ESLOVENIA LIBRE Glasilo Slovencev v Argentini Leto LXXXI | 21. decembra 2022 - Buenos Aires, Argentina | Št. 25 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija ZAKLJUCEK SLOVENSKIH ŠOL V BUENOS AIRESU V tem zadnjem mesecu leta 2022, ki se izteka, so naše slo­venske šole v Argentini zakljuci­le svoje letno delovanje. Sobotne slovenske šole so že sedem desetletij ponos naše skupnosti, zato si tudi v casu, ko z vecjo težavo novim gene-racijam posredujemo slovenski jezik in naše kulturno izrocilo, še naprej prizadevamo, da go-jimo to bogastvo. Sledi pricanje o letošnjih do-sežkih naših uciteljev in otrok v besedi in fotografijah. Ni bilo vedno lahko, a kljub vsem teža­vam želimo poudariti navduše­nje in trud, ki so ga skozi celo leto prav vsi v izobilju izkazali, da lahko z zaupanjem gledamo naprej. Zavedamo se, da je mladi rod bodocnost vsakega naroda, to pravilo še toliko bolj velja za našo majhno narodno skup­nost. Zavetnik naših slovenskih šol, bl. škof Anton Martin Slom­šek, je zapisal: “Le boljše case si ljudje obe­tajo, ali kje jih bomo vzeli? Iz dobre šole prirastejo boljši casi, kajti casi so taki, kakršni so ljudje.” Zato danes našim šolam cesti­tamo za opravljeno delo v letu 2022. Pogumno naprej! Slomškova šola V soboto, 3. decembra, smo imeli zakljucek osnovne šole Antona Martina Slomška. Po težkem pricakovanju svetovne nogome­tne tekme Argentina-Avstralija, smo se z vese­ljem zaradi zmage udeležili programa. Zaceli smo prireditev stoje in z aplavzom, ker smo sprejeli zastavo, ki jo je prinesel najboljši ucenec osmega razreda, Tomaž Pregelj, in sta spremljala Nadja Kocar in Jani Petkovšek. Za­peli smo slovensko himno. Napovedovala je Gabrijela Oblak. Najprej so nas otroci Slomškove šole s pesmi­jo popeljali v Betlehem! Angel je oznanil Mariji, da bo rodila sina, Bož­jega Sina. Nato so uprizorili jaslice, Marijo, Jo-žefa, novorojencka, pastirce in angele. Tudi sv. Trije kralji so romali svojo pot. Zapeli so pesem »Poslušajte vsi ljudje« Pastirci so zaspali, a eden jih je zbudil in jih priganjal, naj vstanejo in prižgejo lucke, da gredo pogledat, kaj se godi. Zapeli so pesem »Kaj se vam zdi«. »Z nebesnega kroga se zvezdic preproga razgrinja od vzhoda v zahod«, to je spregovoril drugi pastircek in angeli so zbudili pastircke in pripeljali še zvezdice. Otroci vrtca in 1. razreda so kot zvezdice zaplesali ob zvoku pesmi in peli »Glej zvezdice božje«. »Rojen je Zvelicar, Gospod« - na klic pastircka so pa zapeli še »Tam stoji pa hlevcek« in s povi­janjem deteta Jezušcka, so sv. Trije kralji poklek­nili pred jaslice in novorojencku prinesli darila, sladkega kadila, mire in cistega zlata. Še angelci so pocastili in proslavili prihod ne­beškega kralja! Tako so vsi skupaj zapeli pesem »Sveta noc«. Medtem, ko so se otroci preoblekli, nam je voditeljica šole Marjana Grabnar podala poro-cilo za leto 2022 in svoje misli. Zahvalila se je letošnjem uciteljem, to so: katehet: c.g. Franci Cukjati in Irena Zarnik za pripravo sv. Obhajila in sv. spovedi, otroški vrtec: Nadja Jakoš in Viki Kastelic prvi razred: Zofija Bokalic in Marjana Grabnar tretji razred: Monika Vitrih cetrti razred: Angelika Smole peti razred: Natalija Podržaj šešti, sedmi in osmi razred: Gabrijela Oblak in Jani Kocmur pomožna uciteljica: Lucijana Petkovšek knjižnicarki: Cyntia Pregelj in Lucka Pregelj telovadba: Pavlinka Vombergar, Jani Kocmur in Janez Petkovšek petje: Pavlinka Vombergar voditeljica: Marjana Grabnar Otroci so se vrnili na oder, voditeljica je poz­dravila še osmošolce in jim zaželela vse dobro! Nadaljeval je rap v izvedbi 6.in 7.razreda, ki je zapel Prešernovo Kam? Osmi razred je pa v obliki znane televizijske MESASA predstavil kar po slovensko MIZASO!, Vodila jo je Lucka Pregelj, osmošolci Benja, Jani, Luka, Matej, Nadja, Simon in Tomaž so pa odgovarjali na vprašanja. Kako so se imeli v vseh teh 10 letih v osnovni šoli, omenili so vse ucitelje, se jim zahvalili. Govorili o Glewu, kaj delajo na letovišcu, in se primerjali s Scalone-to, ker so tam tudi zmagali, skupaj z Lanusom, 9-0! Tudi so povedali o Tandilu, kamor so letos skupaj potovali. Recitirali so kitice pesmi Vrba, Dete malo in Kam, ki so se jih letos ucili in po­vedali, da z veseljem pricakujejo prihod sv. Miklavža! Seveda so omenili SSTRMB, kamor bodo drugo leto vstopili! Z aplavzom smo zakljucili to MIZASO! Sledil je pozdrav razrednicarja Janija Kocmur­ja in dušnega pastirja Francija Cukjatija. Ucenci so prejeli spricevala, dar, slike in me-dalje v spomin na Slomškovo šolo. Osmošolci so tudi z darili in zahvalo pozdra­vili vse ucitelje, ki so jih poucevali v teku teh desetih letih. Edina ucenka, ki je imela odlicno prisotnost skozi leto 2022, Nadja Kocar, je dobila nagrado! V imenu odbora staršev je pozdravila ga. Ve­ronika Godec, se zahvalila uciteljem, staršem za vso pomoc in pozdravila tiste, ki letos za­pušcajo osnovno šolo. Nato je bila predaja zastave. Prejela jo je najboljša letošnja ucenka 7. razreda, Tanja Ce-stnik. Spremljala sta Naco Paulise in Juli Toma-zin. Poslovili smo se od zastave in osmošolcev s pesmijo “Zahaja sonce” in za konec zapeli še “Pocitnice so tu”. Otroci so šrekeco vabilo za 17. decembra: imeli bodo Božicnico za otroke. Pogovarjali se bodo o Jezusovem rojstvu, delali božicne okra-ske, pekli piškote, peli, se igrali in tudi prenoci­li v Domu na pižamadi. Po koncanem zakljucku smo imeli kratek od­mor ter v spodnjih prostorih se malo okrepcali ali vecerjali in kmalu zatem je nas obiskal Sv. Miklavž. Najprej so angelcki plesali, pod vod­stvom Solci Roa. Za njimi so pa prišli angeli s sv. Miklavžem. Pozdravil je otroke in družine in kmalu zacel klicati otroke, da bi jih obdaroval. Vsakega je nekaj vprašal in mu dal darilo. Kar kmalu pa so tudi prišli parklji. Otroci so se jih malo, ampak angeli in sv. Miklavž niso dovolili, da bi tako pridne otroke peljali v pekel. Otroci so z veselim obrazom odšli domov! Slomškova šola ZAKLJUCEK SLOVENSKIH ŠOL V BUENOS AIRESU Prešernova šola Kako lepo je, ko ob koncu šolskega leta zacu­timo v srcu hvaležnost in zadovoljstvo za vse prejete darove: za uspehe, ki nas razsvelijo ali napake, pri katerih se ucimo... Otroci Prešernove šole so nas na zakljuc­ni prireditvi veliko naucili! In tudi oni sami odkrili preproste besede s cudežno in cudo­delno mocjo! Hvala! Oprosti! Dober dan! Nasvidenje! Prosim Ste že kdaj pomislili, kakšno moc imajo te besede? Mislim, da jih vsi dobro poznamo, a jih vca­sih ne uporabljamo... Verjemite mi, da odpirajo nov svet! Takega, ki si ga prav vsi zares želimo! In od vsakega od nas je odvisno, da ga zacnemo spreminja-ti. Moc je v naših rokah, pa ceprav cutimo, da je le kapljica sredi morja. Vedite, da je ta kaplijica zelo pomembna in potrebna! Zacni-mo v družini, med prijatelji, v našem okolju... Tako so nam šolski otroci predstavili na odru igrico, pri kateri je deklica dobila v roke knjigo in v njej odkrila moc teh besed. A ni ostala le pri lepih mislih; posredovala jih je drugim ter jih z dejanji in zgledom navdušila, naj tudi oni tako ravnajo. Ljubezen je bila dejavna in je spreminjala okolico in razpoloženje ljudi. Vsak je zacutil toplino v srcu, veselje in mir. Saj tudi pregovor pravi: Lepa beseda lepo mesto najde! Cudovita zamisel uciteljic in lepo odigrane vloge, z nasmehom, s petjem in plesom so nas vse zabavali obenem pa poucili. Res lepo in spodbudno sporocilo, primerno za adven­tni cas, ki nas pripravlja in uvaja v Božic. Na koncu, so tudi melodije božicnih pesmi iz otroških glasov odmevale v dvorani in nas popeljale v radostno vzdušje, k hlevcku novo­rojenega Deteta, polnem ljubezni in upanja. Sledila je poslovitev osmošolke. Tudi sama je spregovorila in se zahvalila vsem ucitelji-cam, ki so jo skozi osnovno šolo spremljale in ucile. Prav za vsako je imela lepo besedo in oseben spomin. Mnogo uspehov ti želimo, draga Martina! Pogrešali te bomo! Po koncani prireditvi pa je nas obiskal Sveti Miklavž in obdaril otroke in uciteljice. Lepo je bilo! Hvala vsem za vse! R.G. Rožmanova šola Prišel je dan, sobota 3. decembra, ko smo v Rožmanovi šoli imeli zakljucek leta. Tako je koncalo šolsko leto 2022, polno dejavno­sti in dogodkov, med njimi 70 let slovenske šole s pripravo igre „Do tiste stezice”, mese-ca septembra. Popoldne smo se zbrali z družinami otrok v Domu pred kapelo Marije Pomagaj, da smo se zahvalili s sveto mašo, ki jo je daro-val msgr. Jure Rode. Otroci in starši so vese-lo spremljali s petjem in z branjem. Takoj za tem pa smo bili vsi povabljeni na dvorišce za otvoritev novih šolskih prosto­rov. Razvezali smo slovenski trak pred vho­dom in, po posebnem blagoslovu, odkrili nove ucilnice in knjižnico, za kar je tako lepo poskrbelo mnogo sodelovalcev. Vsi so dobili priznanje in ploskanje vseh navzocih. Tudi takrat je msgr. Rode blagoslovil rocno izdelane jaslice, ki so jih z ljubeznijo naredi­le uciteljice šole in so namenjene družinam kot darilo za konec leta, da bi jih spremljale pri vsakdanjem življenju. Še veliko presenecenj nas je cakalo tisti dan. Zaslišali sta se slovenska in argentin-ska himna in ucenke 7. in 8. razreda so si Jegliceva šola Ko se topli dnevi že pojavljajo in otroci mis-lijo na pocitnice, se v šoli že obcuti