Amerikanski Slovenec
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
13. ŠTEVILKA.	JOLIET, ILLINOIS, 1. MARCA 1912.	LETNIK XXI
OPERATORJI IN RUDARSKE ZAHTEVE.
Prihodnji torek jih bodo pretresovali in potem bodo odgovorili premogarjem.
GROZE TKALSKEGA ŠTRAJKA.
Petdeset štrajkarjev iz Lawrenca, Mass., bo zaslišal kongres.
New York, 28. febr. — Predposve-tovanje med konferenčnim odborom rudarjev iz okoliša trdega premoga in operatorji se je vršilo ob 2. uri popo-ludne v železniškem uradu pod h. št. 143 Liberty st. in je trajalo le malo časa.
John P. White, predsednik združenih premogarjev ameriških (United Mine Workers of America), je formalno izročil zahteve Jos. J. Caku, začasnemu načelniku operatorskega odbora, nakar se je naznanilo, da se bodo operatorji posvetovali o zahtevah v torek, in konferenca med zastopniki obeh strank se bo vršila pozneje.
Predsednik George F. Baer od železnic Philadelphia & Reading in Central iz New Jerseya, ki je nastopil kot govornik za operatorje, je pojasnil, da je operatorski odbor samo pozvedova-len in da ni bil imenovan z oblastjo ukrepati. V seji prihodnji torek bodo zastopani vsi neodvisni operatorji in vse premogovozne železnice. Ko se pretehtajo zahteve, se bo imenoval manjši odbor, kateri se bode posvetoval s premogarskimi zastopniki in bode odgovarjal na zahteve v skupni konferenci, ki bo sklicana prejkone na dan 13. marca. Potem se bo vprašanje o zahtevah nadalje razpravljalo, če bodo premogarji voljni.
Premogarski predsednik White odpotuje nocoj v Indianapolis, da pripravi konferenco med rudarji in operatorji iz okoliša mehkega premoga zaradi zahtev rudarjev iz mehkih pre-mogovišč, ki jim pogodba tudi poteče dne 31. marca, kakor rudarjem iz trdih premogovišč.
Splošno se misli med trgovci s premogom in operatorji, da če bo štrajk v okolišu trdega premoga, tedaj ostanejo rudarji v okolišu mehkega premoga pri delu, in če zaštrajkajo rudarji v okolišu mehkega premoga, pa o-stanejo pri delu rudarji po trdih pre-mogoviščih.
Tako malo pristojbine plačevalnih članov je sedaj v primeri s številom premogarjev, da bi štrajk obeh razredov, to je, rudarjev po trdih in mehkih premogoviščih, kmalu popolnoma izpraznil blagajno. Operatorji so baje proti pogodbi za samo eno leto, češ, da bi bil čas jamčenega miru prekratek.
Štrajk utegne povzročiti upor.
Lawrence, Mass., 27. febr. — V nocoj izdani izjavi štrajkarskega odbora je rečeno:
“Ti moški in ženske ne morejo trpeti nič več dalje; prisiljeni bodo k oboroženemu uporu proti zatiravcem, če se bo sedanji položaj nadaljeval.”
Vrše se razne preiskave. Kongresnik Ames, ki zastopa ta okraj, je bil danes tukaj, da osebno preišče položaj z ozirojn na zanimanje, ki se kaže v Washingtonu.
Združenih Držav okrožni pravdnik French iz Bostona je dobil od generalnega pravdnika Wickershama naročilo, da določi, ali so občinska oblastva v Lawrencu kršila meddržavni prometni zakon s tem, da so zabranila železnici izvesti njeno pogodbo z onimi, ki so sklenili poslati svoje otroke na varno k svojcem izven države.
Odposlanstvo v Washington,
Lawrence, Mass., 28. febr. — Danes so bile dogotovljene priprave, da se odpošlje zastopstvo tkalskih štrajkarjev v Washington pred kongresni odsek, kakor je nasvetoval kongresnik Victor Berger. Zastopstvo odpotuje menda jutri.
Več nego petdeset moških, žensk in otrok, zastopajočih vsako izmed osem-najsterih narodnosti med štrajkarji, se poda na pot.
Izbrani otroci, vsi v starosti nad 14 let, so sami tovarniški delavci na štrajku. Nekateri imajo polno brazgotin od poškodb pri delu. Med njimi je neka deklica, kateri je stroj odtrgal kožo z lobanje.
Vladna preiskava.
Washington, D. C., 28. febr. — Za-vezni urad za delo prične takoj preiskavo plačilnih in delovnih razmer v tkalnicah v Lawrencu, Mass.
Preiskati štrajk je bilo sklenjeno v konferenci med tajnikom trgovine in dela Nagelom ter dr. Charles P. Neil-lom, Z. D. komisarjem za delo.
Nabranih je že precej podatkov o razmerah v Lawrencu vsled nedavnih preiskav.
Ogenj v rudniku.
Lehigh, Okla., 23. febr.—Hud ogenj je izbruhnil v rudniku št. S Western Mine & Coal-družbe, Gouldove. 300 čevljev pod zemljo je nastal ogenj, in do 200 delavcev, večinoma inozemcev, se je nahajalo v nevarnosti. Hitro izporočilo o nesreči je pa povzročilo, da so se mnogi rudarji mogli rešiti na varno. Večinoma so utekli skoz opuščen rov, ki je ležal dve milji od glavnega vhoda. Z grozno naglico se je razširjal pustošeči ogenj po vseh glavnih rovih, in jamsko vodstvo misli, da je IS do 20 rudarjev zajetih brez upanja na rešitev.
Reševalna moštva iz vladne postaje v mestu McAlester so dospela semkaj in se takoj podala na delo. Razen težke izgube na ljudeh bo zaznamovati prav velika gmotna škoda.
Premogovišča v Alaski.
Washington, D. C., 27. febr. — Tajnik Meyer se je podal danes v poslansko zbornico, da zborničnemu odseku za pomorske zadeve še enkrat predoči in poudari važnost premogovišč y Alaski ter priporoči obratovanje istih po Združenih Državah. Predlagal je, naj vlada zgradi železnično progo, ali pa sklene dogovor z železnico v Resurrection Bay. Tajnik je omenil kot glavni vzrok, ki govori za izvedbo predlaganih naredb, dejstvo, da plačuje vlada Združenih Držav vsako leto $10,000,000 v dovažanje premoga pacifiškemu brodovju po ovinku okrog Rogovega rta (Cape Horn). Tajnik je priporočal tudi gradnjo 15 ladij za premog, ki bi se imele uporabiti v pasu Panamskega prekopa.
18,000	svilotkalcev štrajka.
Paterson, N. J., 26. febr. — Kakor zapreteno, je zaštrajkalo 18,000 svilotkalcev, in 12 tovarn je moralo svoja vrata zapreti.
Vrh tega so odpotovali odposlanci v svilarniški okraj v Pennsylvaniji, da tamkaj organizirajo tkalce.
Statistika priseljevanja.
Washington, D. C., 24. febr. — Urad za priseljevanje in naturalizacijo je pravkar izdal svoje poročilo za mesec oktober 1911. Med tem mesecem je bilo pripuščenih v to deželo 69,418 priseljencev. Največje število jih je prišlo iz Nemčije, namreč 7,433, z naslednjimi velikimi števili iz drugih dežel: Južna Italija, 7,176; Angležev, 6,-138; Polakov, 5,806; Ircev, 5,237; Hebrejcev, 4,776; Skandinavcev, 4,044. Ostali priseljenci so prišli iz kacih 25 ali 30 drugih dežel.
Preiskava visokih cen.
Washington, D. C., 24. febr. — Draginjo živeža preiskuje pravosodni department, da določi, v koliki meri jo je pripisati trustom ali drugim združbam. Posebnim agentom je naročeno, preučiti vse vplive združb na cene za odjemavce ter dognati, kolikor je mogoče, kdo si dela neprimerne dobičke.
$600,000,000 škode po ognju.
Madison, Wis., 27. febr. — Izgube vsled požarov v Združenih Državah znašajo $600,000,000 vsako leto, kakor poroča danes tukaj v nekem članku F. W. Fitzpatrick iz Washingtona, D. C., tajnik združbe “National Builders and Inspectors Association”.
Tisočštiristoinpetdeset oseb je zgorelo ali storilo smrt v požarih lansko leto in 5,000 je bilo težko poškodovanih, dočim vsak dan 36,000 ljudi komaj uteče smrti v plamenih.
Veličasten sprejem.
San Juan del Sur, Nicaragua, 27. febr. — Dan prihoda državnega tajnika Knoxa v Nicaraguo se proglasi kot uraden praznik za celo deželo. G. Knox bo sprejet s častmi kakor predsednik, in vlada mu izroči kolajno, ki bo kovana povodom izrednega dogodka. _____________________
Smrtonosni viharji.
Little Rock, Ark., 26. febr. — V silnem viharju, ki je obiskal okraje Lincoln, Jefferson in Arkansas, je bilo sedem oseb usmrčenih in mnogo težko ranjenih.
Des Moines, la., 26. febr. — Besneč blizzard razsaja po osrednji Iowi. Že-leznični in cestnoželeznični promet je skoro ves ustavljen.
Lincoln, Nebr., 26. febr. — Metež in vihar sta ustavila ves železnični promet v Nebraski. Od 6 palcev do 2 čevlja snega je zapadlo po državi.
Revolucija v Mehiki.
Torreon, Mehika, 25. febr. — V bitki, ki se je vršila med vladnimi četami in takozvanimi vasquisti blizu mesta San Pedro zadnjo nedeljo, so izgubili uporniki 257 mrtvih in mnogo več ranjencev, katere so odnesli kmetje, ki sočuvstvujejo z uporniki.
El Paso, 26. febr. — Pred mestom Juarez taboreče uporniške čete so stavile na mestna oblastva zahtevo, naj se v šestih urah vdajo.
El Paso, 27. febr. — Mesto Juarez se je vdalo uporniškim četam, ker bi bil vsak odpor brezkoristen.
El Paso, 28. febr. — V nekaj dneh odrinejo uporniške čete proti Chihua-hui in potem proti glavnemu mestu, če jim bo sreča mila.
TAFT PRIČENJA SVOJ VOLILNI BOJ.
Predsednik bode potoval po vsej deželi in bo imel mnogoštevilne nagovore.
ROOSEVELT PA TUDI NASTOPA
In sprejme nominacijo za predsednika, če se mu ponudi.
Washington, D. C., 28. febr.—Predsednik Taft prične v nekaj tednih svoje volitvene govore na obsežnem potovanju, ki se bo raztezalo po vseh najvažnejših volilnih središčih Združenih Držav. Prebivavstvu v državah, katere obišče, bo razlagal svoje stališče v raznih važnih vprašanjih, ter izkušal utrditi svojo kandidaturo za zopetno izvolitev.
