrtinči se dim, a jz se režim.
Je.z sem DEMON!
Zaslišijo nekje s, kriki moža, ki umira nekje v prekletem močvirju v mlaki krvi, od noža zaklan, a jaz se režim.
Jaz sem DEMON!
Zasliši otroški se jok v strašni noči močvirja, raznaša mi glas o lumoti in žeji čez celi pragozd, a jaz se režim.
Jaz sem DEMON'
In kadar sem lačen,požiram ljudi, in kad^r sem žejen, se napijem krvi Prvj strdi me je bilo pred njimi, Zdaj oni trepetajo prod mano, saj to sem jaz V I E T - N a m
I.
Besna misel, da temne meglice zakrivajo razdevičenost Venere, mi ne da spati,
Rekli so, da ne smem misliti na Venero,
a j„z sem vseeno mislil in to je moja nesreča.
Jaz sem klovn, moja maska sc smeje.
Vi se smejete?
Smejte se 1	Saj vas razumem.
Jaz vse razumem in oproščam.
Pohodili ste me in pohodili me boste vedno
znova.
Rad bi živel za vso ljudi, ker zase no morem.
ho je predstave konec, odidejo vsi. •
Solze brišejo masko.
le moj trob me tiho čaka.
Sel senj mimo nekoga, ki je utapljal žalost.
Tudi sebi je včasih težko verjeti.
Klovni moramo lagati, a srce. so naša, čeprav jih trgamo
in delimo.
Ko me obsede misel n^. Venero, pozabim na .m.sico in svoje klovnovstvo.
Tedaj občutim vso silo pomladnega vetra,
ki obudi življenje
in me napolni z opijem upanja,
ki me odpelje smezi mračne kanjone
nasproti čudoviti mavrici,
mi je nem j c t..m daleč.
ih.d kanjoni letajo krokarji, med skalami tulijo hijene, za vsakim ovinkom je zaseda in kri teče
m opij izpili j a
in ko priden na konec kanjona
me čakajo b ar; e moje mask c .
Zakaj Venera ne pove, de. ni d v vica?
Zakaj te0a ne povedo meglice?
nli mislijo, d.-, ne bi mo^el spoštovati Venere
taice,kot je?
Zakaj smem videti le njen
tisočletja star mip?
Ne zahtevam od Venere, da bi bila devica!
Ali je Vencrm sram?
Nemorala?
Tudi jaz sem nemoralen.
Poštenost je danes nemoralna.
,.oi lan sem, dokler sem klovn. Klovni govorijo iz ust.
Jrce je tam daleč, zapreo pod masko.
Poznal sem človeka,
ki je slučajno postal Prvi klovn nekega, cirkusa. Toda pregrešna ...isel o Veneri ga je zapeljala s pruve
in edine zveličane poti, ki so mu jo kazale meglice. Postal je nemoralen.
Iz gubi1 je piimat,
a je ostal klovn,
ker pač mora nekako živeti.
Kdo mi bo pomagal,
da bom nekega večera lahko zaspal
brez misli o Veneri?
II.
Težka misel, da nimam bodočnosti
je Zatemnila sonce neprostovoljne svobode,
ki je sijalo name,
ko sem bil brodolomec sre d ^orja.
Bilo je toliko poti in nobena ni vodila k cil ju,
ke. cilja ni bilo.
Zakaj potem, potovati?
I/isem si odgovoril ne to vpreganje.
Cel sem in če grem v velikem upanju, da sem izbral pravo pot.
Ko bo... izvedel, te je bila pr„,v , bo že dolgo prepozno, da bi _o lahko zamenjal.
kojc bodočnost je NEGOTOVOST in to me teči
in to me po0anja naprej.
III.
čudna misel,
da sem obečenec, ki binglja v vetru, mi ni pustila, da bi gledc.l TV, kot to navadno delam ob večerih, koje truplo na vrvi je nihalo, a jaz si nisem mogel poma0ati, čeprav mi je rlo na bruhanje.
K Jo me je obtsil? ndo alC £U0u.?
Kdo mo bo snel?
Ali me bo sploh kdo kdajkoli snel?
Čakam, da me za, ugajo tako ocno,
da bom lahko z- 0r_bil deblo drevesa za obešanje
in ted_j si bom snel zame o,
poiskal rablja
in prisežem, da ne bv nihče nikoli več obešen.