vonj po slovesu šolskega leta in z njim slovo ucen­cev ter njihovih družin, ki so se skozi dolga leta udeležili našega šolskega življenja. Zato se, kakor v vsakem življenju, objemata med seboj veselje in žalost in to bo ostalo vpisa-no v naših srcih kakor zaklad prijateljstva in ucenja za bodoce dni. Zato smo letos kot zakljucek pripravili prizor “Detektivski klub in zaklad”, prire­jen tekst po knjigi Lov za zakladom, ki so ga otroci brali med letom, ki smo ga malo prilagodili naši realnosti. Otroci so z zani­manjem brali knjigo in tako tudi z veseljem oživeli razlicne osebe, ki v njej nastopajo, ter resnicno iskali v šoli zaklad. Ta zaklad so odkrili v knjižnici: »casovno kapsulo«, ki je preko casa povezala otroška srca, a istocasno odkrili zaklad prijateljstva ter slovenskega jezika. Zelo lepo se je vseh 19 otrok pripravilo na nastop z besedilom, pesmijo, ki jo je vodila gospodicna Tina Mehle Ahlin in tudi s plesom pod vodstvom gospodicne Lucijane Trpin. Celo pravega robotka so odkrili in skupaj zaplesali z gumbi, ki jih je nosil. Med letom so se ucenci uživeli v branje predale zastavi. V svojem govoru je vodi­teljica šole Nina Pristovnik Diaz pozdravila navzoce in se zahvalila vsem, ki so neut-rudno in nesebicno delali za tako uspešno leto, posebno uciteljicam in staršem, ki so imeli letos veliko dela. Za tem pa se je zacel nastop, pri katerem so vsi ucenci in ucen­ke korajžno sodelovali: muzikalni prizor z naslovom „Naše jaslice”. Na oder je najprej stopil zborcek deklic, oblecenih kot angelc­ki, ki so spremljale prihod svete družine s pesmijo „Poslušajte vsi ljudje”. Zapele so tudi „Hej pastirci!” in tako na oder privabile radovedne pastirce. Med drugimi božicnimi pesmimi se je zaslišala znana „Tam stoji pa hlevcek” in prav takrat so majhni sveti trije kralji prinesli darila za rojenega Jezusa. Za zadnjo pesem smo se pridružile še vse uci­teljice in skupaj smo zapeli: „Sveta noc”. Po koncanem prizoru je bilo slovo osmo­šolke Tatjane Mokorel. Voditeljica Nina Pristovnik Diaz, uciteljica 8. razreda Mag­da Zupanc Petkovšek in predsednik DomaMarko Škulj so ji namenili nekaj lepih besed za poslovitev. Tudi Tatjana je pripovedovala in se spominjala tistih let, ko je hodila v šolo in s tem rekla nasvidenje. Bližal se je prihod svetega Miklavža, ko se je, po kratkem razvedrilu, zaslišalo zvonje­ knjig in še naprej jih spodbujamo z lepo pri­ložnostjo, ki jim jo je dala ljuba knjižnicarka Klavdija, ki nam je odprla vrata, da so otroci lahko pobrskali po policah in si celo izpo­sodili knjige. Upajmo, da bo z branjem res obogatil jezikovni zaklad in odprl domišljijo malih v novi svet, ki nima casa ne kraja. Za vso pripravo zakljucka je poskrbelo uci­teljstvo šole. Letos so poucevali: v vrtcu: Veronika Selan in Andrej Kavcic, v 1.in 2. razredu gdc. Pauli Grbec, v 3. in 4. razredu ga. Nevi Belic in v 5. in 7. razredu ga. Ana Urbancic. Veliko dela in truda je bilo med letom, a ve­selje otrok in družin vse poplaca, vse je lažje prehoditi, ko je ljubezen veriga, ki združuje. Bog naj poplaca vsakemu izmed njih! Spomnili smo se tudi vseh, ki so letos odšli, posebno starih staršev, ki toliko naredijo za vnuke in še naprej podajajo slovensko kul­turo v novi rod. Vemo, da nas iz nebes še naprej spremljajo. V prizoru so otroci neke šole dobili izziv iskanja casovne kapsule v šoli, in tako na­leteli do pravega detektorja kovin in stole-tnega zemljevida šole, našli kapsulo prav v knjižnici in tam odkrili, kako so si nekoc ucenci predstavljali bodocnost. Kako si pa mi predstavljamo prihodnja leta? Kaj bi že­leli ohraniti v kapsuli? Vsak lahko po svoje razmišlja a vsi si želimo, in na tem delamo, nje. Angelcki so prišli in zaplesali nebeš­ki ples, in ceprav so se pojavili tudi hudi parklji, je sveti Miklavž prijazno obdaril pri­dne otroke in podal svoj blagoslov. Tudi uci­teljice šole smo dobile darilo kot priznanje za delo skozi leto: Andrejka Kociman, vrtec;Juli Kastelic Štumberger, 1. in 2. razred ter verouk; Nadja Petkovšek, 3. in 4. razred; Nina Pristovnik Diaz, 6. razred; Magda Zu­panc Petkovšek, 7. in 8. razred; Olga DolencKociman, verouk ter Ariana Žigart, petje. Vsi prisotni, otroci, družine in drugi prijatelji, smo z veseljem na obrazu pokazali hvaležnost za uspešen zakljucek in za tako lepo šolsko leto. Sedaj pa nas vse caka zasluženi pocitek! Nadja Petkovšek da med nami raste ljubezen, prijateljstvo ter slovenska kultura in jezik. Po predstavi so otroci prejeli spricevala in delovne zvezke, in se lepo poslovili od 4 sedmošolcev ter 3 družin, ki bodo dali nov korak v življenju: družina Žužek, Etcheverry Pennisi in Poglajen. Naj jih Bog spremlja in naj še naprej z ljubeznijo cuvajo v njihovih srcih ljubezen do slovenstva. Gospodicna Ani jim je podelila lepe misli in s ploska­njem so zakljucili osnovno šolo. Gospodicna Nevenka je pa okrasila to slo­vo z božicno mislijo, naj ne pozabimo, da nam Božic odkriva ogromno božjo Ljube-zen, ki se nas dotika in nas razsvetljuje. Veselje se je nadaljevalo s pozdravom za pocitnice in s skupno zakusko. Res lepo vzdušje in veselje je napisalo piko na tem pisanju šolskega leta, ki je imelo ogromno lepih doživjetij in tudi težkih trenukov, ki so se z Božjo pomocjo in z ljubeznijo doživeli in tako ostali zapecateni v spominu kot majhni zaklad ki obogati življenje. Vesele pocitnice in veliko uspeha vsake-mu pri iskanju pravega zaklada v življenju! Paula Grbec v imenu Jegliceve šole ZAKLJUCEK SLOVENSKIH ŠOL V BUENOS AIRESU Balanticeva šola Ko zadišijo lipe in jasmini se zavemo, da se leto koncuje. Pocitnice so že skoraj tu! Zacetek brezskrbnosti, raziskovanj, novih spoznavanj… Družina Balanticeve šole in Tecaja ABC je imela sklepno prireditev v soboto, 3. decem-bra. Po odigrani tekmi v Svetovnem prven­stvu v nogometu, so veseli obrazi napolnili dvorano Našega doma. Voditeljica šole, ga. Irena Urbancic Poglajen je toplo pozdravila navzoce in izrazila željo, da bi se med pocitni­cami globlje povezali v skupni družinski mo-litvi, da bi se zavzemali za branje in pogovor v slovenšcini, da bi radi veselo prepevali… Saj šola nudi pomoc in spodbudo družinam, ne more pa nadomestiti izkušenj, ki mora otrok doživeti in obcutiti le doma. Naša šola upada v številu otrok, posebno zaradi odselitve družin v druge države. Na-paja se pa s prihodom številnih ucencev, ki zaradi razlicnih razlogov hrepenijo po ucenjuslovenskega jezika. Številna in vesela skupina tecajnikov iz ABCja je na odru uprizorila, kako poteka dan pouka v posebni ucilnici, kjer so bili prisotni vsi liki iz televizijskega progra-ma Chavo del Ocho. Na zabaven in smešen nacin so nam pokazali, kaj vse so se že na-ucili v spremstvu in vodenju uciteljic Marte Urbancic Oblak, Alenke Zupanc Urbancic ter Leile Erjavec. Ko so za zakljucek zapeli, podvodstvom ge. Kristine Skvarca Šenk, pesem “Slovenija” smo vsi cutili kako ustvarjajo in poglabljajo vezi z našo Domovino. Cestitamo lepi skupini, ki se oblikuje v spoštovanju in prijateljstvu z namenom, da spoznajo in od­krijejo naš lepi jezik in naše obicaje. Vztrajaj­te na tej poti! Leto 2022 je bilo polno izzivov in lepih do-živetij. Obisk kmetije v mesecu maju je še danes nepozaben. Skupina otrok, ki preživlja svoje dni v velemestu, obdani z betonom in hrupom, se je tesno povezala z naravo. A po lepo doživetem dnevu, se je tudi vedno pri­jetno vrniti domov. V okviru te tematike so se odvijali nastopi naših osnovnošolcev: Dve kmecki deklici, Valentina in Tati, sta šli na obisk v mesto. Najprej sta opazile hupo in druge zanimivosti avtomobilov. To so prisrcno zapeli in predstavili naši najmlajši z uciteljica-ma Marto Petelin in Lucijano Vombergar. Z obcudovanjem sta odkrili hišo mestnih miši, kjer prebivata Milijonka in Miškolino. Tam so trgovine, avtobusi in elegantne gospe, gospodje… ter bogato založena shramba!!! Otroci 5. in 6. razreda so s prizorckom predstavili malega Matjažka, ki ga je mama presenetila s telefonskim klicem. V mestu so starši vedno zelo zaposleni… Vrabci prvega in drugega razreda so pred strašilom recitirali in nato ljubko zapeli “Stari Polde ima kmetijo” v spremstvu gdc. Marije Zupanc Urbancic. Ucenci ge. Silvije Tekavec, iz tretjega in ce-trtega razreda so z recitacijo vprašali malemiške kje stanujejo. Špageta in Drobižek sta povedale, da živijo pod plavim nebom, v bli­žini gozdov in potockov. Ceprav je življenje poljskih miš skromno, one znajo biti zelo gostoljubne. Prav danes pricakujejo obisk bratrancev iz mesta. Zato morajo poskrbeti za svež kruh. Urno je prišla na oder skupina najmlajših iz tecaja ABC z gdc. Pavlo Urban­cic. Pokazali so nam, kako orjejo, režejo, se­jejo in žanjejo, da so potem starejši otroci spekli kruh. Koncno je prišlo do pricakovanega srecanja. Mali miški iz mesta sta prišle na deželo. Bili sta zelo preseneceni nad takšno preprostostjo minimalne hrane. Še internetnega omrežja nista dobile! Mešcani po navadi ne sprejme­jo tako prekarnega nacina življenja. Zato sta se miški odlocili in Špageto povabile v mes-to, da bo lahko izkusila boljše življenje, brez pomanjkanja in potreb. Špageta je z veseljem sprejela in vsi trije so se hitro odpravili. Ko je Špageta prispela v mesto sta jo oca­rala mestna eleganca in obilje. Še