Predno se snide republikanska deželna konvencija, bo predsednik prebil več dni v svojem zasebnem železniškem vozu in potoval po deželi. Njegov vlak se bo ustavljal tudi v malih krajih, in predsednik bo imel na kolodvorih nagovore na tamkaj zbrane množice. V zapadni smeri se poda do Chicage, severno do New Hampshira in južno do Georgije. Druge podrobnosti se določijo tekom prihodnjih ted nov. Politični svetovavci predsednikovi smatrajo gospoda Tafta za najboljšega govornika v njegovi lastni zadevi.
Odkar so se odprli uradi za agitacijo v prid zopetni izvolitvi Tafta in odkar je prevzel njihovo vodstvo poslanec William B. McKinley, so voditelji republikanske stranke predočevali predsedniku potrebo njegovega javnega nastopa in ga pozivali k dejanski udeležbi na volilnem boju. Kakor videti, jih je poslušal, kajti sprejel je že več vabil v razna mesta, kjer bo govoril, tako n. pr. v Chicagi in Toledu, Youngstownu in Massilionu.
Po kratkem posvetovanju s senatorji Crane, Smoot in Gallinger se je naznanilo, da se poda g. Taft dne 17. marca na obisk v Boston in da obišče newhampshirski mesti Concord in Nashua dne 18. in 19. marca.
Dasi še ni oznanjeno, katere predmete si je predsednik izbral za svoje govore, se vendar z gotovostjo misli, da bo razpravljal vsa vprašanja, katerih se je doteknil polkovnik Roosevelt v svojem govoru v Columbusu, Ohio.
Roosevelt kandidat.
New York, 25. febr. — “Nominacijo za predsednika sprejmem, če se mi ponudi, in od tega sklepa ne odstopim, dokler konvencija ne odloči” — je bil odgovor polkovnika Roosevelta na prošnjo sedmerih guvernerjev, naj se požene za nominacijo. Odgovor, ki se ga je pričakovalo z napetostjo, je bil izdan danes v uradu g. Roosevelta, kateri se nahaja na obisku v Bostopu. Izjava je sestavljena izredno kratko, vendar izraža v prav jasnih besedah prihodnje stališče bivšega predsednika. Glasi se:
New York, 24. febr. — Gospodje! Zahvaljujem Vas za Vaše pismo, in popolnoma svest sem si odgovornosti, ki mi jo nalaga njegova vsebina, ker izraža skrbno premišljeno prepričanje mož, postavljenih po svobodni volitvi ljudstva na čelo vlade več držav. Pridružujem se popolnoma Vašemu nazoru, da se ta zadeva ne more odločiti po prednosti, ki se daje osebnosti ali koristim posameznega moža, nego edinole s stališča koristi za vse ljudstvo. Nominacijo za predsednika sprejmem, in od svojega sklepa ne odstopim, dokler konvencija ne odloči. Eno glavnih načel, katero sem vedno zastopal, katero sedaj zagovarjam, in za katerega uresničenje sem se vedno boril in se bom vedno bojeval, je dejanska samovlada ljudstva, in zato upam, da se ima, kolikor mogoče, dati ljudstvu priložnost, da v neposrednih (direktnih) predvolitvah izrazi svoje mnenje, koga hoče videti nominiranega za republikanskega predsedniškega kandidata.” Theodore Roosevelt.
New York, 25. febr. — Sedmeri guvernerji, omenjeni v Rooseveltovem odgovoru, so:
Guv. William E. Glasscock iz West Virginije, Charleston, W. Va.
Guv. A. Aldrich iz Nebraske, Lincoln, Nebr.
Guv. P. Bass iz New Hampshira, Concord, N. H.
Guv. Jos. M. Carey iz Wyominga, Cheyenne, Wyoming.
Guv. Chase S. Osborn iz Michigana, Lansing, Mich.
Guv. W. R. Stubbs iz Kansasa, Topeka, Kansas.
Guv. H. S. Hadley iz Missourija, Jefferson City, Mo.
V slovo.
Ob priliki najinega odhoda iz Jo-lieta na Divji zapad se tem potom posloviva od vseh znancev, prijateljev in sorodnikov, ter jim kličeva — z Bogom! John Skala, Mih. Starešinič.
Grof Luetzow o Čehih.
Chicago, 111., 24. febr. — Grof Fran Luetzow iz Češkega je imel včeraj pre. davanje v chicaškem vseučilišču, radi česar je prišel v to mesto. Govoril je o “Češkem narodu in češki prosveti”. Grof Luetzow je omenjal boje in težave, ki jih je prestal češki narod izza svojega poganstva do sedanjega dne, ko sicer ni še dosegel svoje neodvisnosti, a pričenja biti mogočen in vpliven v godbi, umetnosti in slovstvu.
“Veliki odgojni razvoj modernega Češkega po pravici zasluži omembe,” je rekel predavatelj. “Vkljub neprestanemu nasprotovanju od strani dunajske vlade, so Čehi ustanovili popoln sestav šolstva s češkim poučnim jezikom. Velika pridobitev je bila, ko je avstrijska vlada leta 1881. privolila v ustanovitev narodnega vseučilišča v Pragi.”
Na čast grofu in grofinji Luetzow je priredil vseučiliški predsednik Judson sprejem. ____________________
Čudežno ozdravljenje.
London, 22. febr. — Veliko pozornost v tem mestu je vzbudil slučaj Doroteje Kerin iz Herne Hilla, nedaleč od Londona, katera trdi, da je o-zdravela ter spet pridobila svoj sluh in vid po obisku angela zadnjo nedeljo.
Sedaj biva v stanovanju dr. Asha, specialista za živčevje, ki proučava njen slučaj; in tako je bila obenem rešena množic, ki so obiskovale njeno domovanje izza nedelje, odkar je ljudstvo izvedelo o angelovem obisku.
Dekle trdi, da je videla prikazen ali plamen in slišala glas, govoreč: “Tvoje trpljenje je prestano”, ter da je potem lahko vstala in hodila.
Gdčna. Kerin, ki je stara 22 let, je ležala bolna pet let vsled mile sušice. Nedavno je oslepela in oglušela. Sedaj vidi in sliši in lehko hodi.
Mnogi zdravniki, ki so preiskali njen slučaj, se nagibajo k misli, da je dekle ozdravelo po samonavdihu vsled svoje silne čutljivosti, in da je to povzročilo prikazen.
Njeno pripovedko o angelski prikazni, katera ji je povrnila vse čute in pregnala vso bolečino, pripisujejo skeptiki histeriji, ampak dejstva o-zdravlienja so neutajna.
Pil preveč vode in umrl.
Huntsville, Ala., 27. febr. — Neki blazen jetnik v tukajšnji ječi se je u-smrtil s tem, da je pil preveč vode.
Ljubljana dobi brigaden štab.
Dunaj, 24. febr. — Vojaška uprava naznanja nekaj važnih novih naprav. Tirolska mesta Bolcan, Trident in Brunneck, kakor tudi kranjsko glavno mesto Ljubljana dobe spomladi brigadne štabe, ki se ustanove šele sedaj. V Lvov, glavno mesto Galicije, in v Budimpešto se prelože nove konjiške divizije
Priznal roparski umor.
Berlin, 23. febr. — V Žitavi (Zittau) na Saksonskem prijeti ključalničar Trenkler je priznal, da je izvršil roparski umor, čegar žrtve so postali dragotinar Schulze, njegova žena in hči v Berlinu. Grozno hudodelstvo se je primerilo sredi januarja.
(Tedaj se je poročalo: Berolin, 18. jan. Včeraj opoldne so našli 50Iet-nega zlatarja Avgusta Schulze, njegovo 441etno soprogo in 181etno hčer v sobi zadaj za prodajalno nezavestne z ranami na glavi. Ko je došla policija na lice mesta so bile vse tri osebe še pri življenju. Hči je kmalu nato umrla, še predno se je zavedla, med tem ko so težko ranjena stariša prepeljali umirajoča v bolnišnico. Brez-dvomno je bil izvršen roparski umor, kajti dognalo se je, da manjkajo v prodajalni briljanti, zlate in srebrne ure in druge dragocenosti. Omare so bile vse vlomljene in so morilci morali dobiti v svoje roke tudi večjo vsoto denarja. Za prodajalno mizo je bila velika mlaka krvi, iz česar se sklepa, da so morilci napadli eno izmed žrtev že v prodajalni in ko je ta hitela v bližnjo sobo, so v tej vse pobili. Na nekem stolu so našli mehak klobuk, ki ga je brezdvomno eden izmed morilcev pozabil. Policija skuša izslediti roparje s policijskimi psi.)
Hrana in spanje.
To sta najboljši zdravili na svetu. Brez hrane ali spanja ni življenja. Važ nejša izmed obeh je hrana, kajti če telo sprejme dovolj tečne hrane in jo popolnoma prebavi, sledi naravno, poživljajoče spanje. To kaže potrebo zdrave slasti in dobre prebave. Bržko se pojavi kak nedostatek v navadni slasti ali v prebavi, pričnite takoj uživati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Izdelano je iz rdečega vina in izbranih zelišč ter ne vsebuje nobenih škodljivih primesi. To vince milo izpodbuja in zelo krepi prebavila povečava slast, pospešuje prebavo in zagotavlja mirno spanje. Tudi hitro olajša zapeko in njene posledice, želodčne in drobove bolezni. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago, 111.
ANGLIJI PRETI OGROMEN ŠTRAJK.
Pogajanja med rudniškimi lastniki in premogarji bila doslej brezuspešna.
ITALIJANSKO-TURŠKA VOJNA.
Velevlasti nameravajo posredovati. Beirut bombardiran.
London, 28. febr. — Ko se je vlada teden dni trudila, odvrniti pretečo nevarnost deželnega štrajka premogar-skega, je nocoj uradno naznanila, da so se vsi poizkusi doseči poravnavo doslej popolnoma izjalovili. Pogajanja se bodo nadaljevala pač tudi jutri, toda ministre je navdušenje minilo in prav malo upanja je, da se spor med rudniškimi posestniki in premogarji poravna. Položaj je iz raznih razlogov resnejši in težavnejši, nego se je mislilo od začetka. Premogarji namreč se ne zadovoljujejo z dovolitvijo gotove najmanjše plače, marveč hočejo, da se prepirna vprašanja rešijo po njihovi želji, drugače pa zaštrajkajo.
Kako resen je položaj, je razvidno iz dejstva, da bi vsled štrajka prišlo ob delo več nego 1,000,000 delavcev v rudniških okrajih. Vrh tega bi neizmerno trpela vsa obrt in trgovina. Zapreti bi se morale razne tovarne vsled pomanjkanja kuriva in število brezdel-cev bi ogromno naraslo.
Več nego 40,000 rudarjev je danes ustavilo delo, tako da jih zdaj praznuje že skoro 100,000. Uradni čas za pričetek štrajka je polnoč 29. februarja.