Vihar začenja.
Slinite grmenje?
IV.
Lepa misel,
da po dolgih zimskih večerih spet prihaja pomlad,
me je pognala, da se^. tekel skozi gozdove in čez tr. vnike
in gledal, kamo se rojeva novo življenje. Narava se prebuja.
Tudi j z sem dvl narave!
Nrjlepša mavrica
je sončna trata, najlepši park je divji gozd in povsod je hrepenenje po življenju.
Srečen sem, ker živim in HO C Sli; ŽIVETI.
goli pesnik
NAG PRED KRIŽEM
nag sem stal pred črnim križem
in ljudem so se šibile nobe
in stare ženice so sc križale
in čutil sem stotero pohotnih rok
za mano se stegujočih
in dnevi spo potovali zraven mene
in bog se me je odpovedal
in vzljubile so me nimfomanke
in remii so da sem Krivoverec
in proglasili so me za homoseksualca
in klicali so norišnico
in jezus je pozelenel
in časopisi so objavili moje doprsje
in rekli so da ne poznam ljubezni
in tresli so se stolčki
in grmelo je v višinah
in bledi so bili njihovi obrazi
in pobarvali so me črno
in pokrili so me z belo rjuho
in odmolili; bo trikrat oče naš
in odmolili so trikrat oče naš
in odmolili so trikrat oče naš
nag sem stal pred črnim križem in nisem jih razumel jaz sem vendar ljubil
Zzymx and Lickey
OKCLJL
Ljubim e življenje in in sploh te. ljubim okolje". a kdo, prosim vas,
vas otroke, ki uživate prekleti stvar, ve za moja čustva.
Lorda moj ded,
ki v krsti počiva,
ki sam jo je napravil;
morda črvi,
ki z njim koketirajo
od jutra do večera,
od večera do jutra.
Ne maram takega sveta.
Nočem črvov, ki žrejo mojo krsto„ Sovražim te ljudi, ki čakajo, da moje bi kosti in moj pepel predelali v hrano astronavtov.
Kljub vsemu blišču teme, ki te obdaja vem! da vem,
da ne posiljujem tebe "okolje" ampak življenje.
Spoznal sem te,
zato te zdaj sovražim.
Ne maram takega sveta, kjer same so laži
in tepci, ki mislijo, da so bogovi. Hočem tebe, ki se imenuješ NIC in tedaj te bom ljubil, o "okolje".
TA FRLiv. J-/II oV-T
Pogledal sem v svet, globoko sem se zazrl mu v oči in videl sem kako buči ta prekleti svet.
Ta prekleti svet
samo za denarjem se podi,
za ta papir se muči in poti
in v borbi tej je človek smet.
Ljubezni ni več med ljudmi, le nase gleda vsak, le zase ga skrbi,
da mirn ga peljal bo življenja vlak. 0, ljudje,
kaj vas res ni sram,
'da ne čutite ljubezni, vas res ni sram?
o o o o e e e o oeoooaeooooo o o c o o o o o c eooeoooooc o c e e e o o o o o o eoeoeeoee
P
R
P
R
N
0
P
0
P
R
E
R
N
U
Prešerne
stezice in očitar / Po velikem nam Prešernu/
Urednik list svoj na ogled postavi, ker bolj resnico ljubi kakor hvalo, rad skrit. vse vprek posluša, kaj zijalo neumno, kaj umetni od njega pravi.
Pred njim mladost v belem se postavi, ker žena ogleduje si kazalo, vsebine meni, da ima premalo, kar ona očita, urednik ko j popravi.
a1'druui da spet pride žena v belem, namesto, da bi šla daljvpo svoji poti, ker vsebina je pogodi, risb se loti.
Zavrne jo urednik stanovitni in tebe z njo, ki zlobni si očitar, rekoč: Stezic ne sodi naj očitar!
gregor
ooocoooeo
:::	dober daK, Jaz sem.
eeoeeoeooouoeoeooctcooovooo o 9ooft9ooo9'joenaoeeoQoopao9 ooeooeoeooooo^oeoor e o c o o o o
90000000
oooooooo
oooooooo
oooooooo
<5	3 e O e 9 O O
.....OVEN	.1 N T 0 N
kličejo me pa Tony. Rojen sem osmega oktobra 1950 v Novem mestu. Stanujem v Mačjem dolu v hiši številka 8, p. Velika Loka. Od avgusta leta. 1968 sem član ZKJ. Predsednik kluba OZN sem od začetka tekočega šolskega leta.