nikoli ni videla toliko hrane skupaj! Vendar je opazila, da v mestu obstajajo ljudje, ki lovijo miši in celo nastavljajo pasti, da jih ujamejo! Tedajje Špageta v strahu pred smrtno nevarnostjo pobegnila. Srecno se je vrnila v svojo skro­mno hišo na podeželju in spoznala vrednost varnega in svobodnega življenja. Medtem, ko se je to dogajalo, sta se Valenti­na in Tati, ki sta bili na sprehodu po hrupnem in razsvetljenem mestu, vrnili domov. Takoj sta pogled uprli v majhno in pridno cebelico. Ucenci gospodicne Danice Malovrh so lepo interpretirali poezijo “Ciciban in cebela”. Za konec so vsi skupaj zapeli “Ko si sre-cen…”. Gledalci so se z mocnim aplavzom zahvalili za poucen nastop, ki nas vabi k raz­misleku o najpomembnejših vrednotah. Iskreno se zahvalimo vsem uciteljicam, ki so oblikovale in imele na skrbi ta zakljucni nastop. Posebno priznanje gre za uciteljico sedmega in osmega razreda, gdc. Ivano Te-kavec, ki se prireditve žal ni mogla udeležiti. V tej praznicni noci smo izvedeli tudi za nekaj strašnega, kar se je zgodilo v naši ljubi šoli: knjižnicarka, ga. Alenka Belic Fantini je prijavila, da je zmanjkalo nekaj knjig. Prišlo je do sojenja in po analizi dokazov je bila razkri­ta resnica: nekdo, ki se letos poslavlja, jih je hotel odnesti za spomin... S tem prizorom so se letos hvaležno poslovili naši osmošolci: Marijanca Cop, Sara Modic in Martin Altini. Razredna uciteljica jim je poslala spodbud­ne besede, v katerih je izrazila, da “svet vas mocno potrebuje take kot ste: dobrega srca, poznavalci Jezusovega nauka, pricevalci dob-rote. Ostanite med seboj povezani, bodite si dobri prijatelji in obdržite in gojite vrednotekršcanske ljubezni in slovenskih korenin. Že-limo vam veliko srece, veliko lepega. Kadar­koli boste kaj potrebovali, vedite, da tukaj smo vam na razpolago.” Poslovili smo se tudi od drage družine Grilj, kiodhaja v domovino svojih korenin. Želimo jim naj jih spremlja Božje varstvo na vseh poteh! Vonj okusne hrane je vsem vzbudil apetit. V prijateljskem pomenku smo se okrepcali. Ot­roci so prejeli spricevalo in nestrpno cakali prihod sv. Miklavža. Sladka melodija nam je naznanila, da se bliža Svetnikov prihod. Po ogledu nežnega plesa angelov so nas presenetili kriki hudih hudicev. Sv. Miklavž nas je s prisotnostjo po­miril in razveselil s tako pricakovanim in za­služenim darilom. Vedno, ko pridemo do konca neke poti, se ozremo nazaj in ugotovimo, da je veliko stva­ ri, za katere moramo biti hvaležni. Najprej Bogu in Mariji Pomagaj, ki nam ohranjata predrago šolo, katere temelje je postavila naša nepozabna gdc. Angelca Klanšek. Tudi Našemu domu, ki nam nudi cudovite prosto-re za ucenje in prijateljstvo! Skupini “Luc in zvok”, odboru staršev in pomocnikom. Po-sebna zahvala gre starim staršem, nenado­mestljiv steber mladim rodovom, in mami- cam in ockom, ki se trudijo in vztrajajo, da posredujejo vero in ljubezen do slovenskega jezika in kulture. Zahvaljujemo se tudi vsem uciteljicam in voditeljici Balanticeve šole za nesebicno delo skozi celo leto. Pred nami je pocitniški oddih. Naj užitek pogovora z družino in prijatelji, branje in igranje v naravi nadomestijo telefoncek, ra-cunalnik in televizijo. Veselo uživajmo! Lucka Bergant U. Baragova šola V nedeljo, 4. decembra, smo se v domu zbrali ucenci in ucitelji Baragove šole in se vsi skupaj odpravili proti cerkvi Marije Kraljice. Tam nas je pri vratih že cakal g. Toni Burja, ko nas je pa gdc. Monika zagleda je zacela igrat na kitaro. Pri sv. maši smo se zahvalili za šolsko leto, g. Toni nam je pa lepo govoril o spreobrnenju in o tem, kako živeti za mir in pravicnost, da bomo res dosegli Božje kraljestvo. Kako odpu-šcati in živeti po Jezusovi poti. Po maši smo se spet podali do doma in v dvorani malo pocakali, da so se otroci lahko preoblekli v crke. Naprej smo sprejeli zastavi in nato poslovili osmošolca: Agustina Gómez Grbec. Agustin nam je recitiral Albrehtovo: »Slovo od šole«. Poezija, ki nam govori o slovesu od šolskih klopi in o vsem, kar se ucenci naucijo in za vse življenje ohranijo v duši. Poslovila sem se kakor vsako leto od vsake­ga, ki odhaja iz slovenske šole. A besede so za vsakega vedno posebne. Agustina bomo pogrešali zaradi dobrosrcnosti in seveda za­radi izrednega nogometnega talenta. Vedno je bil pripravljen pomagati uciteljem in mlaj­šim sošolcem. Za otroke odhaja iz šole praviLanuški Messi. Želela sem mu uspeh v vsem bodocem študiju in življenju in naj ga Jezus spremlja skozi vso pot. Vsem drugim ucencem sem pa namenila spodbudne besede: naj se ucijo tako pridno še naprej in želela doooooolge pocitnice z željo, da ne bo prevec drajsanja po telefonc­ku kakor je narocil škof Jamnik, ki nas je pred kratkim obiskal. Zahvalila sem se odboru staršev in seveda uciteljski ekipi - ce ne bi držali skupaj ne bi dosegli skupnih ciljev. Takrat so že otroci in crke bili postavljeni za odrom, zastor se je odprl in crka »E« je glasno kricala. Pristopili so še drugi samoglasniki in vsak se je po svoje oglašal: z veseljem, z ut­rujenostjo, z žalostjo, itd. V to posebno hišo so prišli na obisk trije otroci in želeli sestaviti besede, a so kmalu spoznali, da je to nemo­goce, ker se vsaka crka po svoje oglaša in to nima nobenega pomena. Zato so po telefonu poklicali crko »M«, in tako je tudi ona stopila na oder. A edino, kar so lahko naredili je bilo sklanjati besedo »mama«… Poleg tega je pa nastala tudi huda težava s crko »U«. Crka »U« samo joka, ker ugotovi, da je nepomembna. Crka »M« jo hitro potolaži in skupaj sestavi­ta besedo »UM«. Tako tudi “U” spozna, da je tudi ona uporabna. Po drugem telefonskem klicu pa se pridružijo tudi drugi soglasniki. Vrstijo se en za drugim in samoglasnike po­tegnejo s seboj, da postanejo neka posebna želja: »Pocitnice so tu juhuju«. »U« pa je po­sebno vesela, ker so jo velikokrat potrebovali. Otroci 5. in 6. razreda so nam pa pripravili prizor, ki nas opozarja na važnost osebnega razpoloženja do drugih. Zavedamo se, da je dobra volja, nasmeh ali jeza tudi osebna od­locitev. Za konec so vsi skupaj zapeli Kekcevo »Dobra volja je najbolja«. S petjem je bilo predstave konec, ko so vsi skupaj zapeli kako se pripravijo na izlet domo-vine med pocitnicami in »Naj pojejo otroci«. Posebno praznovanje je tudi bilo Simonov rojstni dan. Zapela je vsa dvorana in mu vo-šcila najlepše želje! Nato smo se malo posladkali s pecivom in s sokom in se poslovili do naslednjega petka - namen je bil, da se dobimo po nogometu. Mamice so pripravile hrenovke in skupaj smo navijali za Argentino, ki je tisti dan premagala Nizozemsko v svetovnem prvenstvu. LvS ZAKLJUCEK SLOVENSKIH ŠOL V BUENOS AIRESU SSTRMB Zdi se, da smo ga komaj zaceli pa smo, ne da bi se zavedali, tudi že zakljucili 62. šolsko leto na slovenskem srednješolskem tecaju ravna­telja Marka Bajuka. Cas res hitro tece, v letu 2022 bi pa zgledalo, da še hitreje. Marca meseca smo zaceli normalno šolsko leto v upanju, da ga bomo uspeli tudi lepo zakljuciti. Ker je pandemija pustila vsepovsod kakšne posledice, naj bi bil prvi cilj za leto 2022 ponovno ustvariti šolsko vzdušje, osredotociti se na prvoten smisel naših šol, obuditi ali oh-raniti ljubezen do naših slovenskih korenin in razmišljati o novih potrebah današnjega casa. Profesorji smo dijakom in njihovim staršem predlagali delo v ekipi, ki ima, trdno poveza­na med seboj, jasne cilje: želimo in hocemo biti dobri ljudje in ponosni Slovenci. Ko smo meseca novembra ob zakljucku pogledali nazaj in pregledali potek pouka in delovanja skozi šolsko leto, smo obcutili ve­selje ob dobro opravljenem delu. Profesorski zbor, dijaki in starši smo lahko zadovoljni, da smo namene šolskega leta 2022 uspešno dosegli. Naj nam bo to nagrada in spodbuda za naprej, ko zopet išcemo in si postavljamo nove cilje v prid našim najstnikom. Seveda pa se nazaj oziramo tudi z iskreno hvaležnostjo. Velika zahvala vsem profesor­jem, dijakom in staršem za dragoceni daro­vani cas sobotnih popoldnevov. Skozi dvajset sobot smo se ucili v slovenskem jeziku, pog­lobili od kod prihajamo, kaj nam je podedo­vano, kaj se dogaja po svetu, kateri je Božji nacrt in kako gledati v bodocnost. Ob pregledu letošnjega šolskega leta ugo­tavljamo, da nam je uspelo narediti kar nekaj zanimivih dejavnosti. • 7. maja smo imeli dan duhovnosti. Vojna je presenetila svet in vsakega izmed nas. Cas in sedanjost sta nam bila dana kot prilika, da smo razmišljali kaj je nasilje, svoboda, lju­ bezen in ponos do lastne domovine, katere podobnosti in razlicnosti opazimo med slo­vensko zgodovino in dogajanjem v Ukrajini. S pomocjo mladih animatorjev smo obudili spomine naših starih staršev in spoznali, da je mir skupna odgovornost in da smo vsi pok­licani biti povsod orodje miru. • V istem duhu smo 17. maja obeležili Naci­onalni dan spomina na žrtve komunisticnega nasilja, datum, ki je globoko povezan z našo begunsko zgodovino. • 17. septembra je skupina mladih z nami delila bogato doživeto misijonsko izkušnjo v provinci Misiones, na severu Argentine, sku­paj z mladimi misijonarji iz Slovenije. • V soboto, 25. junija, so petošolci, RAST 51, pripravili poslovilni vecer v sklopu dneva dr­žavnosti. Pokazali so program, ki so potem predstavili v Sloveniji pod geslom »Dve do-movini eno samo srce«. • 15. oktobra smo izvedli zanimivo bralno de­ lavnico s pomocjo g. Polone Konjedic, ki dela za založbo Malinc in je bila na obisku iz Slovenije. • Kot priprava na prejem zakramenta svete birme smo meseca avgusta z dijaki 2. in 3. letnika obiskali Cottolengo Don Orione. V soboto, 5. novembra, pa imeli srecanje za starše, botre in birmance. Z lepo besedo in osebno izkušnjo sta nas obogatila slovenskajezuita, patra Miran Žvanut in Marjan Kokalj. V duhu priprave smo z vsemi dijaki navduše-no vadili pesmi, se z njimi spominjali na oseb-no birmo in cutili da smo del žive Cerkve. • 11. novembra smo imeli zakljucno priredi­tev. Zahvalno sveto mašo sta darovala patra Miran in Marjan, petje so vodili letošnji abi­turienti. Dijaki so prejeli spricevala. Nagradili smo najboljše dijake vseh letnikov in tudi tis-te, ki skozi niso manjkali k ucnim uram. Peto­šolcem smo podelili diplome, oni pa so se s hvaležnostjo poslovili. • V nedeljo, 27. novembra, je ljubljanski po­možni škof dr. Anton Jamnik podelil zakra­ment sv. birme 19 dijakom 2. in 3. letnika. To se je zgodilo prvic na Tecaju potem, ko je Duš­nopastirstvo odlocilo, da zakrament prejmejo najstniki. Po dveh letih priprave in s pomocjo Svetega Duha smo doživeli krasno izkušnjo! Želimo poudariti srecanje škofa dr. Antona Jamnika z birmanci, njihovimi starši in botri, v petek, 25. novembra. Gospod škof se je navdušeno pogovarjal z birmanci in ti so mu sprošceno odgovarjali in mu zaupali svoje nacrte in želje. Ceprav so malo s strahom pri-cakovali spraševanje, s katerim bi birmovalec potrdil njihovo versko znanje, so v prijetnem pogovoru zelo samozavestno odgovarjali. Srecanje je bilo sprošceno, istocasno pa glo­boko in bogato. Starši, botri in vsi prisotni smo tudi obnovili naše osebno prepricanje, da smo del Cerkve, da ima vsak svoje poslanstvo in da se moramo prepustiti in zaupati Svetemu Duhu, ki nas po­vezuje, nam pomaga in nas nikoli ne zapusti. Za nami je cudovito in posebno leto, med katerim smo prejeli obilo božjega blagoslo­va. Naj nas te milosti spremljajo v prihod­njem letu, da bomo še naprej delali za Božjo slavo in iskali vse dobro za naše mlade, da si pridobijo svobodno in jasno zavest v tem nemirnem sodobnem svetu. Tatjana Modic in Julka Furlan RAST 51 Predstavitev Almanaha Abiturienti Srednješolskega tecaja ravn. Marka Bajuka, Rast 51, smo na zakljuc­ni prireditvi predstavili naš Almanah por naslovom: “Pogled nazaj, korak naprej”. Prof. Lucijana Hribar Podržaj si je za­mislila in uredila ta Alamanah v obliki in-tervjuja. V uvodu pravi, da nismo bili abi­turienti “samo njegovi pisci temvec tudi njegovi protagonisti” saj “so nam zaupali doživetja svojih otroških in najstniških let in tudi nacrte in sanje za prihodnost”. Zahvalimo se vsem, ki so - vsak na svoj nacin - pripomogli k izdaji našega Alma-naha: profesorjem, posebno ge. Lucija­ni za vso potrpežljivost, našim staršem, vsem, ki so naše spise lektorirali, obliko­valki Leili Erjavec, sponzorjem in Uradu vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za sofinanciranje. Vabimo vas, da kliknete na naslednjo povezavo do Almanaha in se potopite v branje trinajstih spisov, v katerih razkri­vamo naša doživetja v preteklosti in tako naredimo korak naprej. Hvala lepa! Rast 51 Tecaj “Slovenšcina za vse” na Pristavi Letos smo na Pristavi šteli osmo leta tecaja Slo­venšcina za vse in vedno z isto odgovornostjo. Prvic smo se zbrali virtualno, in to vsi skupaj, 26. marca. Ucili smo tako: Anka Savelli Gaser višjo raven, virtualno (4 študentke), Andreja Šeme Mele srednjo raven, virtualno in enkrat na mesec v živo (6 študentov) ter Monika Ce­šarek Kenda zacetnike (9 študentov) in naj­stnike (4 študente) v živo na Pristavi. V soboto, 9. aprila, smo zaceli pouk slo­venšcine, vsaka profesorica s svojo skupino. Poucevale smo z ucbeniki Slovenska beseda v živo 1a in 1b, poleg drugih pripomockov in vaj. Višje skupine zelo rade prevajajo, ker imajo že veliko besedišca. Nižje skupine pa rade delajo dialoge in dramatizacije. Vsi upo­rabljamo razlicne igre, med katerimi so Ka-hoot, video posnetki in Wordwall (vse to je ostalo od virtualnih srecanj). Dvakrat smo se pridružili osnovni šoli dr. Franceta Prešerna. Prvic smo prisostvovali slavju slovenskega dneva državnosti v sobo-to, 25. junija, drugic pa dnevu odprtih vrat v soboto, 10. septembra, ko so vadili znanje slovenšcine z igrami, povezanimi s hrano in pijaco (kupovali so, pekli, degustirali, gledali lutke in ugotavljali, katere jedi so zdrave). V soboto, 24. septembra, smo slavili dan študentov. Na Pristavi smo imeli kuharski tecaj, tombolo in skupno pristno slovensko kosilo. Vadili smo tudi besedišce s kuhinjski-mi predmeti. To je bila tudi lepa priložnost za pogovor. Meseca septembra se je Anka za vedno vrnila v Slovenijo in šla k sinu Marku. A to ni bila ovira za nadaljevanje ucenja sloven-šcine, saj je vse do konca skrbno poucevala preko Zooma. Že dva tedna pred Slovenskim dnevom in obletnico Pristave, 22. oktobra, smo sodelo­ vali s pletenjem venca. Za nekatere je bil to prvi stik s slovenskimi navadami in organiza­cijo tako pomembnega praznika. Koncno smo v soboto, 26. novembra, za za­kljucek šli na izlet v muzej Marjana Gruma v La Boco. Opisal nam je svoje življenje in po­kazal svoja dela. Rodil se je v Sloveniji, preži­vel del otroštva in šolanja v taborišcu v Av-striji ter koncno prišel z družino leta 1949 v Argentino. Nekaj let je živel v bližini Pristave, potem pa je postal umetnik in se leta 1977 preselil v La Boco, blizu znanega Caminito. Prav tam smo imeli tudi skupno kosilo in tako smo se še bolje spoznali. Na koncu so dobili potrdila tisti študenti, ki so se redno udejstvovali na tecaju slovenšci­ne. Zapeli smo pesem Mi se imamo radi in veseli odšli domov. Tako smo zaceli z zasluže­nimi pocitnicami. MCK DR. VALENTIN INZKO prejel Veliki zlati castni znak republike Avstrije družino Inzko sprejel in ji cestital tudi pred­sednik Avstrije Alexander Van der Bellen. Valentin Inzko se je rodil v Celovcu. Njegov oce, Valentin Inzko starejši, je bil znan kul­turni in politicni predstavnik slovenske manj­šine v koroški Avstriji. Valentin mlajši je na Univerzi v Gradcu študiral pravo in filologijo, med letoma 1972 in 1974 je obiskoval Diplo­matsko akademijo na Dunaju. Dr. Valentin Inzko je zacel svojo dolgoletno diplomatsko kariero leta 1974. Zastopal je Avstrijo v Beogradu, Pragi in New Yorku. Leta 1996 je bil imenovan za veleposlanika v Bo-sni in Hercegovini, leta 2005 pa za avstrijske­ga veleposlanika v Sloveniji. Leta 2009 je bil imenovan za Visokega predstavnika za Bosno in Hercegovino, mesto na katerem se je 12 let prizadeval za mir v tisti regiji. Dr. Inzko je prejel že mnogo drugih priznanj in nagrad, med drugimi je leta 2015 prejel evropsko Karlovo nagrado, ki jo podeljujejo Sudetski Nemci, leta 2022 pa je prejel Veli­ko nagrado odlicnosti in mojstrstva, ki mu jo je podelilo Društvo ekonomistov Dolenjske in Bele krajine ter prestižno nagrado Mos-tar Peace Connection za svoje delo visokega predstavnika v BiH, predvsem pa za zakon, ki ga je podpisal proti zanikanju genocida. Od leta 2010 je dr. Valentin Inzko predse­dnik Narodnega sveta koroških Slovencev. Porocen je s slovensko Argentinko, operno pevko Bernardo Fink Inzko. Svobodna Slovenija je leta 2020 objavila pogovor z dr. Inzkom ob stoletnici koroške­ga plebiscita, pogovor lahko preberete na tej povezavi: V mesecu aprilu je kot predsednik Narodne­ga sveta koroških Slovencev skupaj z ostali-mi organizacijami koroških Slovencev gostil urednike Svobodne Slovenije pri predstavitvi zbornika “Zdaj gre za Slovenijo!”. Cestitamo dr. Inzku za tako visoko priznanje! OkrOgle OBLETNICE | Msgr. Janez Hladnik (1902-1965) Pred 120 leti, 22. decembra 1902, se je na Petkovcu (župnija Rovte) rodil Janez Hladnik, neutrudljivi slovenski izseljenski duhovnik v Argentini, ki je pri argentinskih oblasteh pridobil dovoljenje, da se je v Argentino po drugi svetovni vojni lahko priselilo vec kot 6.000 Slovencev. Mnogim je preskrbel tudi službo in nastanitev. Bil je tudi pobudnik ustanovitve »Slovenske vasi« v Lanusu – predmestju Buenos Airesa. Njegovo knjigo »Od Triglava do Andov« je komunisticni re-žim uradno prepovedal. ŽIVLJENJE JANEZA HLADNIKA Janez Hladnik se je rodil v številni kmecki družini 22. decembra 1902. Ljudsko šolo je obiskoval v domacem kraju, v nižjo gimnazijoje hodil v Škofjo Loko, višjo gimnazijo je paobiskoval v škofovih zavodih v Šentvidu nad Ljubljano. Po maturi je vstopil v ljubljansko bogoslovje. 