“National Miners Federation” je odgovorila na razne vladne predloge z naslednjim sklepom: “Poravnava sedanjega prepira je odvisna od dovolitve poedine najmanjše plače za vse podzemeljske delavce, in dokler se ne reši to vprašanje, ni misliti na odlašek štrajka.” ___________________
Posredovanje v Tripolisu?
Pariz, 27. febr. — Danes objavljeno poluradno obvestilo potrjuje govorice, da nameravajo velevlasti posredovati in povzročiti konec italijansko-turške vojne.
Francija, pravi izjava, je pripravljena, pridružiti se vsakemu skupnemu postopanju, da se sovražni stranki privedeta do sprave in miru.
Beirut bombardiran.
Dunaj, 25. febr. — Bombardiranje Beiruta se razpravlja tu z nevoljo. Časopisi smešijo Italijo in njeno obnašanje. “Zeit” poziva velevlasti, naj onemogočijo obnovo tacih napadov.
Pariz, 26. febr. — Dasi tu skoro vsi mislijo, da je imela Italija popolno pravico, razdejati dve turški vojni ladji v luki Beirutu, pri kateri priliki je bilo 60 oseb usmrčenih in mnogo več ranjenih, vendar se smatra tako postopanje od strani Italije za veliko nevarnost, ker utegne povzročiti ev-ropske zapletljaje.
Tu se govori o tem, da hočejo velevlasti posredovati in predlagati, naj Italija vzame brežino tripoliško in Ci-renaiko, a Turčiji prepusti notranjost.
Težava pri izvedbi takega poizkusa tiči v tem, da je italijanski državni zbor sklenil prisvojitev (aneksijo) cele Tripolitanije in Cirenaike.
Prisvojitev Tripolisa.
Rim, 22. febr. — Pri današnji zopetni otvoritvi italijanske poslanske zbornice je prečital prvi minister Giolitti kraljevski odlok, ki naznanja prisvojitev Tripolisa in prosi zbornico pritrditve. Silna navdušenost je vladala med celo sejo.
Juanšikai predsednik.
Peking, 25. febr. — Vlada namerava prirediti velike slavnosti in sijajen sprejem za delegate republikanske konvencije, ki pridejo pod vodstvom Tangšaojija iz Nankinga, da Juanšika-ja uradno obvestijo o njegovi izvolitvi za predsednika nove ljudovlade zopet zedinjenega Kitaja. Dasi vsi časopisi glavnega mesta opozarjajo na preslavni dogodek, vendar ljudstvo ne kaže skoro nobenega zanimanja. Dogodki zadnjih mesecev, zlasti pa dolgo obotavljanje, pričakovanje in strah pred državljansko vojno, so izbegali in otopili Kitajce, in videti je, da ljudstvo čaka, ker še vedno prav ne verjame na končno odločitev prestolske-ga vprašanja mirnim potom diploma-tičnega pogajanja.
Nova vlada je sklenila, da se ima nova republika uradno imenovati “ve-lerepublika kitajska”.
Umrl v starosti 124 let.
Columbia, Ky., 25. febr. — John Morg, veteran vojne z leta 1812. in prejkone najstarejši mož v Združenih Državah, je umrl včeraj v svojem domovanju ob Indian creeku. Bil je star 124 let. Morg je prišel v to deželo iz Nemčije leta 1812. in se je vpisal v vojake v starosti 24. let.
Slovenec Ribarič obsojen k smrti.
Washington, Pa., 23. febr. — Včeraj popoldne je bil pred tukajšnjim sodiščem obsojen na smrt na vešalih Slovenec John Ribarič, ki je dne 18. dec.
m.	1. v Cannonsburgu, Pa., ustrelil rojaka Matevža Novaka, njegovo ženo Marjano in Franka Stovanjo, ki je stanoval pri Novakovih. Smrtno obsodbo je poslušal Ribarič povsem mirno, in ko ga je vprašal sodnik, če ima še kaj pristaviti, je izjavil, da je vsega tega kriva njegova hčer. Dan, ko bode izvršena nad njim smrtna obsodba, se določi pozneje.
Ribarič, ki je bival v Ameriki že kakih 10 let, je zasledoval z ljubezenskimi ponudbami svojo lastno 201etno hčer, ki je prišla k njemu lani iz stare domovine. Poštena hči ga je odločno zavrnila in se je preselila k Novakovim. Dne 18. dec. je prišel potem Ribarič tja in zahteval, da se hči vrne k njemu. Ker ga pa le-ta ni hotela ubogati, je potegnil samokres in začel streljati. Hči mu je pravočasno ušla, zadel pa je gori omenjene tri žrtve. In za ta zločin se bo moral sedaj pokoriti na vislicah. — (Po G. N.)
Berchtold in Bilinski.
Dunaj, 23. febr. — Grof Leopold Berchtold, novi skupni minister vnanjih zadev odpotuje te dni v Berlin, da se predstavi nemškemu cesarju in razgovori z državnim kancelarjem dr. pl. Hollwegom in državnim tajnikom vnanjih zadev pl. Kiderlen-Waechter-jem.
Dunaj, 22. febr. — Dr. pl. Bilinski, bivši avstrijski finančni minister, je imenovan za skupnega finančnega ministra kot naslednik barona Štefana Burian.
Grof Berchtold.
Dunaj, 24. febr. — Smrt grofa Aeh-renthala in že na smrtni dan izvršeno imenovanje grofa Berchtolda za skupnega ministra vnanjih zadev še vedno obsenčujeta vse druge dogodke. Prav posebno zanimanje so vzbudile v političnem svetu in v najširših krogih prebivavstva brzojavke, ki jih je novi vodja avstro-ogrske vnanje politike zamenjal z merodajnimi osebnostmi sosednih velevlasti.
Brzojavki, ki ju je zamenjal grof Berchtold z nemškim državnim kancelarjem dr. pl. Bethmann-Hollwegom in italijanskim ministrom vnanjih zadev, markezom di San Giulano, se smatrata za krepek poudarek zvestobe do trozveze, ki se je pred kratkim ponovno označala kot umirajoča.
Za velevažni se smatrata tudi brzojavki na ruskega ministrskega predsednika Kokovceva in ruskega ministra vnanjih zadev Sasanova. Prera-čunjeni sta očividno na to, da se zboljša izza bosanske krize z leta 1908. precej kočljivo razmerje Avstro-Ogrske-ga do Rusije, ko je nedavni obisk velikega kneza Andreja Vladimiroviča spravil s poti prvo zapreko.
Splošno se misli, da bo grof Berchtold nadaljeval politiko svojega umrlega prednika. V najbolje poučenih krogih se smatra za gotovo dejstvo, da je grof Aehrenthal sam želel grofa Berchtolda za svojega naslednika.
Aehrenthalov pogreb.
Dunaj, 22. febr. — Truplo grofa Alojzija Lexa pl. Aehrenthala je bilo pokopano danes v cerkvi sv. Mihaela. Kot zastopnik cesarjev je prišel prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand. Mnogi nadvojvode in nadvoj-vodinje, kakor tudi vsi diplomati so s.e udeležili pogreba.
Jolietske novice.
—	G. John A. Težak, 1012 N. Chicago st., je republikanski kandidat za aldermana II. warde. Našemu rojaku želimo mnogo sreče!
—	G. Moritz Karnitschnigg, c. kr. notar v Kočevju, je sedaj poslal g. Iv. Gecanu slovensko kupno pogodbo, ker mu je bila nemška poslana nazaj brez podpisa, kakor smo poročali svoj čas.
V Kongu utonili.
Bruselj, Belgija, 27. febr. — Vladni parnik “Delivranio”, ki se je nahajal na vožnji po reki Kwango ob meji belgijskega Konga, se je razbil ob pečini in 32 potnikov z vsem moštvom vred je utonilo v valovih.
PRATIKE
Blasnikove imamo še veliko, za to bi jo moral imeti vsakdo, ker prodajamo jih
eno za 5c. 25 za Sl.
Pišite po nje danes.
AMERIK ANSKI SLOVENEC,
Joliet, Illinois.
AMEBIKANSKI SLOVENEC, 1. MARCA 1912,
Joliet, 111., 28. febr. — Sveti Matija nam je spet prinesel hud mraz in sneg in led. Letošnja zima jemlje pač težko slovo. Ampak vse nič ne pomaga, posloviti se bo morala. Kajti sušeč trka na vrata in naznanja kraljico Vesno, ki pride koj po sv. Jožefu. To bo prav kmalu. In potem napoči v kratkem tudi velika noč in dan vstajenja. Med tem pa le še potrpimo in se pripravljajmo, da bomo vstajenja tudi vredni.