— Kako in zakaj si postal predsednik kluba?
V anketi, ki jo je mladinski komite izvedel na začetku šolskega leta, se je izkazalo, da bi klub, če bi obstajal, imel enajst rednih članov. Čeprav je s tako majhnim številom prijav bil začetek tvegan, smo se kljub temu odločili, da začnemo delati. Najprej smo bili štirje, nato devet in zdaj smo že dosegli število prijav na začetku leta, enajst. Skrb o delu krožka sem prevzel na pobudo predsednika ZMS in prof, Češarkove, mentorice kluba.
Zanimivo je, da- je v klubu velika večina deklet, kar kaže, da ni res, da se dekleta ne bi zanimala za politiko, po drugi strani pa kaže, da so fantje na naši gimnaziji skrajno indiferentni do dogajanj v svetu.
-- Poslušaj, kakšna je pravzaprav vsebina dela kluba OZN?
Naš cilj je oblikovanje pr^vilne0a odnosa do tekočih mednarodnih problemov. Prav zaradi tega naše delo sloni predvsem na obravnavi le-teh. Morali bi se tudi seznaniti z zgodovino in namenom organizacije ZN, toda za to, na žalost, med članstvom ni interesa.
Letošnje delo srno začeli z obravnavo agresije na Č3GR, nadaljevali s Titovim govorom v Jajcu, trenutno pa imamo na programu študentske nemire v zahodni Evropi» Na tc temo smo tudi organizirali vrsto predavanj, ki so dostopna vsem.
-- S kakšnimi težavami se borite pri svojem delu?
Ah, težave, težave L Prav gotovo je največja težava premajhno število članov. Če bi nas bilo vsaj trideset, bi lahko govorili o res uspešnem delu. Takrat bi bil mogoč eden od dveh načinov dela, ki so najbolj v r^bi v podobnih krožkih: študijski in ambasadorski.
-- Ali bi lahko pojasnil obliko teh načinov dela?
Pri študijskem načinu dela bi morali organizirati skupine po pet ljudi, ki bi potem obdelovali probleme samo en^ga kontinenta ali pa nekega ožjega področja.
Pri ambasadorskem načinu dela pa bi vsak posameznik zastopal eno državo, za katero bi se sam odločil ter tako postal njen "ambasador". Na skupnih sestankih kluba bi vsak posameznik zagovarjal interese "svoje" države. Delo je zelo podobno resničnemu delu OZN.
—	Kako bo pa s klubom prihodnje leto?
Ne vem, verjetno ne bom sprejel nadaljnega vodstva kluba. Drugo leto bom precej obremenjen z delom kot predsednik občinskega komiteja ZKS Trebnje in pa kot član republiškega odbora SZDL za stike s tujino. Potem pa je tu še matura. Res ne verjamem, da mi bo ostalo kaj časa za delo v klubu. Toda, to ne sme pomeniti konec kluba. Trenutno je v klubu nekaj res talentiranih članov, ki se resnično zanimajo za delo. Kazalo bi jih poslati na kakšen seminar in prepričan sem, da je eksistenca in uspešno delo kluba v prihodnjem šolskem letu zagotovljena.
—	Kaj pa misliš o izvenšolskem udejstvovanju naših dijakov?
Precej klavrna zadeva je to. Resnično mi je nerodno, ko vidim, da tolika množica mladih ljudi pri svojih sedemnajstih ali osemnajstih letih še ni dojela, da je njihovo bistvo v delu in ne v zapravljanju dragocenega časa, ki ga človek itak ima premalo.
-- Tony, kam pa po gimnaziji?
Na V^PSN, vezan sem s štipendijo.
—	Poslušaj, čisto tako potihoma, kaj meniš o naših dekletih?
Nemogoča so. Razen modnih revij, sem pa tja kina, "Antene" in kakšnega pogleda za privlačnim fantom, niso uporabne za kakšno resnejše organizacijsko delo. čast izjemam.
—	Kaj pa tako, privatno?