29. junija 1927 je bil posvecen v duhovnika. Njegovo prvo kaplansko mesto je bila Met-lika, kjer je sto let prej (1828-1830) deloval kot kaplan svetniški Friderik Baraga, misijo­nar med ameriškimi indijanci. Iz Metlike je šel za nekaj casa kot dušni pastir Slovencev v Zagrebu, nato se je vrnil v Slovenijo, kjer je bil kaplan v Kostanjevici. Leta 1936 se je odlocil za odhod v Argentino, kjer je bil v po­moc duhovniku Jožetu Kastelicu pri dušnem skrbstvu Slovencev ter pri izdajanju ter ure­janju revije »Duhovno življenje«. Po Kaste-lcevi tragicni smrti leta 1940 je breme vsega dela padlo na njega samega. Po drugi svetovni vojni se je zavzel za spre­jem in nastanitev slovenskih protikomuni­sticnih beguncev. Poleg dušnega pastirstva se je med rojaki v Argentini ukvarjal tudi s kulturnim in narodnoprebudnim delom. Ko je bilo delo za naselitev Slovencev v glavnem opravljeno, je Janez Hladnik sprejel imenovanje za župnika zapušcene župnije sv. Jožefa Pompejskega v delavskem naselju La-nusa. Za storjeno delo ga je pristojni škof v Lomas de Zamoran msgr, Shelln predložil v Vatikan za imenovanje papeževega komorni­ka z naslovom »monsignor«, cast, ki jo je do-segel kot prvi slovenski duhovnik v Argentini. Zaradi posledic mladostne poškodbe noge je sorazmerno mlad umrl 20. junija 1965. DELO MSGR. JANEZA HLADNIKA Delovanje msgr. Janeza Hladnika lahko razde-limo na štiri obdobja: 1. delovanje v Sloveniji in Zagrebu, 2. delo kot izseljenski duhovnik, 3. delo za nastavitev slovenskih beguncev in 4. delo med argentinskimi verniki v fari sv. Jožefa Pompejskega. • Delovanje v Sloveniji in Zagrebu Mašniško posvecenje je prejel 29. junija 1927, slovesno novo mašo pa je pel 17. julija v Rov­tah. Ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeg­lic je novomašnika poslal za kaplana v belo­kranjsko Metliko. Med dobrimi Belokranjci se je Janez zelo lepo pocutil. V svojih spominih piše »Duhovnika morda nikjer niso tako cenili kakor v Beli Krajini. Organizirali smo misijon in cerkev je bila nabito polna pri vseh govorih. Dognali smo, da je bilo samo enajst oseb, ki se niso približale in samo 177 ljudi je ostalo brez spovedi in svetega obhajila«. Proti koncu leta 1933 je Hladnik postal »du-hovni oskrbnik« okoli 10.000 Slovencev, ki so živeli v Zagrebu. V Zagrebu je Hladnik orga­niziral slovensko službo božjo pri cerkvici sv. Roka, kjer je nedeljo za nedeljo zbiral na sto-tine slovenskih ljudi, ne le k molitvi, ampak tudi k razgovoru. Organiziral je akademike in kulturno delo. Ko je organizacija slovenskega dušnopastirstva v Zagrebu že dobro stekla, je prepustil to delo drugemu duhovniku in se za kratek cas vrnil v Slovenijo. Ljubljanski škof ga je namestil v Kostanjevico na Krki, da je bil blizu Zagreba in lahko svetoval in pomagal g. Jožetu Gregoricu, ki je v Zagrebu nasledil Hladnika. Julija 1935 je Hladnik bil na duhovnih vajah in se mu je znova porodila misel na odhod v Argentino. Stopil je pred škofa Rožma­na in mu rekel: »Prevzvišeni, ne bi hotel da postanem žrtev pustolovskih sanj, a tudi ne bi hotel, da mi ostane ocitek, da sem se iz­maknil rokam božje Previdnosti. Že dolgo se mi vsiljuje misel na Argentino. Zaradi bolez­ni sem jo enkrat že pokopal. Toda sedaj, na duhovnih vajah, je spet tako vsiljivo stopila predme, da ne morem mimo nje, ne da vas vprašam za svet. Kaj se vam zdi, ali naj gremali naj te sanje dokoncno pokopljem?« Škof Rožman mu je odgovoril: »Gospod Janez: pojdite! Bil sem v Severni Ameriki in videl, da je duhovnik našim ljudem v tujini nujno potreben. Doma ne bo nihce umrl brez Boga, ce ne bo sam tako hotel; ce pa vi greste med izseljence, boste tam marsikomu odprli vra­ta, ki bi mu jih drugace nihce drugi ne mo-gel. Kar pripravite se! Gospod Kastelic vedno priganja, naj še koga najdem. Vas je poslala božja Previdnost. Pojdite!« • Delo kot izseljenski duhovnik Hladnik je našel v Argentini dve skupini slo­venskih ljudi. Prva skupina so bili tisti, ki so jih obupne gospodarske razmere v letih znane gospodarske krize pognale po svetu: nekate-re v Francijo in Holandijo, nekatere v Kanado (ZDA niso sprejele nikogar vec), nekateri pa so se napotili v neznano Argentino, ki pa je takrat tudi preživljala gospodarsko krizo, in kjer skoro ni bilo dobiti dela in je bilo tudi slabo placano. Druga skupina pa so bili tisoci naših primorskih rojakov, ki jim je italijanski fašizem onemogocil življenje. Ti naši rojaki so morali prestati ves križev pot neorganizirane emigracije, iskati strehe in dela kjerkoli. Po-lagoma so se gospodarske razmere uredile, možnost dela in zaslužka je bila vedno ugo­dnejša in tako se je polagoma velika vecina slovenskih naseljencev naselila v okolici Bue­nos Airesa, pa vendar dostikrat tako oddalje­ni eden od drugega, da je bilo treba ure dolgo potovati, da so se kdaj sešli. Velik del primor­skih naseljencev je bil versko mlacen. Deloma je bil vzrok tej mlacnosti okolje, v katerem so živeli, deloma pa neka zagrenjenost, ki so jo prinesli od doma. G. Kastelic je kmalu uvidel, da je najboljši stik s slovenskim življem tiska­na beseda. Ustanovil je Duhovno življenje, od zacetka zamišljeno kot revija, ki bo pomagala ohranjati slovensko narodno zavest in kršcan­ske moralne vrednote. Pisal je veliko sam, prve case je placeval sam, iskal sodelavcev v domovini in denarnih podpor vsepovsod. Hladnik mu je pri delu za revijo pomagal, saj je brez dvoma znal ceniti veljavo tiskane be-sede. Zavedal pa se je tudi, da živa beseda še vedno vec velja. In tako je zacel pot osebnega stika. Obiskovati je zacel družino za družino, v glavnem mestu, v okolici, v Rosariu, Cordobi, Mendozi, po Pampi. S skupino požrtvoval­nih rojakov, ki mu je stala ob strani, je zacel iskati naslove slovenskih rojakov. Zaceli so obiski po krajih, ki so bili skoro nedostopni, po predmestjih, kjer je duhovska crna »sota­na« (talar) sprožila plaz psovk in kamenja, ob urah, ko bodo ljudje doma, v skopem casu, ko bo mogoce zapustiti uradno službeno mesto farnega kaplana. Gospod Janez je kmalu pri­šel na glas, da je »el cura que está siempre en la calle« (duhovnik, ki je vedno na cesti), da je »el cura con la cartera« (duhovnik z ak­tovko). Ta njegova aktovka je bila sestavni del njegove pojave, polna delovnega orodja: šop zadnje številke Duhovnega življenja, seznam dolžnikov za list, naslovi, kjer bi jo morda le narocili, debel zvezek stanovanjskih naslovov, vozni redi vlakov, omnibusov, tramvajev, ko­ lektivov in vseh kombinacij za hitro in ceneno premikanje iz kraja v kraj. Njegovi obiski nisokoncali pri zadnji postaji kolektiva. Šel je za rojaki ven, širom te ogromne dežele, naredil, ce treba, dan dolgo pot, da je lahko obiskal slovensko družino, ki je odtrgana od vsega domacega najbolj potrebovala prijateljske in odkrite besede. V glavnem mestu je organi­ ziral slovensko službo božjo in popoldanske pobožnosti, kjer je vedno porabil priložnost, da je rekel pred cerkvijo dobro besedo, ki ni bila pridiga, ampak kramljanje o vsem, kar je “ Gospod Janez je kmalu prišel na glas, da je »el cura que está siempre en la calle« (duhovnik, ki je vedno na cesti), da je »el cura con la cartera« (duhovnik z aktovko). Ta njegova aktovka je bila sestavni del njegove pojave, polna delovnega orodja. ” ljudi zanimalo ali jih težilo. S posebno ljubez­nijo se je zavzel za številno skupino prekmur­skih rojakov, ki so se tu zaradi svojih poseb­nosti cutili najbolj osamljene. V Avellanedi, kjer je bilo Prekmurcev najvec, jim je skozi dolga leta vsako nedeljo maševal in z njimi po maši ostal v ljubeznivem razgovoru. Po tragicni smrti g. Kastelica na Aconcagui leta 1940 je vse dušnopastirsko delo padlo na Hladnikove rame. Kmalu nato je prišla tragedija nad našo domovino in z njo nova odgovornost zanj. • Delo za sprejem in nastanitev slovenskih beguncev Msgr. Hladnik je v Koledarju Svobodne Slo­venije leta 1949 svoje delo za nastavitev slo­venskih beguncev tako opisal: »Že l. 1944 mi je pisal c. g. Gabrovšek, da moramo misliti na nekaj tisocev Slovencev, ki bodo v slucaju Titove zmage begunci, ce se bodo mogli rešiti. Nisem si upal misliti na to, da bi jim iskal mesta v Argentini. Gospo­darski pogoji niso bili ugodni. Pac pa sem po prevdarjanju in posvetu s c. g. Mirkom Rija­vcem, salezijancem v Ecuadorju iskal nacin, kako preskrbeti morebitnim beguncem dom v Ecuadorju. Iz tiste bežne misli je nastala bridka resnica. G. Gabrovšek mi je sporocil, da je za vsako ceno treba iskati beguncem novo domovino. Toda kje? Iskal sem stikov v Peruju, bil sem v Chile, poizvedoval v Para-guayu. Povsod je izzvenelo, da ta inmigracija ni zaželena. Edino Bolivija je kazala voljo, in pozneje tudi Ecuador, toda ko smo prišli na konkretne probleme se je vse razblinilo v nic. Pomagajte nam v Argentino! Tako se je glasi-la formalna prošnja dr. Kreka v marcu l. 1946. Tedaj so se zacela moja pota na Dirección de Migraciones in Ministerio de Agricultura. Ljubeznivo me je sprejel generalni ravnatelj in prav po otroško smo snovali nacrte za ustanavljanje kolonij z begunci. Toda vse je ostalo pri nacrtih. Pac sem dobil nekaterim posameznikom pravico prihoda v Argentino, toda treba je bilo najti nacin, kako prepeljati vso begunsko družino v Argentino. Tako so minevali meseci. Narocili so mi, naj sestavim odbor, naj naredimo to, naj storimo ono. .. Našel sem šest zaupnih mož, ki so dali svoja imena in tako smo postavili nekaj formalne podlage za vse delo, toda bil je že zopet me-sec oktober, ne da bi v resnici prišel en sam naš begunec in ne da bi bil nacelno rešen en sam problem. Tedaj sem se zatekel do mini-stra de Salud Pública dr. Ramona Carillo-a, ki me je že ob drugi priliki prijazno sprejel. Tudi to pot je prisluhnil moji prošnji. Gospod minister mi je obljubil, da mi bo preskrbel avdienco pri predsedniku republike generalu Peronu. In res! 20. novembra 1946 me je sprejel predsednik republike