— K obletnici tvrdke “Slovenian Liquor Company”. V zadnjem času se po slovenskem časopisju v Ameriki prav mnogo razpravljajo vprašanja o raznih potrebah za naš narodni obstanek v tej deželi. Raztreseni vse-križem Združenih Držav in le tupa-tam zbrani v večjih naselbinah, smo res v nevarnosti, da prezgodaj izgubimo vso narodno zavest in utonemo v tujstvu. Da ohranimo svojo slovensko narodnost vsaj tako dolgo, kakor nam je mogoče v tuzemskih razmerah, je pač skrajni čas, da se zdramimo in zberemo na polju vzajemne delavnosti v skupno korist. Imamo že razne podporne jednote s stoterimi društvi, ki so doslej poleg naših slovenskih cerkva tudi trdne zaščitnice naše narodnosti, in imamo še marsikaj druzega tupatam, n. pr. dramatične, pevske in druge klube. Vendar je vse to v narodno obrambo še premalo. Vse visi takorekoč v zraku, dokler ne najdemo še trdnejše podlage za vsestranski razvoj našega bitja in žitja v Ameriki. Kje najdemo tako podlago? Na narodnogospodarskem polju! Nujne rešitve čaka vprašanje o našem farmarstvu, da se preseljevanje na farme obrne v najprimernejše okraje za velike slovenske kolonije. Rešitve čaka tudi vprašanje o slovenskih narodnih bankah z osrednjo ali glavno hranilnico in posojilnico kjerkoliže. In tako dalje. Sama vprašanja, ki so največje važnosti za naš narodni obstanek v novi domovini. V slogi, v bratovski slogi in ljubezni utegnemo priti do sporazuma in povoljnih uspehov pri reševanju teh vprašanj. Sloga jači, nesloga tlači. Zatorej složno na delo! In s predlogi na dan! S konkretnimi ali stvarnimi predlogi — ne-le z dolgoveznimi članki! Besede so po ceni — a dejanja kažejo moža in moč! Če bomo samo govorili, ne pridemo do cilja. Kako se taka vprašanja rešujejo, so pokazali naši Joliet-čanje. Čujte in posnemajte:
Bilo je na Washingtonov dan pred dvema letoma, ko so se zbrali nekateri naši podjetni možje na posvetovanje. In šli so in so kar brž ustanovili našo — “Slovenian Liquor Company”! Seveda je bil začetek težaven. Norčevali so se drugorodni konkurenti iz naših mož, češ, kaj boste vi ‘foreignerji’, ki vam je ‘business” španska vas! Nasprotniki so vstajali iz srede lastnih bratov, nahujskanih po raznih krivonosih agentih. Toda vkljub vsem oviram in vsem zasmehom so ustanovitelji odločno vztrajali. In “Slovenian Liquor Company” je bila kmalu inkorporirana z glavnico $50,-000.00. In družba je dobila kmalu potem svojo lastno streho. Na severnem koncu -največje in glavne joliet-ske ceste, 1115-1119 N. Chicago st., se je dvignila stavba, ki je ponos naše naselbine in vidno znamenje naše podjetnosti. To je stavba prve in edine res slovenske delniške družbe v Ameriki. Delničarji te družbe, ki jih je blizu 50, iz Jolieta in tudi iz drugih mest, so skoro sami Slovenci, zato je družba res slovenska in ne samo po imenu. V družbinem ravnateljstvu so gg.: Ant. Nemanich, Mihael Kochevar, Math. Grahek, Štefan Olha, Jos. Ba-horich, Geo. Lopartz in Math. Stefa-nich — vsi celi možje! Izdelovanje likerjev in vseh pijač je pod vodstvom in nadzorstvom izučenega kemika g. Jim Fiale, ki ima 30 let izkušnje, je torej strokovnjak, da se lahko zaneseš nanj. In družbin knjigovodja je g. Frank Nemanich, eden izmed najvzor-nejših fantov naše fare, rojen in vzgojen tukaj. In potovalni zastopnik družbin je g. Frank Završnik, daleč znan tudi kot navdušen Sokol in pe vec in godec itd. Če je družba v rokah takih mož, potem si lahko mislite, da “Slovenian Liquor Company” mora uspevati. In res uspeva čimdalje bolj in njen glas že sega nele v deveto vas, marveč čez devet in več držav. Naročila prihajajo že iz daljnih krajev, kjer vedo ceniti pristnost in najboljšo kakovost raznih likerjev in vin iz slovenske tvornice v Jolietu. Kmalu ne bo nikjer pravega slovenskega sa luna, kjer ne bi dobil grenkega vina, ki je krščeno na slavno ime Baraga. In ali si že okusil grenčico Ilirijo? Kakor Napoleon boš močan, če jo boš pil v pravi meri. In še vsepolno drugih pijač ti nudi naša “Slovenian Li quor Company”, tako n. pr. importi rani pristni starokrajski brinovec in slivovko. In baš ondan je družba dobila spet eno karo sladkih in kislih vin iz Californije ter najboljše whiske iz Kentucky. Slovenski salunarji, naročajte slovensko blago, da ustrežete slovenskim gostom! In kadar pridete v Joliet, oglejte si našo tvornico! Gostoljubno boste sprejeti in čudili se boste, da premoremo v Jolietu kaj ta-cega kot je najmodernejša stavba naše družbe. Vsakdo bo sprejet po bratovsko. Končno še izrekamo v imenu družbe najiskrenejšo zahvalo vsem
njenim dosedanjim odjemavcem s pri-poročbo za nadaljnja naročila. Obenem naznanjamo, da se bo vršila velika otvoritev in pogostitev dne 1. maja t. 1. In omenjamo tudi, da je še nekaj delnic na prodaj — sezite po njih, dokler je čas! Vsi dopisi naj se blagovolijo pošiljati v slovenskem jeziku ali pa v angleškem podnaslovom: Slovenian Liquor Company, 1115-17-19 N. Chicago st., Joliet, 111. Svoji k svojim!
—	G. Frank Završnik, potovalni zastopnik jolietske tvrdke “Slovenian Liquor Company”, je odpotoval za par tednov v Minnesoto, kjer je naša tvrdka že na prav dobrem glasu, zato se množe naročila iz tamošnjih naselbin slovenskih.
—	G. F. Bambič, naš trgovec z zlatnino, se je podal v Ohio in Pennsyl-vanijo, kjer obišče slovenske naselbine in si gotovo pridobi mnogo novih od-jemavcev.
—	Kačih $50 škode je napravil ogenj, ki je izbruhnil v ponedeljeek v uradu Slovenic Coal Co. ob Jackson Street.
Aurora, 111., 25. febr,—-Slavno uredništvo A. S.! Prosim priobčite to-le: Po Aurori se klati že dalj časa neki nebodigatreba in ponoči obiskuje hiše ter preiskuje žepe spečim delavcem, katere po navadi popolnoma izprazni. Pride pa vselej le takrat, kadar ve da so delavci dobili plačo. Posrečilo se mu je že večkrat prav dobro. Zdaj nam je dal nekaj časa mir, ker je zadnjič odnesel rojaku M. Jurkas nad $60. Ker je pa iste že najbrž porabil, oglasil se je zopet, pa topot je imel smolo. Povsod je šel s praznimi rokami, ker ljudje so postali previdni. Ko se je priklatil v prodajalno M. Tičar, ga je gospa sprejela z revolverjem. V tem pa pride neki delavec od ponočnega dela domu, kateremu je že enkrat pošteno žepe izpraznil. Ta pa pograbi lovsko puško, pa za njim. Le gosti temi se ima zahvaliti, da jo je odnesel. Okoli ušes mu je pa žvižgalo, kar gotovo nikdar ne pozabi, dokler bo živ.
Pa ne mislite, g. urednik, da nas obiskujejo samo tatje. Tudi gospa Štorkla nas včasih obišče. Nedolgo tega se je oglasila in obdarila rojaka
J.	Verbiča z zdravim in krepkim sinom. Ker je pa nismo s puškami in revolverji podili kakor titu, oglasila se je zopet ter se ostavila pri rojaku Mlakarju kar z dvema hčerkama naenkrat. No, za Mlakarja je to darilo tem več vredno, ker mu je dosedaj nosila vedno le fantiče.
Pusta smo tudi prav dobro pognali. Maškarad je bilo vsepolno. Marsikje so jim po stari slovanski gostoljubnosti postregli z ječmenovcem, pa tudi z grozdjevcem. Tako smo bili zvečer maškare, zjutraj smo pa mačka pasli, po starem reku, ki pravi:
Od snoč pa do dav smo ga pili po ’nmav, zdaj pa debov'nam maček razsaja po gvav.
Dva para sta srečno prijadrala v zakonski jarem in uživata sedaj rajske medene tedne. Drugi pa izdihujemo iz globočine srca:
Odšel je pustni dan, pa ostal revček sem sam; pa bi še zavriskal vesel, ko bi le vedel, da jo bom k letu imel.
Kako pa so dekleta izdihovale, pa ne smem povedati; če bi izvedele, potem gotovo tudi drugo leto vlečem ploh.
Ker pa je konec pusta, pa naj bo še mojega dopisa. Zdravi! Aurorčan.
Brockway, Minn., 18. febr. —Slavno uredništvo Am. Sl. — Vse je bilo zadnji teden nekako veselo in živahno tukaj, akoravno ni včasih solnčece pošiljalo svojih zlatih žarkov na zemljo, kajti nekaterikrat se je skrilo za megle, ne oblake. Sneg je kopnel, da ga je mnogo šlo, in že se je tu in tam pokazala rujava trava. Nekako spomladansko je bilo in veselo. Danes pa nam piha mnogo mrzlejši veter. Pač si gotovo zopet vsi želimo krasne spomladi! — Danes, kot navadno vsako leto, so se nam brale “postne postave” in zraven pismo č. g. škofa. — V sredo kot pričetek 40danskega posta imeli bomo sv. mašo ob 9. uri. — Prihodnjo nedeljo bo imelo moško društvo sv. Štefana letno sejo. — Pozdrave rojakom po širni novi domovini, listu pa pot v vsako slovensko domovanje.	John Poglajen.
Camas, Wash., 19. sveč. — Cenjeno uredništvo A. S.l Prosim, sprejmite malo pojasnilo od tukajšnje naselbine. Ako se pelješ po desnem bregu reke Columbije proti mestu Portland, vidiš na prijaznem bregu precejšno tovarno za izdelovanje papirja. Papir se izdeluje tu iz lesa. Zaposljenih nas je tukaj le malo Slovencev, ena družina in nekoliko samcev. Dela se s polno paro, ponoči in podnevu, a delo je vseeno težko dobiti, ker delajo večinoma domačini, le malo nas je tujcev. Domačini so večinoma Nemci po rodu, so zelo mirni in prijazni, za kar vsa čast jim. Imamo tudi rimsko-katoli-ško cerkev, v kateri vsak lahko opravi svojo katoliško dolžnost. Zimo smo tudi tu imeli par dni precej ostro; v začetku prosinca je padlo kake 5 do 6 palcev snega; potem je pa zmrznilo
na drevju, kar je tukajšnjim kmetom povzročilo veliko škode, ker jim je polomilo veliko sadnega drevja. To naj bo za danes; ako dobi ta dopis milost v rokah g. urednika, se še v drugo oglasim. Sedaj pozdravljam vse čitatelje in čitalke to- in onostran oceana. Tebi, vrli list, pa mnogo novih naročnikov. J. B., naročnik.
Cleveland, Ohio. — Je pač takole, gospod urednik! Pisal sem vam bil zadnji teden tukajšnje novice, pa jih niste priobčili. In zakaj ne? No, najbrže bode to vzrok, da spis še sedaj na moji mizi leži neskončan. V tem spisu sem vam hotel bolj na drobno poročati o igri, katero je priredilo dru štvo “Triglav.” Igra se imenuje “Revček Andrejček”, toda ker se je že tako daleč zavleklo, odkar je bila igrana, hočem le omeniti to, da so vsi igralci prav dobro izvršili svoje uloge, poseb-pa se mora to reči o “Andrejčku” in pa “Anžetu”. Društvo “Triglav” ima res dobro izurjene igralce in igralke, ki so, če ne prvi, gotovo med najboljšimi slovenskimi igralci v Ameriki. V godbi je zadosti, da rečem, da je bila pod vodstvom g. John Zormana ml. Bila je prve vrste.
V nedeljo 18. febr. pa so priredili v šolski dvorani sv. Vida predstavo naši “Orli”. Vspored je obsegal več krasnih pesmi, kakor “Dobro jutro”, zelo krasen pevski valček za mešan zbor, in “Lahko noč”, tudi ganljiv spev za moški zbor. Petje je spretno vodil g,
M.	Holmer, organist cerkve sv. Vida. Kar pa se tiče godbe, so nas pa prijetno iznenadili “Orli” s svojimi novimi tamburami. Dasiravno je šele par mesecev, odkar so prejeli svoje inštrumente, vendar so jih že ubirali prav izvrstno, da smo se jim kar čudili. Pod vodstvom Leopolda Kušljan so tamburaši izvanredno dobro napredovali in mora se jim priznati hvala za njih neumorno delo, s katerim so premagali najhujšo dobo, to je, težavni začetek. Torej, le pogum, “Orli”, odsedaj pojde vedno lažje; mi drugi pa se že naprej veselimo časa, ko se nam zopet pokažete z vašimi ličnimi tamburicami.