Ne privlačijo me. Ni take, ki bi povzročila hitrejše utripanje mojega srca.
-- Hm, nisem ravno prepričan, toda naj ti bo. Poslušaj, če bi bil ti jaz,kakšno vprašanje bi zastavil Ovnu Anto-
nu iz tretjega b razreda?
Kdaj misli skleniti zakonsko zvezo.
-- In kakšen bi bil odgovor?
Ko si zagotovim materialni položaj in eksistenco.
. - In kakšne so tvoje trenutne želje?
Da mi zastaviš še eno vprašanje.
— No, naj ti bo, Zakaj se neredno briješ?
Ha, ha! Uboge moje kocine, vedno so kaicšni problemi z njimi, če sem iskren,zaradi tovarišice Lenobe.
DLBATNI DVOBOJ
Verjetno ste že vsi obveščeni, da sta Slak Zdravko in Rajko Vukadinovič izzvala na debatni dvoboj katerikoli debatni par z gimnazije, ki bi želel napadati trditev, da razvoj znanosti in tehnike vpliva na degeneracijo človekovih čustev in umetnišk ustvarjalr sposobnosti in ki bi želel braniti trditev, da je študentsko gibanje na zahodu gibanje upornikov brez razlogov. Seveda obstaja tudi možnost, da izzvani par zastavi svojo trditev ter jo potem brani ali napada, Toda,poglejmo najprej , kako potekajo taki debatni dvoboji.
Za debatne dvoboje veljajo enotna mednarodna pravila, ki določajo, da dva para tekmujeta med sabo dvaintrideset minut. Najprej govori eden tekmovalec iz para, ki brani določeno temo. Na razpolago ima pet minut Nato je triminutna pauza po kateri govori tekmovalec iz nasprotnega para in tako do konca. Torej, vsak tekmovalec ima na razpolago pet minut, vmes so triminutne pauze Tekmovalna para ocenjuje tri članska ocenjevalna komisija, ki določi zmagovalca. Celotno tekmovanje vodi predsednik komisije, ki pri ocenjevanju ne sodeluje.
Torej gimnazijci, pravila poznate, izzvani ste tudi. Edino kar vam še preostane je, da pokažete svoj pogum, se prijavite in izkoristite štirinajst dni, ki jih imate za priprave. Veliko uspeha!

o e.ODGOVARJA
90000	0	0	3	0
OOCOOOOOO 00000*000
VI SPRAŠUJLTE,.c
ooeooeoooeoeeoooooooooooooooooooooooooooooooooo oeooeooo eoooooooooooooooooooooooooooooooooooooo 0000900 *'*OOOO0COOOOO3OOO0OOO9OOOOOO3OOOC0OOOO3O
I. Sprašuje neki dijak tretjega letnika:
- Zakaj nismo šli v Ljubljano v.dramo takrat, ko so to storile ostale novomeške srednje šole in kdci j bomo mi obiskali toliko obl j ubij an o dramsico predstavo?
Odgovarja Veljko Troha, ravnatelj naše šole:
- Za naše neobisko anje Drame v mesecu marcu sta predvsem dva razloga: Prvi je ta, da smo v tem mesecu imeli dve ekskurziji in sicer koncert v Ljubljani za pedagoške razrede in izlet v Planico za celo šolo«, Tako je mesec marec bil nekako že "zaseden".
Drugi, pomembnejši,raziog je pa financiranje takih ekskurzij. Namreč, republiška izobraževalna skupnost je sredstva namenjene za regresiranje tovrstnih ekskurzij dobila že v marcu,vtoda načrt za njihovo uporabo ni še do danes izdelan. Šola sama pa ni zmožna financirati, tako da smo vezani samo na regrese, ki nam jih dajejo prevozniška podjetja.
Ogled dramske predstave smo zato preložili na ponedeljek, 7. aprila, vendar tudi tokrat nam usoda ni bila naklonjena. Drama je preložila predstavo na en dan med 14 in 20. aprilom. Upajmo, da naknadnih sprememb več ne bo, in da si bomo predstavo "Hamleta" ogledali še pred praznikom dela. To bo tudi naša zadnja letošnja tovrstna ekskurzija.
II. Oprašuje M.G., dijakinja drugega letnika:
- Koliko samostojnih razstav svojih likovnih del je imel Branko Suhy in kje ter kdaj bo imel naslednjo?