general Juan D. Perón. Ni bil najin razgovor dolg. Saj je bil o vsem že obvešcen. V kratkih besedah sem mu po­vedal še sam, za kaj gre, mu izrocil priprav­ljeno spomenico, nato pa je on spregovoril: “Jaz hocem, da ti ljudje pridejo v Argentino. Povejte jim pa, naj svoje stare prepire puste v Evropi.” Nato me je predstavil edekanu in mi naro-cil, naj nadaljne stvari uredim kar z njim. Kmalu nato me je minister dr. Carillo spre-mil v Dirección de Migraciones, kjer smo for-malno uveljavili predloženi “Socialni Odbor” in sem dobil narocilo, naj predložim prvo listo. Enak odbor pa mora biti ustanovljen tudi v Rimu, ki ga pa mora odobriti tukajšnja Direkcija za immigracijo. Ta odbor bo nosil odgovornost za slehernega prijavljenca. Dal mi je tudi navodila, kako naj se liste prija­vljencev sestavljajo. Toda vedno so se pojav­ljale zapreke. Izgubila se je pošta, oglašali so se pomisleki, tako, da je prišlo do koncnega rezultata šele tedaj, ko sta prišla prva slo­venska begunca cc. Gg. Košicek in Grcman v Argentino. Tedaj je prišla tudi prva lista s 500 imeni, katere sem po danih navodilih vložil in v treh dneh dobil že tudi rešitev. Upanje je zacelo postajati resnicnost. Toda kako dol­ga pot je še bila! Z velikim zadošcenjem sem prejemal iz Rima vesti, da Slovenci dobivajo vizume, toda kaj jim je to hasnilo, ko pa nihce ni imel placane vožnje. A v isti meri, kot je beguncem rastlo upanje, je nama s Košickom, ki sva odtlej skupno no-sila skrb zanje, rastla zadrega. Zaceli so po malem prihajati, toda kam z njimi. Prišel je g. Tone Skubic. Kam naj ga denemo. Poiskali smo mu mesto v nekem zahodu. Spet je prišlo nekaj novih. Spet so morali po enakem delu. Kaj bo, kadar pridejo stotine? Ce bi od vsega zacetka ne cutil, da Bog naše delo blagoslav­lja, bi bilo res brezupno. Tako polni nade so prihajali naši odlicni fantje, pa smo jih mo-rali poriniti na neprimerna mesta, ceprav so bili profesorji, glavarji, advokati, inženirji ali karkoli že. Kar bal sem se ladij “Philipa” in “Argentina”, ki sta nam nosili prve begunce. “ G. Gabrovšek mi je sporocil, da je za vsako ceno treba iskati beguncem novo domovino. Toda kje? Iskal sem stikov v Peruju, bil sem v Chile, poizvedoval v Paraguayu. Povsod je izzvenelo, da ta inmigracija ni zaželena. Edino Bolivija je kazala voljo, in pozneje tudi Ecuador, toda ko smo prišli na konkretne probleme se je vse razblinilo v nic. ” Tedaj dobim glas: jutri pride inženir Brodnik z družino. Kam boš z njim? Zares! Kam? Pok­lical sem zvecer prijatelja in mu potožil svojo skrb. Pa mi je ljubeznivo omenil: “Morda Vam morem biti v pomoc! Slucajno imam prazno hišo, ki jo prodajam. Ce se obvežete, da mi jo izrocijo prazno tisti dan, ko jo prodam, Vam dam kljuce od nje.” Arhitekt Aurelio Vargas je bil ta dobri mož, ki mi je nato poslal kljuc in naslednje dopoldne, ko sem šel sprejet no-vodošle, sem kar inženirju Brodniku izrocil kljuc, vzeli smo taksi in zapeljali smo se kar naravnost v hišo na Austriji 2703, kjer je od tistega dne nastal slovenski begunski dom v Buenos Airesu. (Danes tiste hiše ni vec. So jo že podrli.) Kdo bi mogel reci, da to ni bil oci­tno prst božji. Prav tisti hip, ko je bilo treba, je bila hiša na razpolago. Prej sem mesece in mesece stikal, kje bi kaj primernega našel, pa je bilo vse zaman. Tedaj mi je pa kar iz ne-bes samo padlo. Pac ocitno, da je moralo biti med begunci mnogo dobrih duš, katerih mo-litev je predirala oblake. Meseca junija 1947 smo dobili prvo kompaktno skupino. Prišlo je enajst fantov. Hiša na Avstriji je postala mra­vljišce. Upeljati smo morali hišni red. Meseca septembra 1947 dobimo obvestilo: Z ladjo Tucuman pride 33 naših. O, Ti moj Bog, kaj bo pa sedaj! Kam bomo z njimi, tako sva skrbela z g. Košickom. Pa kot vselej v od-locilnem trenutku, tako je božja Previdnost tudi tedaj poskrbela. Izgubil sem ves dan s praznimi poti. Iskal sem opore pri vseh zna­nih veljavnih možeh, toda nihce ni imel tiste veljave, da bi mi mogel zagotoviti prostor za 33 brezdomcev. Zadnje upanje je bil g. Ferra­ri Zamudio, tajnik komiteja za sprejem inmi­grantov. Ugodil je moji prošnji, da bi Slovenci smeli prve dni po prihodu v Argentino uživa-ti ugodnosti inmigrantskega hotela. Cez to hišo nekateri radi pogodrnjajo, pa so vendar neprecenljive usluge, ki so jih doslej dobili ti­soci slovenskih beguncev, ki so tam dobili za prve tedne stanovanje, hrano, dokumente in mnogi tudi delo. Delo z begunci pa je vse bolj narašcalo. Poleg skrbi za tiste, ki imajo še priti, so bile vsak dan vecje potrebe teh, ki so že bili tu in posebno skrb, kam z njimi. Problem sta­novanj in namestitve je postal še bolj perec, ceprav je postajala tudi pomoc starih Sloven-cev vsak dan izdatnejša. Med tem je pa tudi Peronova vlada od besed zacela prehajati na dejanja. Oblast je sicer odklanjala prevzem prevoza naših beguncev, pac pa nam je nu-dila zaposlitev. Tako je od prve skupine, ki je bila znatnejša (ladja Tucuman), zaprosil mi­nister de Obras Publicas nekaj delavcev za Ezeizo. Fantje so napravili odlicen vtis, ker so bili disciplinirani in pridni za delo, kar je odprlo pot nadaljnim, tako da so naslednji prišleci našli že pripravljene službe, v kolikor so bili samci. Vse do novembra 1947 sva no-sila odgovornost za vse z g. Košickom. Tedaj je zacel delovati Klub slovenskih beguncev.” Janez Hladnik je bil tudi pobudnik ustano­vitve »Slovenske vasi« v predmestju Buenos Airesa. V Knjigi »Od Triglava do Andov« lepo opiše svojo zamisel in delo: »Ljudje so dobili delo v Buenos Airesu in okolici. Treba je bilo torej misliti na lastne domove. Nekateri so se kar lotili tega in se zaceli naseljevati zlas-ti okrog kraja San Justo. Imeli so pac denar. Toda kje naj ga vzame oce številne družine, ki je vse sproti porabila? Potrebno je bilo zato misliti na kako zemljo za skupno naselitev. Vedno sem imel v ta namen obrnjen pogled v Lanús, kjer je bila zemlja najcenejša. Gledal sem že malo dalje doli od tramvaja št. 53, a zemlja ni bila za to, ker ni imela užitne vode. Pa pride neki dan brat Nace k meni in pravi: »Janez, tista zemlja onstran ulice Guido Spa-no v Lanúsu je na prodaj. Bo dražba.« Takoj obvestim našo javnost. Naslednjo nedeljo po­poldne gremo, kakih 20 mož, na ogled. Toda skrbelo nas je, odkod dobiti denar, potreben za dražbo. Zemlje je bilo namrec cez štiri hek­tarje, kar bi utegnilo znesti 400000 pesov. De-setino tega zneska je bilo treba spraviti skupaj že do cetrtka. Pa gremo še enkrat do oglasne deske, na kateri je bila napovedana dražba in najdemo dopisano na svoje presenecenje, da je dražba preložena za štirinajst dni zaradi casnikarske stavke in nezadostne objave. Pri­manjkovalo mi je 10000 pesov, ki sem jih pa drugi dan že imel in tako je bila sklenjena kup-cija za prvi del Slovenske vasi. Prav tisti dan, 30. marca 1949 je bil pokopan moj bratranec Jože Hladnik. Nisem mu mogel izkazati zadnje ljubezni, ker sem moral iti na dražbo. Prejšnje popoldne ga pa nismo mogli pokopati, ker je tako strašno lilo, da ni bilo mogoce skopati groba v Lomas de Zamori, prav v bližini novo kupljene zemlje. Tako je bil prav tisti dan prvi Slovenec zakopan na pokopališcu, kamor naj bi mu sledila nadaljnja vrsta odpoklicanih. Pol leta kasneje sem dokupil še osem hektarjev po ceni 8 pesov na kvadratni meter. Nato smo zemljo razdelili v gradbišca. Kmalu so zaceli rasti slovenski domovi na tisti zemlji. Preneka­tera družina, ki bi nemara nikdar ne prišla do lastnega doma, si ga je zgradila brez poseb­nih težav. Zemljo so dobili vsi petkrat ceneje kot so jo placali drugi tam okoli. Nihce ni imel nobenih težav za lastninsko pravico in tudi ne z odplacevanjem. Takoj naslednjo nedeljo smo spet zbirali zainteresirane in že zložili tudi denar, ki je znesel 30.000 pesov. Napoveda­nega dne sem šel na dražbo. V mojem imenu je govoril argentinski prijatelj, ki se je na to razumel in je kupil zemljišce po 7,90 pesov kvadratni meter. Obenem pa je bila kupljena zemlja tudi za skupne javne potrebe v celoti cez 9000 kv. metrov za igrišce in bodoci slo­venski dom. Najtežji problem pa je bila odo­britev parcelacije, ki jo je po posredovanju te­danjega predsednika obcinskega sveta Rufina Ponzanettija obcina odobrila. Rešil nas je Pon­zanetti velikih skrbi in nepotrebnih stroškov. 18. oktobra 1952 je bila razdelitev podpisana, nakar so vsi dobili lastninsko pismo.