Predstavo je zakončala čarobna burka “Repoštev”, pri kateri se je g. B. Potočnik kot “Repoštev, gorski duh”, vedel prav mogočno. Vsi smo se čudili njegovi skrivni moči, s katero je samo zaukazal in zgodilo se je. — Frank Novak kot “Zamuda, sodnik” je izvrševal svojo ulogo, kakor po navadi, prav dobro. Kdo ve, morebiti Frank res postane s časom kaj tacega, saj ima prebrisano glavo. — F. Švigelj kot “Šoln, občinski sluga” je napravil dosti smeha s svojim kretanjem in dolgo sabljo. ■— Dobro so jo pogodili tudi Mačerol, Svete, Dule, kakor tudi Malovič,'Kmet in Podbrstek. Ti zadnji trije so se nam že smilili, ko so bili že celo na smrt obsojeni po krivem in se niso mogli zagovarjati radi njih obljube, katero so storili “Repo-števu”, da ne bodejo govorili druzega med ljudmi kakor “Mi vsi trije”, “Za denar”, “To bi bilo čisto prav”. Vendar jih ne zapusti “Gorski duh”, ampak reši jih ravno ko bi imeli biti ooe-šeni. Burka je zanimiva vseskozi in povzroča dosti smeha. Fantom se imamo zahvaliti za lepo zabavo. Torej hvala vam in na svidenje!
Pust je pa letos res tako pust, da ga še sneg ni mogel prenesti in se je rajši umaknil ter pustil dosti luže za seboj. Tudi vreme mora biti v zvezi s pustom, ker je mižavo in povzroča precej bolezni.
Drugače je tako po navadi. Dela se vedno. Nekateri delajo po 3 ali štiri dni na teden, nekateri pa tudi po šest dni ali še celo sedem. Zdi se človeku, da se nekatere tovarne vedno manj brigajo za nedeljo. Vendar pa bi že vsaj radi počitka za delavce imeli prenehati ob nedeljah, če jim že za Gospodov dan ni mari. Dela se tako kot da je človek kak stroj, ki se rabi neprenehoma, dokler se ne izrabi in potem se vrže stran.
Ely, Minn., 22. febr. — Cenjeno uredništvo Am. Sl.! Blagovolite sprejeti zopet nekoliko vrstic v predale cenjenega lista.
Dne 18. febr. se je vršila v cerkveni dvorani zabavna igra v prid cerkvene blagajne. Tu označim vspored:	1)
Zabavni nagovor je imel g. George L. Brozich. Mr. Brozich nam je v svojem kratkem a jedrnatem govoru očrtal, koliko so vredne dandanes šaljive in podučljive zabave za vsak narod, kateri se hoče vspenjati do višje kulture. Take zabave namreč tudi spajajo narod v močno vez, ker se večkrat snidemo skupaj in vživamo skupno vžitke prostega časa. 2) “Zavber France”, šaljivi kuplet je predstavljal g. Franc M. Delač, kateri je povzročil med zbranim občinstvom mnogo smeha. 3) “Trije beraški godci”, kuplet, ki so ga predstavljali Ivan Boljka, F.
M.	Delač in Math Rom. Tudi ta kuplet je povzročil med občinstvom burno ploskanje in smeha. Na klavir je spremljala gospica Ana Govže. 4) “Lahko noč”, narodna pesem, Ig. Hladnik, poje cerkveni mešani zbor.
5)	“U boj”, Ivan pl. Zajc, poje kvartet. Petje se je vodilo pod vodstvom g. Ivana Boljaka, tukajšnjega organista.
6)	“Ringa-ringa-raja”, predpustni kuplet od Mike Cegare I. Z. Ta kuplet je predstavljal g. Frank M. Delač. Umevno je, da se je tudi ta točka gospodu Delaču tako posrečila, da se sploh boljše ne more pričakovati. Zategadelj je bil na dnevnem redu naš Delač zares zavber France. Dvorana je bila natlačeno polna občinstva. Potem se je začel semenj suhe robe, katero so darovali naši trgovci v polnej meri, zatorej hvala jim do druge pri-
ložnosti. Navsezadnje je bilo srečka-nje za 5 vrednostnih dobitkov, in sicer dobitke so zadeli sledeči: Gospica Mary Lunka zlato žensko uro z vežico; g. John Gruden srebrno možko uro; Jos. Janežič fotografijo od G. V.; Jos. F. Buha; John Mercina zabojček nožev in vilic. Čistih dohodkov je prinesla ta zabava nekaj čez $200.00 (dvesto dolarjev), katera svota se bode porabila v svrhe barvanja cerkve. Ta slučaj nam je zopet pokazal, koliko se da storiti, če se složno deluje. Zatorej delujmo tem potom naprej, da bodemo imeli materijalno in duševno korist. —
G. Frank Erčul se je po svojih o-pravkih spotoma sestal z Mrs. Štorkljo, katera mu je prinesla za pust čvrsto hčerkico. Čestitamo!
G. Erčul se priporoča novoporočen-cem za izdelavo povečalnih slik (fotografij). Pri njem bodejo cene nižje ko pri judih. Z rodoljubnim pozdravom	Jože iz Camp streeta.
New York, 19. febr. — G. urednik:— Kje dnovi, ure sreče, kje ste? Zakaj minuli žarki ste radosti prelestnih dni, ko vendar veste, da piti, peti naše so: slabosti?...
Tako približno so privreli nekdaj verzi iz prsi pesnika Germana, ko se je spominjal lepih večerov, žal, minulih. A vračajo se pa vendarle! Življenje naše je pač tako in na drugih planetih menda tudi ni drugače. In ako nas diči cvetka skromnosti, ne bodemo zahtevali mi, ki smo le brezpomembna bitja v vesoljnosti, od življenja več, kakor nam ono nuditi more.
Parola “eno urico samo v Sevilli” je bila pač vseh onih, ki so se vdeležili minulo soboto veselice Slov. podp. društva sv. Frančiška. Morda je bil samo slučaj, ali pa se je hote zbral izbrani cvet greaternewyorškega slovenskega občinstva na veselici Frančiškovi. Subjektivnega svojega mnenja ne vsiljujem nikomur, veseli me le dejstvo, da je zabava tako izborno vspela in koncilijantnemu društvenemu predsedniku g. Josipu Remsu morem le čestitati. S takimi vspe-hi se ne ponosi vsakdo.
S svojo prisotnostjo je veselico počastil g. Frank Sakser z gospo; mnogo bančnih uradnikov s soprogami. “Slovenijo” pa je zastopal predsednik sam g. Zvonko Jakše s svojo gospo Heleno.
Veselični odbor gospodje Giovan-nelli, A. Pavli in M. Pirnat so storili svojo dolžnost in društvo se jim gotovo izkaže hvaležnim.
Godba pod vodstvom mladega g. Jos. Remsa je nadkrilila sama sebe in pb salo je do zore mlado in staro. — V odmorih pa je donela slovenska narodna in umetna pesem v moškem in mešanem zboru.
Obilo zabave je provzročila tudi ša-
ljiva pošta. Izigrala se je krasna sobna ura, sreča je bila soprogi društv. tajnika gospej Pauli mila, pri srečka-nju namreč se je zaklicala nje številka.
In “last but not least”, s svojim finim, nevsahljivim, pristnim in duhovitim humorjem, za katerega ga jaz neskončno zavidam, odlikoval se je čislani naš rojak gospod Frank Lupša. On pač razume zabavo in takih nam manjka.
En avent! Javnost naša je pokazala veliko svojo simpatijo do veselice društva sv. Frančiška in želeti je, da iste niso preredke.
Rev. J. Trunk mi je poslal prvi zvezek svojega dela “Amerika in Amerikanci”. Bil sem prijetno iznenađen že pri listanju knjige. Delo se priporoča samo in če vpoštevamo, da slične knjige, v kateri se zrcali zgodovina zjedi-njenih držav in zgodovina naših slovenskih naselbin, do danes še nimamo, pridemo pač do zaključka, da bi moral 'to knjigo naročiti vsakdo. Cena je posamnim zvezkom samo 30c. Gospoda L. A. Blaznik v Haverstraw, N.
Y.	in pisatelj sam J. Trunk v Beljaku prejemata naročila.
Priporočal bi greaternewyorškim našim podpornim in zabavnim društvom, da pošljejo pisatelju svoje slike, in naselbine diljem Amerike naj jim slede.
In v poznih letih, ko nam bodo osiveli lasje, ko morda ne bodemo več ‘vživali gostoljubnosti bogate ameriške zemlje, bodemo prebiraje zanimivo to knjigo in gledaje slike iz davnih časov živeli v prijetnih spominih.
A propos! V listnici uredništva nekega lista sem bral, kako nek overwise (?) ameriško-slovcnski “filolog” iz substantivov fabrikuje gerundive in oprosti mi nežna bralka in ti dobri bralec, takrat me je zabolel oni del telesa, kateremu pri vojakih “Menage-friedhof” pravijo. Ako dan za dnevom berem v slov. amer. časopisju (A. S. in G. N. seveda častni izjemi) kako bleste kljub nikalnicam v stavkih akkusativi mesto genitivov, da so takim “literatom” supini španska vas, skratka, da ne poznajo niti najpotrebnejših slovničnih pravil, se ne čudim več, v Ameriki je pač vse mogoče...
Med rojaki opažam mnogo zanimanja za avstrijski kmetski ples in prepričan sem, da jih bode tamkaj mnogo. Divnooki in krasnolaski tam’ v downtownu ne bo treba tožiti o “priganjanju p..c”, takih se išče ko vijolic pod grmovjem o pomladnem jutru...
2.	marca je prva vaja pev. meš. zbora “Slavec” za latinsko mašo, ki se bo pela ob 151etnici društva sv. Frančiška. Vabila razpošljem pevkam in pevcem pravočasno.
Zapušča nas rojak in odhaja iz New Yorka. Ne ugaja mu več tukaj. Da,
da, kako se glasi že oni napis, kjer mrtvi spe? — Danes meni, jutri tebi!
Žal mi je, da ne bo nihče pretakal solza za njim, simpatij si pridobiti ni znal, vseeno pa mu kot dober kristjan želim srečno pot in na svidenje — v nebesih.