Odgovarja Branko Suhy, dijak 3»a razreda:
- Prvič sem samostojno razstavljal leta 1967 v prostorih doma JLA. Razstavljal sem izključno akvarele. Kasneje sem imel samo še eno razstavo in sicer eno leto pozneje, leta 1968, v spodnjih prostorih Dolenjske galerije. Tokrat sem razstavljal akvarele in predvsem olja.
Kdaj bom imel naslednjo samostojno razstavo še ne vem. Vse je prepuščeno upravam razstavnih prostorov, sreči in slučaju.
o o o o e o » -e « -o o o -o o
o o o e o o
::: šport naš gimnazijski
oe»eeoeeo»oo»ooaeooooo»eoc o o ooooooonoooocooooooooooooooo »eoceeoeeoooeeMeooeeooooeooc
oonoooooooooooo • mooooooooooooo onooooooooooooo oo o oeooooooooo o
909000000990099 000000000000090 9000 00000900000
ooooooooooonooo
PRVENSTVO GIMNAZIJE V KOŠaRKI
ŠŠD na gimnaziji je letos že tretjič zapored organiziralo zimsko šolsko prvenstvo v košarki.
Pogovarjal sem se z Matjažem Verbičem, bivšim predsednikom j ŠD, in mu zastavil nekaj vprašanj o tem tekmovanju:
-	Matjaž, katere ekipe so sodelovale na prvenstvu?
Sodelovale so ekipe posameznih razredov, Ker pa vsak razred ni mogel sestaviti ekipe, so te sestavili tudi iz igralčev več razredov istega letnika. Sodelovalo je sedem moških in pet ženskih ekip,
-	Je bilo na tekmah kaj gledalcev?
Da, na vsako tekmo je prišlo po nekaj gledalcev. Se razume, iz razreda, ki je igral. Večji obisk pa tudi ni bil mogoč zaradi premajhne telovadnice,
-	Kakšna pa je bila kvaliteta iger?
Približno na isti ravni kot lansko leto, Kar se tiče fantov. Dekleta pa so precej napredovale
-	Kateri razred je po tvoje bil najboljši pri fantih in kateri pri dekletih, ne glede na rezultate?
Pri fantih vsekakor 2.ab. Veliko se pozna, da imajo v e-kipi nekaj igralcev, ki igrajo tudi za ekipo Novega mesta Pri dekletih pa je najboljša ekipa %t> razreda.
-	Kaj meniš o nastopu tvojega razreda, to je 4,b?
Igrali smo povprečno, da ne rečm solidno. Uspeh je realen ker smo uvrstit v na drugo mesto pričakovali. Kaj več tudi nismo mogli doseči, saj sc- nihče med nami aktivno ne ukvarja s košarko. Obenem pa se je veliko poznala odsotnost Dimitriča, ki je bil center naše ekipe.
-	Iz katerih igralcev bi sestavil prvo peterko gimnazije?
Takole: i. Kovačevič, pezelj, fepetavec, Uhan, S. Kovačevič,
-	Kakšna pa je bila organizacija tekmovanja?
Zelo dobra, glede majhne in prezasedene telovadnice.
Pa tudi sodniki so sodili izredni "fair".
Rustja Drago
NaJBOLJII ŠPORTNIK GIMNaZIJP v ŠOLSKEM LETU 1968/1969
Odločili smo se, da bomo letos s pomočjo Stezic izbrali najboljšega športnika gimnazije. Dovolj je,če na listek napišete tri, po vašem mnenju, najboljše športnike" med nami. listek izrežete iz Stezic ter ga vržete v poštni nabiralnik Stezic.
caocr>09oeooof>oo0oo9oeoo*OA»»oo
najboljši športnik gimnazije
stezice
GLASUJEM Za:
2	.	e » o o e
3	.	• -
oeeooooooeoooooooooocooooo&oe oooooooooeooo
oooooocooeoooeooeoocoooa

eeoooaeoooooooooooeooooooooeoecoeooooooooooo
stezice
najboljši športnik gimnazije
. s::«1	• s 	°		“T	'4	:5		f 7 • o’	c -	- -	0	-- r :: •: 6 : ’	;8	:	:9“: ::::io		n:#.:
*. 12 • • • *			• • 6 • c 0	;i3	14 i	:	f :::"i5 :i6 :	: 17
: is :	: e — —- - . 2 j • .— .	.			I9_	- —- ~		5-	- - 0		 e	0 e 9	0	• * * e p-e*v	eee e • • »	U	c	c	e '	■'t • • "	- e	r- 2 3	” ,	:	:	24:
• 2 5 ;	l • % f.	26'				0 • ••.p 7 « t s i t £ 1	6	-	'C	-	• 6	0	9	9 tT	23*.