« “ Janez Hladnik je bil tudi pobudnik ustanovitve »Slovenske vasi« v predmestju Buenos Airesa. V Knjigi »Od Triglava do Andov« lepo opiše svojo zamisel in delo: »Ljudje so dobili delo v Buenos Airesu in okolici. Treba je bilo torej misliti na lastne domove. ” • Delo med argentinskimi verniki v fari sv. Jožefa Pompejskega Ko je bilo delo za naselitev slovenskih ljudi po drugi svetovni vojni v glavnem opravlje-no, je Hladnik zamenjal svoje kaplansko mes-to v buenosaireški župniji svete Roze z ime­novanjem za župnika zapušcene, prostrane župnije sv. Jožefa Pompejskega v delavskem naselju Lanusa. Ko je prevzel faro, je bila še tako raztegnjena v pampo in ponekod brez cest, da je mogel obiskovati svoje vernike po razkropljenih naseljih samo s konjem. Ljudje so ga vzljubili in ga imenovali »cura gaucho« — gavcevski župnik. Tudi v tej fari je zacel s pionirskim delom. Najprej je uredil svetišce, zatem se pa ves posvetil mladini. V svojo faro je povabil slovenske šolske sestre ter jim zau-pal vodstvo farne šole. Da je mladino priteg-nil na farno življenje in jo odtegnil kvarnemu vplivu ulice, je preskrbel v farni dvorani tudi za kino predstave. Obisk vernikov pri mašah se je tako povecal, da je postala stara cer­kev že premajhna. Zato je zacel graditi novo, mnogo vecjo. Da je ljudem omogocil obisko­vanje službe božje v svoji prostrani fari, je us-tanovil tudi podružnico Carazo, ki je potem postala samostojna fara. Prav tako podru­žnico Fiorito. Pa tudi vikarija slovenskih la-zaristov v Slovenski vasi je bila njegovo delo. Nedvomno je bil msgr. Janez Hladnik eden velikih stebrov slovenske skupnosti v Argen­tini. Slovenci mu moramo biti vecno hvaležni. Pripravil: Jože Jan Viri: - Svobodna Slovenija - Zbornik Svobodne Slovenije - Ognjišce - Wikipedia - Obrazi slovenskih pokrajin - Slovenska biografija - Zupnija.rovte.eu ODMEVI | Ob obeležitvi 60. obletnice otvoritve Drugega vatikanskega koncila. DRUGI VATIKANSKI KONCIL -GA RES ŠE NI KONEC? Potrebno je pojasniti, da je ta clanek refleksija laika, ki zaprepadeno opazuje sedanjost naše Cerkve in skuša zgolj utemeljiti spremembe, ki so se zgodile v pokoncilskem casu. Nihce ne more zanikati, da je Cerkev v krat­kem casu doživela zelo veliko spremembo od drugega vatikanskega koncila. Veliko je bilo povedanega o koncilu, vendar je bilo malo poglobitve v temo in ocitno pravi obseg DVK ni bil nikoli popolnoma razjasnjen. Prica smo veliki revoluciji za zaprtimi vrati, ki je, kar se težko zanika, povzrocila globoke delitve. Da­nes gledamo naše pastirje, kako si nasprotu­jejo, in vsak to opravicuje s sklicevanjem k zvestobi Cerkvi. Clovek se torej upraviceno vpraša, kako si razlagati, kar je Jezus molil v Jn 17,20-24. Zdi se, da nismo eno in smo neposlušni do Gospoda, saj »kdor z menoj ne zbira, raztresa.« (Mt 12,30). Medtem pa katoliška creda zmedeno opazuje, kako se je izgubila trdnost, ki so jo prej priznavali celo njeni sovražniki: »Intelektualna znacilnost Cerkve je v bistvu nefleksibilna strogost s ka­tero se koncepti in vrednostne sodbe obrav­navajo kot utrjeni, kot vecni« (Nietzsche). Ker se v tem clanku ni mogoce poglobiti v zelo sporne podrobnosti, ki so povzrocile razdor med clani naše Cerkve, bo treba na kratko omeniti nekaj najpomembnejših do-kumentov in dejstev, zaradi katerih je da­našnja Cerkev tako drugacna od tiste, ki je obstajala do pred koncilom. Govorimo o Cerkvi, ali bolje receno o trenutnih prelatih, ki se je odlocila vztrajno posvecati pozornost svetu, pri cemer daje oprijemljiva znamenja, da je prenehala uporabljati svoje vecne zak-lade, in pustila 19 preteklih stoletij ucenja in tradicije v ozadju. Prvi sadovi niso bili dobri, kot smo izvedeli v Mt 7,16-22. Vendar je po nekaj letih sveti Pavel VI že rekel: »Pricakovali smo cvetoco pomlad, prišla pa je ostra zima«: 50.000 du­hovnikov in redovnikov je v naslednjih letih po koncilu opustilo redove in zacelo se je opazno praznjenje cerkva. Potrebno je zaceti z omembo otvoritvene­ga sporocila papeža Janeza XXIII, 11. oktobra 1962: »po treh letih priprav, posvecenih šir­šemu in poglobljenemu pregledu sodobnih pogojev vere in verske prakse« želimo Cer­kveno uciteljstvo »na izjemen nacin predsta­viti vsem ljudem našega casa, upoštevajoc odklone, zahteve in okolišcine sodobnega casa«. Svari nas pred »ljudmi, ki v sodobnem casu ne vidijo drugega kot sprenevedanje in propad« in ne vidijo, da »nas v sedanjem zgodovinskem trenutku Previdnost vodi k novemu redu cloveških odnosov«, pri cemer poudarja, da »se je treba ozirati na sedan-josti, na nove razmere in oblike življenja, ki so vneseni v sedanji svet«, in da torej »kr-šcanski in katoliški duh vsega sveta pricaku­je korak naprej k doktrinarnemu prodoru in oblikovanju vesti, ki je v popolnejšem ujema­nju z zvestobo pristni doktrini, jo preucuje in razkriva skozi oblike raziskovanja in literarne formule moderne misli«, da bi »prišli naproti trenutnim potrebam«. Med pastoralnim ciljem Koncila, ki ni bil doktrinalen, najdemo nejasen namen spra­ve »starega z novim«, s poudarjeno posvet-no nujnostjo in globoko antropološko mo-tivacijo. Prvo vprašanje, ki si ga lahko tukaj zastavimo, glede na rezultate, je ali je ta duhovšcina res prav razumela, kaj pomeni »postaviti cloveka, da posodobi Kristusovo Cerkev«, vedoc, da sodobna misel ne bo ni­koli sprejela absolutnih resnic Razodetja in glede na stalno nevarnost namere hudica, ki nam je že od casov Adama in Eve vedno želel vzeti pogled na Boga in ga usmeriti na cloveka. Lahko bi pricakovali, da bi morali ti cerkveni ocetje upoštevati te previdnostne ukrepe, preden so se lotili dela. Tukaj se lahko tudi vprašamo, kakšno mero oblasti ima clovek nad Kristusovo Cerkvijo. Vemo, da je Cerkev ustanovil Kristus, On je vrhovni pastir (Jn 10,11), zato je Cerkev po njem sveta in jo je zaupal cloveku (Mt 16,18), da bi lahko sledila Njegovemu strogemu na­rocilu (Jn 21,15) »pasi moje ovce«. Modernisticni nameni niso nekaj novega, saj je sveti papež Pij X. v svoji encikliki Pascendi že leta 1907 obsodil modernizem: ...«veliko število katoliških laikov in, kar je še bolj ob-žalovanja vredno, celo duhovnikov, ki pod pretvezo ljubezni do Cerkve, popolnoma brez resnega filozofskega in teološkega znanja in, nasprotno, do kosti prepojeni s strupenimi zmotami, crpani od spisov nasprotnikov kato­licizma, samo sebe predstavlja, brez vsakršne skromnosti, kot obnovitelji Cerkve in pogu­mno udarjajo po vsem, kar je najsvetejšega v delu Jezusa Kristusa ...«, leta kasneje pa je vztrajal: »Želja po spravi vere s sodobnim du­hom vodi v oslabitev in izgubo vere.« Poglejmo tudi, kaj nam pravi sveti papež Janez Pavel II. v svoji okrožnici Redemptoris Missio »Drugi vatikanski koncil je imel namen prenoviti življenje in delovanje Cerkve v skla­du s potrebami sodobnega sveta« ... in »Sveti Duh je tisti, ki spodbuja oznanjevanje velikih božjih del«… in »Sveti Duh prebiva v Cerkvi, jo oživlja s svojimi darovi in karizmami, jo posve-cuje, vodi in neprenehoma prenavlja«. Z ozirom na te besede dobrega namena, verniki, ki spoštljivo gledamo na to sedanjost Cerkve, se upraviceno sprašujemo, ali je bil koncil ali Sveti Duh tisti, ki je tako hitro »pre­novil« Kristusovo Cerkev. Po prvem skro­mnem pogledu na preteklih 19 stoletij lahko ugotovimo, da Sveti Duh še nikoli ni spodbu­jal tako velikih sprememb, s tako hitrostjo. Lahko se tudi vprašamo, ce Sveto pismo, ki se skozi stoletja ne spreminja, ker je božje razodetje cloveku vseh casov, zakaj nam je moral Sveti Duh pomagati na tako poseben nacin, prav nam, sodobnemu cloveku v sti-ski, ker smo, kot kaže, tako zelo drugacni od vseh prejšnjih? Tukaj je dobro imeti v mislih, da je Sveti Duh poslan samo tistim, ki so mu poslušni (Apd 5,32). Komaj osem mesecev po zakljucku druge­ga vatikanskega koncila je kardinal Ottavia­ni, tajnik Svete kongregacije Svetega urada v Rimski kuriji, v pismu predsednikom škofo­vskih konferenc zapisal, da opozarja na zlo­rabe pri razlagi koncilskih odlokov: »Hierarhija ima pravico in dolžnost spre­mljati, usmerjati in pospeševati gibanje za prenovo, ki ga je sprožil koncil, tako da se kon­cilski dokumenti in odloki pravilno razlagajo in udejanjajo ob ohranjanju njihovih namer. Vendar je žal tako, da prihajajo z razlicnih koncev neprijetne novice o zlorabah pri razlagi koncilskega nauka, pa tudi nenavadna in drzna mnenja, ki vznemirjajo duha mnogih vernikov. Pohvaliti je potrebno prizadevanja in pobu­de za globlje raziskovanje resnice; vendar je iz dokumentov, ki jih je preucila ta sveta kon­gregacija, razvidno, da se v nemalo stavkih zdi, da so bile prekoracene meje preprostega mnenja ali hipoteze in da so bili prizadeti do­gma in temelji vere. Potrebno je opozoriti na nekatere od teh stavkov in napak, da služijo kot primer, kot je navedeno v porocilih stro­kovnjakov: 1. Najprej je tu samo Sveto razodetje: neka­teri se zatekajo k Svetemu pismu in prosto­voljno pušcajo tradicijo ob strani ... 2. Glede doktrine vere je receno, da so do­gmaticne formule podvržene zgodovinske-mu razvoju, do te mere, ko se njihov objek­tivni pomen spremeni. 3. Obicajno cerkveno uciteljstvo, zlasti pape­ževo, je vcasih pozabljeno in zanicevano do te mere, da je tako rekoc zreducirano na po­drocje mnenj ... 4. Nekateri težko prepoznajo objektivno, ab-solutno, trdno in nespremenljivo resnico in vse podvržejo nekemu relativizmu ... 5. Prav tako so v teološki razpravi o zakra­mentih nekateri elementi bodisi prezrti bo­disi premalo upoštevani, zlasti glede Svete Evharistije ... 6. Glede zakramenta pokore nekateri prema-lo izražajo spravo z užaljenim Bogom... 7. Ne manjka takih, ki prezirajo nauk triden­tinskega koncila o izvirnem grehu... 8. Tudi napake na podrocju moralne teologi­je niso manjše. Nekateri ne sprejemajo na­ravnega prava in potrjujejo legitimnost tako imenovane situacijske morale. Širijo se ško­ dljiva mnenja o morali in odgovornosti pri temah, ki se dotikajo spolnosti in zakona. 