Pri včerajšnji vaji “Ilirije” nam je razdelil g. Ivan Maček vabila za gledališko predstavo slov. pev. društva “Domovina”. V nedeljo se vprizori narodna igra “Domen” v pritličju cerkve sv. Nikolaja. Naši rojaki, a osobito naše ženstvo pohiti gotovo tj e v polnem številu, pokažimo, da razumemo vrednost pevskega društva in podpirajmo ga!
Vsebino igre in oceno k isti — prihodnjič!
Tudi z “Revčkom Andrejčkom” napredujemo. Igralci in igralke so v elementu in včeraj smo prepeli vse solo-s in mešane zbore. — Ilirija bo s to igro nudila greaternewyorški slov. koloniji nekaj, kar do sedaj še — ni bilo. In, ker je bila pustna nedelja, smo ostali še dolgo skupaj in — plesali. Posetil nas je predsednik sv. Jožefa g. Cvetkovič, in razveselil me je! Pozabiti mu namreč ne morem, dame je hotel nekdaj traktirati s šampan-cem...
Zazvenele so čaše in v dolgih govorih sva reševala — domovino!
Tudi veselica podr. sv. Cirila in Metoda je izborno vspela. Detajlov ne vem, ker tje nisem mogel. Naj mi podružnica to oprosti — duh moj je plaval med vami in hčerka moja “Domovina” vas je razveseljevala s pesmijo. Pele so tudi izvrstne pevke iz up.townske ribniške kolonije in žele seveda vseobče priznanje, žal, žal, da jih nisem slišal. Moj angelček se ne počuti najbolje, pravijo, in prav rad bi mu pomagal... četudi poje in pleše.
In — pust je pri kraju. V uptownu se ne ženimo, par samcev nas je, pa še ti smo obljubili vedno devištvo, četudi — baje vsaj — dva breme življenja lažje prenašata kakor kak napihnjen singleman.
V pepelnični noči pa bom šel v hram božji in prosil pepela na grešno mojo glavo.
In spominjaje se Gregorčičevih besed
—kar zreš jih pred seboj, zapiši mej mrliče mi s pepelom tem nocoj!— bom prosil Stvarnika odpuščanja vseh grehov mojih in ker je On dober, mi oprosti vse, vsaj grenkih dnij je bilo že v življenju mnogo!
Končaj e svoje vrste pozdravlja bralke in bralce A. S. in seveda tudi Vas Vaš vdani	Ivan Adamič.
Ely, Minn., 25. febr. — Gosp. urednik: — Blagovolite priobčiti sledeče novice. V tukajšnje mesto se je mno-(Nadaljevanje na 7. strani.)
fkI*:-.
Severov 7i tri J ahol/i	Se vero vo ath9rrlc fra niifl
¿MjenSKl DalZdlll (Severa’s Balsam of Life)	uUllldruoliU U1JC (Balsam for Lungs)
vzdržuje in krepi prebavo, popravi za-	upliva naravnost na obolela pljuča,
peko in zagotavlja pravilno delovanje	umiri kašelj, teši razdraženje v grlu,
želodca, jeter in črev.	popravi pljuča in prepreča razpletjaje.
Si US IS	s; m m
Pomenja manj bolezni, več telesne	Uživaj ga kadar je nekaj nepravilno
moči in boljše zdravje.	v tvojem grlu, pljučih ali sapniku.
Cena 75 centov.	Cena 25 in 50 centov.
Severov	Severov
Balzam za pljuča	Antisepsol
(Severa’s Gothard Oil)	se naj nađena zvečer in zjutraj ali več-
se nadrgne kjerkoli boli in kjer se nahaja oteklina, okorelost ali bolečina.	krat potrebno pri zdravljenju nosnega katara, belega iztoka, hripavosti, zoprnega diha in obolelih zobrn.
m n s	m m s
Vedno ga imej pri roki. Danes ali	Zelo potrebno sredstvo pri vzdržava-
jutri ga boš morda rabil.	nju osebnega zdravja in čistobe.
Cena 50 centov.	Cena 25 centov. 1
Severova Zdravila se prodajajo v vseh lekarnah. Zavrni ponaredbe ponujene ti mesto Severovih Zdravil. Knjižice in navodila so tiskana v tvojem jeziku. Kadar si zdravniškega posveta potreben, piši na
»JmiF Ei —m Mtamm* A	CEDAR RAPIDS
W. r. oEVERA	VC. IOWA
KRANJSKO.

—	V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 1. februarja 40 Slovencev, 20 Hrvatov in 10 Macedoncev; dne 3. febr. 7 Slovencev, 12 Hrvatov in 24 Macedoncev; dne 4. febr. 20 Hrvatov in 25 Macedoncev;, dne 5. febr. 60 Hrvatov in 80 Macedoncev; dne 7. febr. 14 Hrvatov in 12 Macedoncev. Iz Amerike se je vrnilo dne 1. febr. 20 Slovencev, 100 Hrvatov in 30 Macedoncev; dne 3. febr. 25 Hrvatov; dne 4. febr. 10 Slovencev in 100 Hrvatov.
—	Potovalci v Ameriko. Peter Če-mas, Janko Čadonič, Jožef Balkovec, Jožef Petrišin, Franc Šugelj vsi iz Zilj obč. Vinica, okraj Črnomelj so hoteli začetkom febr. odpotovati v Ameriko. Policija jih je aretovala in
' oddala dežel, sodišču v Ljubljani, katero jih je poslalo okrož. sodišču v Novomesto. Gori omenjeni so se hoteli vojaški dolžnosti odtegniti, zato so falsificirali starejše potne liste, katere so pokupili od Žugeljna, Kusono-viča, Simoniča in Čičaka iz Zilj za nekaj kronic. Imenovani so mladim po-tovalcem preskrbeli potne liste na ta način, da so te vzeli na svoje ime.
—	“Beli mož” v* Ljubljani. Vsa prerokovanja in nade vremenskih prerokov, da letos ne bode snega v Ljubljani, so se razbila. Dobili so ga dne 3. februarja, in celo med gromom in bliskom!
—	Podržavljenje ljubljanske mestne policije. Dunaj, 6. febr.: Iz zanesljivega vira se čuje, da vlada predloži te dni deže'lnemu zboru kranjskemu predlogo, po kateri se ljubljanska mestna policija podržavi.
—	Kranjski deželni zbor. V seji dne 9. febr. se je sklenilo, da naj deželni zbor brzojavno čestita k poroki hčere nadvojvode Friderika. — Poslanec Demšar je interpeliral zaradi pomanjkanja vode v kranjskem vodo vodu. — Vlada je predložila načrt zakona o podržavljenju policije v Ljubljani, Mostah, obeh Šiškah in na Viču. Predloga se je izročila ustavnemu odseku. — Sprejel se je soglasno ob navzočnosti sekcijskega šefa poljedelskega ministrstva vladni načrt vodo-pravnega zakona. Ta zakon bo velikega pojnena za narodnogospodarski napredek cele dežele. Imele bodo pri vodnih napravah dežela in občine pred nost pred zasebniki in vodne sile se bodo porabljale v korist prebivavstva.
—	Električno železnico v Ljubljani nameravajo razširiti do tobačne tovarne oz. do Viča.
—	Polqm pivdvarne v Lescah. Pivovarna v Lescah, ki so jo ustanovili koroški nemški gostilničarji ter so tudi nekaj slovenskih za sodelovanje omamili, je prišla v konkurz. Dolga je pol milijona kron. V Ljubljani izgubi neki gostilničar 40,000 K.
—	S. L. S. za Ljubljano. V seji deželnega zbora dne 7. febr. se je sprejel sledeči predlog posl. Jarca: 1. V zvezi s Slovensko trgovsko šolo se osnuje v Ljubljani dvorazredna ženska trgovska šola, ki se naj otvori, ako mogoče, že jeseni leta 1913. — 2. Deželni odbor naj v zvezi s kuratorijem Slov. trgovske šole izvrši vse potrebne predpriprave in naj poroča o tem deželnemu zboru v prihodnjem zasedanju. — 3. Deželni odbor naj zlasti tudi za žensko trgovsko šolo skuša zagotoviti redne prispevke merodajnih činiteljev. —Konečno priporoča šolski odsek, da visoki deželni zbor sprejme resolucijo, stavljeno v odseku od dr. Pegana, ki se glasi: Deželnemu odboru se naroča, da pozove ravnateljstvo Slov. tr-govske'šole, naj nasvetuje, kako bi se od strani ravnateljstva uredilo za ab-solventinje trgovske šole posredovanje služb. — Predlog je bil soglasno sprejet. S. L. S. je zopet pokazala, da umeva kulturne in gospodarske potrebe prebivalstva. Sam dr. Triller je predlog toplo pozdravljal in ga označil kot “velik korak naprej”. — S. L. S. je res stranka dela.
—	Oratorij v slovenskem jeziku, najnovejše delo znanega skladatelja p. Hugolina Sattnerja, duhovnika-franči-škana se bo izvajal v Ljubljani sredi meseca marca. Pelo bo okoli 250 pevcev v zboru, potem solisti, in sodelovalo bo 50 godbenikov na raznih glasbilih. Produkcija se vrši v veliki dvorani hotela Union. O pomenu tega oratorija izide posebna knjižica. Proizvajanje je prevzela Glasbena Matica pod vodstvom g. koncertnega vodje M. Hubada.
—	Sankališče na Golovcu otvorjeno. G. Fran Anžič je na svojem posestvu na Golovcu naredil sankališče, ki je sedaj dogotovljeno. Sankačem se nudi najlepša prilika, da zadovolje svojim željam, uživajoč obenem naravne krasote zimske gozdne pokrajine ih nepopisno lep in veličasten razgled na Ljubljano in ljubljansko polje, obdano krog in krog z mogočnim, divnim gorskim vencem. Kaj lepšega je v toliki bližini mesta pač težko najti in se je le čuditi, da je bil Golovec toliko časa nepoznan Ljubljančanom. “Odkril” ga je takorekoč še-le g. Anžič.
domobranskih polkov v Ljubljani 1912.
O tem se piše: Meseca maja t. 1. se bode vršilo v Ljubljani tekmovalno streljanje zgoraj omenjenih polkov, katerega se udeleže častniki in moštvo. Te tekme se udeleži pet polkov, in sicer trije tirolski, koroški in kranjski. Od teh polkov se udeleže vsi častniki, od vsakega polka po ena stotnija moštva in strojni oddelki in večje deputacije vseh stotnij označenih polkov. Streljanju, ki bode trajalo 14 dni, bodo prisostvovale godbe vseh omenjenih polkov. Med tem časom se bodo vršili različni koncerti in veselice, izmed katerih bodo, kakor čujemo, dve na korist ljubljanskih ubožcev. Dosedaj so se vršile le tekme na Tirolskem, lansko leto v Celovcu, letos bode sprejela pa Ljubljana tekmece-strelce. Kakor že povedano, bodo pa poleg koncertov razveseljevale občinstvo z budnicami in mirozovi. Promet bode vsekako živahen in slovenska metropola bode z veseljem gledala naše hrabre cesarske strelce. To tekmo pa ne bodo posetili samo omenjeni, marveč tudi najvišji dostojanstveniki od nadvojvod do generalnih majorjev, kar bode za naše mesto nekaj izredno pomembnega in laskavega.