					; ; ; - 30 •	:	:	* j • • j	» • •
• 31	:	c-°...0	3 3			34 :	i	•	•	•	•	^ CJ	O	.	0 9 9 . 1 1) •	6	0	0	U	t.	6.69	^•37
? • “ • » -JO • ., . :44 :	:	39	9 e 0	::: * 4 0 0,0,	 1.45 :		:?46	41 .	:::: ,42 .“43 ::::147 :	: -	O^-.O	.«0	0	«n~-	,-n. • ’ * » qp ■	•	- . . .	: i T _ 43:
:49 :	:	° «	5o •	I			5X,4 —: "•		53: .
• RA 0	8 • • • S'	„ e	x	f 9 «	0	55	■ Tv;V* riT" ....„• 56			....	: 53	•
•	9	0	9	9	• •	0	»	e	0	J y	«		9 e	•			::::60 :	;;;;:6i : •	:	"» • i . T
v	Sest, vil • Rož. nc 1' r. n c
VODOE Vr0: I. i ‘ir- slovenske sopranistke Tebali 6.pevska skupina osmih 1 j ud i ao. .r. bski žrebec 12.v pršici mitologiji božanstvo s konjskim repom ±3.droben tisk 15. fr ene. skler.telj(Haurice) I_8 ., trd les(: razilij s ) 19. tovorna v Onr u 2o.verno ne zadnji strani knjige 2I.ccs, ko ni vojne 22.premetenec 23.vrv, ki jo upor bij. jo..,.v o j i 24.dolg' pesnitev 2 5. gl ovni. števnik 26 nabije 27 r; n oc c lik 23 primorski Vzklik 29. btii Te-k -moža V TV seriji 3 o. trinogi 31«ime -it .Ti jonske pesnice Fe gr i 33 .vse v redu 34.kr Tj- živeli 3 5•okr. za posta telo prof 36.medmet 33. derivat amoniak 4o.fV‘igr alka(Dolgo, vroče poletje) 42.štirinajsta in Ivanaj sto črka 44.prestol 45.kazalni zaimek 46.žensko ime 4 7. italijanski politik 49.japonski drobiž To.možje, postave 52. geometrijski pojem 53.veznik 54.SN 55.veznik 56.tuje moško ime -57.boginja neba pri semitskih n.rodih 59»nova vrsta, odstavek -r o. del obraza 61.vzklik pri bikoborbi.- -
F,WPIL'.F0:1.jučjovski verski učitelj 2. anestetik. 3.beograjski tednik 4•1oom 5.grški, bog petja 6.slovenski predstavnik moderne 7• occt 3. slovenski tednik 9.iznajditelj menic, in- čekov lo.ime filmsko igralke Gsrdner II.Odisejev sin 12.tisto, kar pasemo 14.arabski knez 16.otočje v ;tl ntskern oceanu 17.uta, vrtba^hišica 19.igr: s kartami 2o.vr~ta zofe 22.podvodni zvon 23.-hišni bog stari’ Rimljanov 26.kazalni zaimek ’^7.vos pri Veroni,- kjer je Fapole on premagal .vstrij o 2 9. feni canski 'bog bogastva 3o. priprava za govorjenje na d rij v o 32.žensko ime 34 . s dimi z e ci j ski zlog 37.prostor v cirkusu 3 9 •r1 e s e tl in petnajst črka 4o .ž-en-s-ko" ime 4 I.nikalnice 4-2. kovina 4 3 .veznik 44 .r stlina iz katere dobijo sladkor 45 • k,, žalni zaimek 47. igra na srečo 43.sukanec 5o.znan filmski igr:lec 51.samoglasnika 52.kratica za konjsko silo 55»veznik 57.najboljši športnik 58.solmiz,cij ski zlog