9. V skladu z duhom koncilskega odloka o ekumenizmu so pozdravljene pobude za spodbujanje ljubezni do locenih bratov in njihovo privabljanje k edinosti Cerkve, ven­dar obžaluje, da si nekateri koncilski odlok razlagajo po svoje in se ukvarjajo z ekume­nizmom, ki je v nasprotju z resnico vere in edinostjo Cerkve in je naklonjeno nevarne-mu pacifizmu in ravnodušnosti, ki je koncil­skemu umu popolnoma tuj.« Tukaj vidimo ucinke kontroverznega »Duha koncila«, ki je bil tolikokrat omenjen a nikoli dobro opredeljen; izraz, ki ga gotovo nikoli ne bi smeli uporabiti, ker ni resen. Upraviceno lahko mislimo, da ce bi bili dokumenti jasni v svoji zdravi doktrini, skladni z uciteljstvom in tradicijo, ne bi bilo pri nobenem prelatu, ki je šel skozi semenišce, toliko napacnih razlag. Ce se cerkveni dokument razlaga v »Duhu« in ne v natancnosti njegovih stavkov, je to zato, ker nedvomno vsebuje dvoumnosti in je to nekaj, kar bi bilo potrebno takrat takoj odpraviti. Danes vemo, da so bile te dvoum­nosti posledica pisnega spora med sodobniki in zmernimi, po številnih popravkih in dopol­nitvah. Zato, kot lahko sklepamo, ni bilo so-glasja za naknadne poprave. Tukaj se lahko upraviceno vprašamo: ce ta vprašanja niso bila pravocasno odpravljena, kako lahko pri-cakujemo, da bo imel drugi vatikanski koncil magistralno vrednost, ki jo zahteva? Mnogo let po drugem vatikanskem koncilu se duhovnik Francisco A. Castro Pérez, doktor dogmaticne teologije, trudi pojasniti koncil z besedami: »Drugi vatikanski koncil je prvi koncil, ki obravnava kršcansko antropologi­jo v vsej njeni širini. Glede pravilne razlage drugega vatikanskega koncila velja spomniti na sklepe skupšcine škofovske sinode iz leta 1985, kakor tudi na dragocene navedbe Be­nedikta XVI. v njegovem nagovoru kuriji 22. decembra 2005: Koncil mora biti interpretiran kot kljuc do reforme v kontinuiteti, potrebno je biti pozoren na povezavo med dokumenti in izpostaviti aktualne izzive Cerkve in družbe, pri cemer je potrebno znati videti komple­mentarnost med doktrinarnimi in pastoralni-mi vidiki; Po drugi strani pa koncila ne smemo brati kot prelom s tradicijo, niti duh ne sme biti v nasprotju z besedili dokumentov”. Preprost laik se lahko potem vpraša, zakaj so morali na novo razlagati, kaj drugi vati­kanski koncil v resnici pomeni, kot da bi bili njegovi dokumenti moderna slika, ki potre­buje slikarjevo naknadno razlago, da lahko vsi uživamo v njegovi umetnosti. Preprost laik, ki ne more razumeti, zakaj toliko nepredvidenih sprememb, se lahko vpraša, ali so to spremembe, ki jih je drugi vatikanski koncil predvidel ali ne. Ce so, zakaj se moramo zateci k naknadnim razlagam in pojasnilom, in ce niso, zakaj ni bilo potrebne­ga odziva, takoj ko so bila opažena neželena odstopanja? Z drugimi besedami, zakaj ni bil uporabljen kanon 23-28 cerkvenega prava? Posledice so vodile svetega Pavla VI. k temu, da je leta 1972 rekel: »skozi neko razpoko je Satanov dim vstopil v Božjo hišo«. Sporno je tudi vprašanje ekumenizma in verske svobo­de. Velik del današnjih prelatov jo sprejema kot nacin bratstva, na enakopravni ravni z drugimi verskimi prepricanji, in tako širi že ob-sojeno versko ravnodušnost (Ez 3, 17-19), ki je neposlušeno našemu Gospodu (Mt 28,19­20). Sprašujemo se, ce so ti prelati dosledni s tem, kaj je sveti Francišek Asiški govoril s sul­tanom Al Kamilom, s katerim se ni šel bratit, ampak da bi mu prinesel Evangelij. Zaradi tolikih stranpoti in vprašanj, ki so dalec od izvirnega zdravega nauka, se clo­vek sprašuje, zakaj nam današnja hierarhija Cerkve sporoca nekaj tako vprašljivega kot je: »kdor ne sledi drugemu vatikanskemu koncilu, ni s Cerkvijo«, ko pa opažamo, da gre za dialektiko, ki ni samo dvomljiva, am-pak tudi zavajajoca. Cutimo potrebo, da znova zadihamo cist in preprost katoliški zrak. Pisatelj G. K. Ches­terton je že dolgo pred drugim vatikanskim koncilom zapisal: »Nocemo Cerkve, ki se spreminja s svetom, želimo Cerkev, ki spre­minja svet.« V vse bolj poganskem svetu cutimo, da lah­ko brez strahu, da bi se zmotili, zavrnemo sodobne, protislovne pastoralne formule in se vrnemo k jasni katehezi in pastorali, kot je to storil sv. Janez Marija Vianney, zavetnik duhovnikov: vrniti se k poucevanju bogastva zakramentov, prenehati z osredotocanjem na cloveka in postaviti Boga nazaj na njegovo sveto mesto cešcenja, vrniti se k pogovoru o grehih, pokori, zahrbtnosti hudica in resni kazni pekla; neprijetne realnosti za sodobni okus, kot že vemo, a jim moramo prisluhniti, saj so bistvene in neodtujljive. Jože Lenarcic ZA RAZMISLEK IN NASMEH KOLEDAR “ “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran” ” 23. decembra Koncert božicnih pesmi v farni cerkvi v Ramos Mejíi. Vabita MPZ San Justo in Ex-Corde 24. decembra ob 20.00 Božicna polnocnica v slovenski cerkvi Marije Pomagaj 24. decembra ob 20.30 Slovenska maša v cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi 25. decembra • Naš dom San Justo: ob 8. sv. maša v stolnici, nato božicnica v Domu • Slomškov dom: ob 9. sv. maša, nato božicnica in skupni zajtrk • San Martin: ob 10. sv. maša, nato božicni zajtrk • Pristava: ob 10.30 sv. maša, nato božicni zajtrk • Slovenska vas: ob 9. sv. maša, nato božicni zajtrk • Carapachay: ob 11.30 božicna sv. maša 31. decembra Silvestrovanje na Pristavi PREGOVORI IN CITATI PRVAKI Argentina je novi – že tretjic – svetovni pr-vak v nogometu! V neverjetno dramaticnem finalu svetovnega prvenstva je Argentina premagala Francijo. 50 milijonov Argentin­cev je spremljalo in trpelo na poti do zmage. »Vedel sem, da mi bo Bog dal pokal, obcu­tek sem imel, da bo tako. Zdaj uživam. Zelo smo trpeli ampak nam je uspelo. Komaj ca­kam, da pridemo v Argentino in vidimo, kako noro bo. To je prvenstvo, ki sem ga sanjal in pricakoval vse življenje,« je izjavil Lionel Messi, najboljši igralec mundiala (za neka­tere celo najboljši nogometaš vseh casov). Po neverjetni tekmi je nastopil cas za ve­selo praznovanje. Že v nedeljo je vec kot milijon navijacev praznovalo pri obelisku v buenisaireškem centru. Tudi v Sloveniji smo se Argentinci zbrali pri Prešernu v Ljubljani. Skoraj pet milijonov Argentincev pa se je v torek znova zbralo na buenosaireških ce­stah, da bi pozdravili junake na slavnostni paradi. Zaradi kaosa so organizatorji morali slavje skrajšati in nogometaše evakuirati s helikopterji. Veselje in praznovanje pa se je nadaljevalo pozno v noc. Kaj nam o prvakih govorijo pregovori in prvaki sami? • Ce ne tvegaš, ne uspeš. (italijanski pregovor) • Prvaki se ne naredijo v telovadnici. Prva­ki se naredijo iz necesa, kar je v njih – iz želje, sanj, vizije. (Muhammad Ali, boksarska legenda) • Vsako leto si prizadevam zrasti kot igra­lec, poskušam izboljšati svojo igro na vse možne nacine. (Lionel Messi) •Težko je premagati osebo, ki se nikdar ne vda. (Babe Ruth, ameriški igralec bejzbola) •Za uresnicitev svojih sanj se moraš boriti. Za to se moraš žrtvovati in trdo delati. (Lionel Messi) •Prvaki so tisti, ki težave spremenijo v pri­ložnosti. (ljudski pregovor) • Seveda je lepo zmagati. Toda ce se v živ­ ljenju nameravaš necesa lotiti, je skrivnost v tem, da se nauciš izgubljati. Nihce ne os­tane nepremagan ves cas. Ce se lahko po­bereš po hudem porazu in nadaljuješ, boš nekega dne prvak. (Wilma Rudolph, ameriška atletinja in olim­pijska prvakinja) •Jaz nisem bog. Bog mi je dal talent, jaz se samo trudim, da ga razvijam. (Lionel Messi) • S talentom zmagaš eno igro. S timskim delom in inteligenco pa zmagaš prvenstvo. (Michael Jordan, ameriški košarkar) • Sprejeti moraš dejstvo, da ne moreš ves cas zmagovati. (Lionel Messi) • Moj najdragocenejši pokal je srecanje z Jezusom. (Vitor Borba Ferreira – »Rivaldo«, brazilski nogometaš) • Ne boš znal zmagati dokler se ne nauciš izgubiti. (španski pregovor) Izbral: Jože Jan | Glasilo Slovencev v Argentini Urednika: Mariana Poznic, Jože Jan SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA Ll BRE Ustanovitelj Miloš Stare Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Uredniški odbor: Erika Indihar, Lucijana Hribar, Cecilija Urbancic, Jože Lenarcic, Miloš Mavric, Marko Vombergar, Tomaž Žužek Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina email svobodna.ba@gmail.com Predsednik Jure Komar Oblikovanje: Leila Erjavec, Sofi Komar www.svobodnaslovenija.com.ar Želimo vam vesel božic in srecno novo leto 2023! “Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji!” (Lk 2,14) Slovenski dom v Carapachayu želi vsem clanom, prijateljem in rojakom po svetu blagoslovljene božicne praznike ter srecno, mirno in uspešno novo leto 2023! “Rodil se je pred 2.000 leti in prelomil zgodovino pred in po svojem rojstvu. In ceprav se clovek temu dejstvu upira, samo Njegova moc in ljubezen lahko napolni svet s pravim miron in veseljem”. Blagoslovljene Božicne praznike in vso sreco v Novem letu 2023 želi vsem prijateljem in znancem po svetu ZVEZA SLOVENSKIH MATER IN ŽENA Buenos Aires - Argentina Vesel in blagoslovljen božic in srecno novo leto 2023 želi vsem rojakom SSTRMB Božicna radost je moc, ki more spremeniti svet. Veliko blagoslova v novem letu 2023 vam iskreno želimo www.oblak.com.ar Blagoslovljene božicne praznike in srecno novo leto 2023 želi vsem rojakom www.bajda.com.ar Blagoslovljene božicne praznike in srecno novo leto 2023 vam želi SLOVENSKO-ARGENTINSKA GOSPODARSKA ZBORNICA