—- Občinske volitve v Vipavi so v I vseh treh razredih razveljavljene.
—	G. Anton Štritof je imenovan za ravnatelja II. državne gimnazije v Ljubljani.
—	Smrtna kosa. Na Lanišah pri Grosupljem je umrla posestnica in gostilničarka Marija Zupančič. — V Selcih je umrl g. Jakob Uranič v 53. letu starosti. — V Litiji je umrl c. kr. sodni oficijal v pok. g. Ludovik Magolič, star 55 let. — V deželni bolnišnici je umrl Peter Sitar, posestnik in mizar v Križih. — V Ljubljani v mestni ubožnici je umrl Ivan Hren, star 82 let, Radeckijev veteran. — V Zagorju na Krasu je umrl g. Matija Smole, podčastnik c. kr. vojne mornarice v pok. — V Radovljici je umrla ga. Lu-jiza Schaffer roj. Schubert, soproga c. kr. okrajnega tajnika.
—	Dr. Lj. Jenko umrl. V Ljubljani je umrl dne 5. febr. g. dr. Ljudevit Jenko v 71. letu svoje starosti, glavar znane narodne rodbine. Pokojnik je bil človekoljuben zdravnik, ustanovitelj in predsednik ljubljanskega “Ruskega krožka” že 13. leto ter oče prvih dveh slovenskih doktoric, dr. Ele-onore Groyer-Jenko in dr. Anice Jenko. Njegova sinova sta zdravnik dr. Ludovik Jenko in motan, inžener Mi-ljutin Jenko. Soproga-vdova ga. Terezina je rojena Lenčetove na Laverci.
—	Učitelj D. Tratnik umrl. V Spodnji Idriji je umrl dne 3. febr. vpoko-jeni učitelj Davorin Tratnik. Osem let je bolehal na otrpnenju udov, ka tero bolezen je dobil na vojaških vajah. Služboval je v Godoviču in naposled v Postojni. Star je bil komaj 33 let. Zapušča vdovo in dva otroka
—	Poskušen samomor. V Novem mestu se je obstrelil dne 8. febr. zjutraj zarana praktikant novomeške pošte Leopold Kaftan, star 20 let, baje iz nesrečne ljubezni in vsled razburjenja po preveč popiti alkoholni pijači.
—	Uboj. V soboto 10. febr. zvečer so v Kiju, župnije Šempeter pri Novem mestu, ponočevali fantje, med njimi tudi 181etni fant, posestnikov sin Alojzij Bevc. Tega in druge mlade ponočnjake je starejši fant in prijatelj Alojzija Bevca napodil z besedami: “Pojdite spat, taki-le pobje ne bodo še vasovali...” Pri teh besedah je zagnal poleno, s katerim je zadel Alojzija Bevca v čelo, mu prebil glavo in možgane pretresel. Pripeljali so ga nezavednega v bolnico usmiljenih bratov Kandijo, kjer je dne 11. febr. pop. umrl. Usodepolni udarec mu je prizadel 201etni Tratnikov sin iz Žerove-ga sela, kakor se govori, ne z namenom, ampak po nesrečnem slučaju, ker sta bila preje dobra znanca. Tratnik se je sam zglasil pri novomeškem sodišču.
—	In še en uboj. Orožništvb iz Žužemberka je eskortiralo 261etnega Miha Papeža iz Lopate v jetnišnico v Novomesto. Gori omenjeni je zelo togoten fant. V mesecu januarju je popival po Malem Lipnju in zabavljal povsem mirnim fantom. V gostilnah je metal kupice z vinom ob tla ter se rotil. Domov grede je napadel zelo mirnega in priljubljenega 221etnega Franceta Žnidaršiča iz Mal. Lipnja, katerega je s kolom tako močno po glavi udaril, da se je nezavesten zgrudil na tla — prebil mu je lobanjo — vsled česar je čez nekaj ur umrl.
—	Vlom v “Belokranjsko veletrgovino” Sterk na Vinici. Lazo Serder (prideva si tudi druga imena), 271etni iz Veljuna, se je potepal že več časa z dvojico iste vrste tovarišev in tako so dospeli tudi v Vinico. Tisto noč po skusila je ta trojica takoj vlomiti v trgovino Sterka, kar se jim je tudi posrečilo. Odnesli so več gotovine, moške obleke in črevljev. Škoda znaša 1000 kron. Poskušali so tudi vdreti v železno blagajno, na kateri so tudi sledovi, kar se jim pa ni posrečilo. Z ukradenimi rečmi je ta trojica odšla preko Kolpe. Pojavila pa se je naenkrat v Ljubljani, kjer je dobro v gostilnah živela. Ker pa so bila postala
Cerknico. V Ljubljani in Cerknici je bilo ta čas vlomljeno. Cerkniško o-rožništvo je zasledilo goriimenovane-ga v spremstvu, ga slednji dan aretiralo in oddalo sodišču. O tovariših taji, pravi, da istih nima. Trgovec Sterk je pri orožništvu v Vinici obleko, katero nosi ta nebodigatreba, spoznal kot svojo v njegovi trgovini ukradeno last.
ŠTAJARSKO
—	Štajerski deželni zbor je odgođen. Dvanajst poslancev S. L. S. je izdalo oklic do volivcev, katerim pojasnjuje, zakaj so se razbila pogajanja z Nemci. Slovenci so zahtevali pravice za slovensko ljudstvo, nemška večina pa o teh pravicah ni hotela nič slišati. Najbolj nespravljiva sta bila Wastian in Ornig.
—	Nemški listi proti Wastianu. Skoro vsi Nemci se zdaj jezijo na Wa-stiana, ker je s svojo nemškonacional-no nadutostjo preprečil sporazum med Slovenci in Nemci in zatorej zakrivil, da deželni zbor ni prišel do prepotrebnega dela. Celo tetka “Tagespost” se je razjezila in bere Wastianu levite.
—	Iz Celja. Dne 3. febr. popoldne je padlo precej snega po celem Spod. Štajerskem. Med snežnim metežem je bliskalo in grmelo. Ob 2. popoldne so čutili lahek potres.
—	Razpor med bratoma. Brata Jurij in Janez Poklač v Šmiklavžu pri Vranskem sta se sprla zaradi nekega dekleta. Nekaj časa sta se metala po tleh. Med tem pa je Jurij Janeza u-griznil v roko. To ga je pa tako razjezilo, da je šel v kuhinjo po nož ter zadal z njim sunek bratu v hrbet, da mu je prerezal pljuča ter ga nevarno ranil. Janeza Poklača je celjsko o-krožno sodišče za njegovo dejanje obsodilo na 7 mesecev poostrene ječe.
—	Pretep. Kakor poročajo iz Ptuja, so se 4. februarja stepli v Svetincih domači in dragatuški fantje do krvavega. Za orožje so služili koli, late in noži. Kmečkemu fantu Rudolfu Firstu iz Svetine je nekdo razrezal z nožem cel obraz to vratu. Rana je zelo nevarna. Osem pretepačev so zaprli. Sodišča naj bi v takih slučajih posebno v ptujskem okraju postopala nekoliko strožje, da bi bilo takih “zabav” enkrat konec.
žilo bi se vsakokrat na Dobrač lahko 15 oseb, vožnja bi trajala 33 minut. Vsako uro bile bi tri vožnje. Zgradba bi veljala 1,200,000 K. Vabil je k podpisu akcij.
—	Umrl je dne 4. februarja po kratki, mučni bolezni vrl slovenski mož, gostilničar in posestnik v Libeličah g. Franc Šlebnik, p. d. Nemec, star 53 let. Kot trgovec z lesom in po svoji družabnosti je bil znan daleč naokoli. Pri volitvah je trdno stal na slovenski strani. Bil je dolga leta občinski odbornik, odbornik dravberške posojilnice itd.
Šolarici našli v snegu smrt. Iz Žvabeka: Strašen snežen vihar je divjal v soboto 3. febr. pop. Otroci so šli ravno iz šole, kar zaideta dve deklici in obležita v snegu. Iskali so ju celo noč, ,a našli šele v nedeljo ob 2. uri popoldne, seveda mrtvi.
—	Na cesti umrl. Dne 29. januarja okoli pol 6. zvečer se je zgrudil nenadoma na trgu Stauda v Celovcu 42-letni zasebnik A. Pavlič mrtev na tla.
—	Poneverjenje pri koroškem deželnem odboru. Pred kratkim smo prinesli po ljubljanskem “Slovencu” vest, da je deželni uradnik Karl Dor-ner poneveril pri deželnem odboru večjo svoto denarja. Isti list z dne 7. febr. pa poroča, da je prišla zadeva prejšnji dan v koroški deželni zbor, kjer se je konštatiralo, da znaša dotična svota samo 500 K.
—	401etnica stavca. V Celovcu je obhajal dne 10. febr. t. 1. 401etnico kot stavec v Mohorjevi tiskarni g. Ivan Teršelič.
glasilo Stranke prava, prinaša v svoji številki od dne 3. spomenico Stranke prava na vladarja in prestolonaslednika, a spomenica je po večini zaplenjena. Ker so v spomenici resnično opisane razmere, v katerih trpe bratje Hrvatje in ker se zagovarja misel samostojne Hrvaške, je videl zagrebški državni pravdnik v tem gotovo veleizdajstvo napram Ogrski in jo je radi tega — zaplenil. Mažaroni so ravno taki bojazljivci kot štajerski nemškutarji: boje se resnice. Neznačajneži so pač povsod enaki!
— Nekaj statistike. Iz Zagreba, 6. febr.: V enajstih dneh so bili zaplenjeni v Zagrebu izhajajoči listi 56krat. V nedeljo so bili zaplenjeni vsi listi, od “Hrvaških Novosti” pa ena številka dvakrat.
PRIMORSKO.
Z3
—	Ogenj — ena oseba zgorela. Iz Polenšaka se poroča: Ogenj je vpepe-lil gospodarsko poslopje viničarja Jožefa Novaka. Nesrečni Novak pa je tudi sam našel smrt v plamenih. Bil je tako sežgan, da ga sploh ni bilo več poznati. Glava mu je odgorela popolnoma. Vzrok požara ni znan.
—	K samoumoru sodnega kanclista Bortscha v Ptuju. Zadnjič smo poročali, da se je v Ptuju ustrelil sodni kanclist Bortsch. Preiskava je dognala, da je Bortsch poneveril okroglo 10,000 K denarja varovancev in da je ponaredil več menic. Ljudje so se začudili, ker je Bortsch živel vedno bolj skromno. A to lastnost je kazal samo pred ljudmi, doma pa je živel zelo potratno in njegovi dohodki mu niso donašali toliko. Pri hišni preiskavi so našli 1000 K denarja ter drugih dragocenosti v vrednosti 1200 K, Ker je skoraj gotovo, da je tudi njegova soproga za ta poneverjenja vedela, so jo zaprli.
—	Smrtna kosa. V Rogatcu je u-mrla sodnikova soproga ga. Eliza Til ler roj. Berlizg v 23. letu starosti. — Pri Sv. Marjeti na Dravskem polju je umrl dne 7. febr. ondotni trgovec in posestnik Aleksander Golob v 35. letu svoje starosti. — V Prevodu je umrl posestnik Jakob Šumenjak. — V Žalcu je umrla gdč. Rezika Virant, stara 16 let. — Dne 7. febr. je umrl g. Fr. Godec, rudniški paznik, član Pazniškega in del. podp. društva, veteranskega društva, član J. S. Z., skupina Trbov lje, in odbornik Društvenega doma. Bil je priljubljen pri svojih predstojnikih in ugleden paznik ter dober svojim podložnim delavcem. — V Rogat niči pri Žitalih je umrl posestnik Jurij Lorber, bivši župan občine Črmožiše. Star je bil 62 let. — Pri Sv. Marjeti niže Ptuja pa je umrl mlinar Franc Ožinger v 78. letu svoje starosti. — Pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah so našli v njegovi kolibi vsega ožganega in mrtvega prevžitkarja Alojzija Koc mut. Ni še znano, kaj je krivo nesre-
— V Čagoni v Slov. goricah je u-mrl g. Janez Klemenčič. Rajni je bil znan kot zelo podjeten gospodar. Kot vinotržec je prepotoval malone vsako leto velik del Koroške in Gornje Šta jerske in si je tako pridobil znatno premoženje. Štirje njegovi otroci so tudi premožni veleposestniki, g. Jožef Klemenčič pa deluje z vnemo kot učitelj. Rajni je volil v okrajni zastop lenarški vedno s Slovenci.
—	Obolel je jako hudo vseučiliški profesor v Gradcu g. dr. Karol Štre-kelj, znani slovanski jezikoslovec in najboljši poznavatelj slovenščine.
—	Trbovlje. Dne 28. prosinca je bilo pri nas 42 parov na oklicu; toliko jih menda še nikdar ni bilo, odkar obstoji trbovljska fara. Zaradi toliko oklicev se je morala opustiti pridiga. Naj pa kdo reče, da Trbovlje ne na predujejo.
— Slovenci proti hrvatski vladi. Dne 5. februarja se je vršil v Trstu v Narodnem domu protestni shod tržaških Slovencev proti postopanju hrvatske vlade. Kot glavni govornik je nastopil drž. poslanec dr. Rybarž. Sprejeta je bila ostra rezolucija, v kateri se med drugim poziva vse avstrijske, zlasti pa slovanske državnozborske poslance, da se na dan novih volitev v Hrvatski na lastne oči prepričajo o nasilnostih ogrske vlade. Po spreje tju rezolucije je prišlo v dvorani in na ulici do burnih demonstracij proti banu Čuvaju. Vendar policija ni imela vzroka posredovati.
- Sneg'v Gorici in Trstu. Skoro 1 meter visoka snežna odeja je pokrivala mesti Gorico in Trst dne 5. febr.
. Toliko snega ni zapadlo tam že nad dvajset let.
— Tekmovalno streljanje alpinskih ljubljanska tla prevroča, je odšla na
— Viseča železnica na Dobrač. In ženir Wettich je imel v Beljaku pre davanje o zgradbi te železnice. Vo
Louis Wise
“MEET ME FACE TO FACE”
gostilničar
200 Jackson St.,	Joliet, 19.
Prijateljem in znancem naznanjam, da sem kupil Mauserjev salun, kjer me lahko najdete vsak čas in se okrepčate. V zalogi imam najboljša vina in druge pijače.
AVSTRO - AMERIKANSKA ČRTA Najpripravnejša in najcenejša paro-brodna črta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko.
Brzi poštni m novi parobrodi na dva vijaka:
MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA.
KAISER FRANZ JOSEF I. “maiden voyage” iz New Yorka Druge nove parobrode kateri čejo vo zit 19 mil na uro se gradijo.
Parniki odplujejo iz New Yorka ofe sredah ob 1. popoldan in Trsta ob sobotah ob 2. popoldan proti New Yorku Vsi parniki imajo brezžični brzojav električno razsvetljavo in so modeme urejeni. Hrana je domača. Mornar ji in lečnik govore Slovensko in Hrvaško.
Za nadaljne informacije, cene i* vozne listke obrnite se na naše zastop nike ali pa na:
PHELPS BROS. & CO. General Agents
Washington St.,	New York
John Grahek
...Grostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog.
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway, JOLIET, ILL.
KADAR STE V MESTU
ste vabljeni, da se greste okrepčati s čaSo okusne pijače in jedil v salun in restavracijo
403 N. Chicago
vogal Cass Sts.
BAR CAFE,»?
Postrežbo izborna— prav po domače.
...JOLIET
—	Burja in sneg ustavila ekspresni vlak. Dne 5. febr. je odšel iz Trsta ob grozni burji in snegu ob navadnem času ekspresni vlak, ki vozi proti Kor-minu. Komaj je prišel iz tržaške postaje, se je moral ustaviti in voziti je moral nazaj v postajo. Grozna burja s snegom je onemogočila vsako vožnjo. Zamude je imel tri ure. Uslužbenci, ki so bili na tem-le vlaku, pravijo, da v svojem življenju še niso občutili take burje.
—	Prijeti oderuhi. V Sežani so zasledili v velikem zasnovano in široko razpreženo odiranje ubogih kraških kmetov. Kakor se čuje, je bil glavni organizator tega oderuštva neki Robec, uradnik pri sežanskem notarju. Aretiranih je bilo več oseb.
—	Za družine v Afriki padlih in ranjenih laških vojakov so nabrali do dne 5. febr. tržaški Lahi 137.55 frankov, 1,372.32 lir in 52,695.57 kron.
—	Smrtna kosa. V Lomu pri Kanalu je umrl g. kurat Jožef Ferfolja.— V Gorici je umrla ga. Marija Fras, soproga šolskega svetnika g. Ant. Frasa. —Dalje je umrla v Gorici učiteljica Angela Šušteršič po 4 letnem trpljenju, stara 29 let. — Istotam je umrl poštni uradnik v pol^. g. Anton Podgornik. — V Ajdovščini je umrl 82 letni bivši župan Ivan Defranceschi.
—Spomenica hrvaških pravaških poslancev. Zelo važna je spomenica, katero so vložili hrvaški poslanci Stranke prava po svojih odposlancih v kabinetni pisarni Njegovega Veličanstva na Dunaju in prepis tudi v pisarni prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Podpisanih je na spomenici 58 hrvaških poslancev, med njimi tudi nadškof Stadler in škof Šarič. V njej prosijo Hrvati, da naj se vrne državna ustava pod jednim žezlom združenim hrvaškim zemljam. Obširno se naštevajo v spomenici na zgodovinski podlagi utemeljene državne pravice in svo boščine hrvaškega kraljestva. Zato naj bode konec razkosanosti, da ne bodo hrvaške zemlje podvržene raznim vladam, ko je s pragmatično sankcijo 1. 1712. preneslo hrvaško ljudstvo pravice do kraljestva na tisto vejo avstrijske hiše, ki bo imela v posesti Štajersko, Koroško in Kranjsko. Razlogi, ki so vezali Hrvaško in Ogrsko, več ne drže, zato naj se združijo vse hrvaške dežele državnopravno v okviru habsburške monarhije v enotno in neodvisno telo. Obširno se v spo menici naštevajo velike krivice, kate re dela Hrvaški ogrska politika, ki izsesava deželo, trga kos za kosom od matere zemlje in podi Hrvate v tujino. Konec naj se napravi tudi zanemarjenosti Istre in Dalmacije ter Bosne, da bo mogel hrvaški narod srečno izpolnjevati svoje zgodovinsko poslanstvo.
— Čudna konfiskacija. “Hrvatska”;
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj«»’ in fimežev. Izvršujejo se vsa bar Tarska dela ter obešanje stenskeg» papirja po nizkih cenah.
Alexander
Chi. Phone 376. LI N. W. 927.
Antonija Rifel
izučena in izkušena
BABICA
700 N. Broadway JOLIET, ILL.
Pojdite ali pilite po pravo zdravilo v pravi prostor
le A. W. Ftaer Dri Co.
LEKARNARJI.
Cor. Bluff and Ezchange Street» JOLIET. ILL.
Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
GEO. MIKAN
MOPERNA GOSTILNA
Pri meni je največ zabave in in najboljša postrežba.
N. W. telefon 1251.
202 Ruby St. J 0LIET, ILL
iiinniinuiiiiiuiiiiiiiniuiiiiHiiuiiiiiiHHnifliunaiimnnnnii
1 Kadar se mudite na vogalu 1 Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
| MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje posteezeni,
H Fino pivo, najboljša vina in smodke.
| Wm. Metzger
5 Ruby and Broadway JOLIET
POZOR, ROJAKI!
Moderno gostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše pes terjevo pivo, izvrstno žganje, do maže vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St
N. W. Phone 825	Joliet, IH.
AntonKirinčič
Oor. Columbia in Chioago Sts.
Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Bre-
Geo. Lalch
SALONER IN
AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost
Pošilja denar v staro domovino, hitro točne in po dnevnem kurzu. Prodaja fioa vina, likerje in smodke;
ROJAKI DOBRODOŠLI!
3S01 E. 95tb St S* Chicago, Bi
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem L 1910 je imela 564 MILIJONOV KROMf VLOGE znašajo nad 40 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA 1 MILIJON 200 TISOČ KRON.
Vložen denar obrestuje po	brez vsakega odbitka
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KONTROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA ■ vtem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAN. KI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na “MESTNO H RA. NILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo mao| varno “šparkato”. NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki A * * mo za Vaa denar.
SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNOI
Anerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
frri, »ajvečji in edini slovenski-JuiMliški list v Ameriki ter glasilo
K.	S. K. Jednote.
Urednik............Rev. John Kranjec
Chicago Phone 2899.
813 N. Scott St.	Joliet, 11!.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA,
Inkorp. 1. 1899.
v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Predsednik........Anton Nemanich
Tajnik..............William Grahek
Blagajnik..............John Grahek
Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina za Združene države $1.00 «a leto: za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
Boptsi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Popise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
"Rfce first, largest and the only Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899.
Slnvenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Prva in edina slovenska unijska tiskarna.
Ctraoes	COUNCIL j)
	CERKVENI	KOI-EDAR.
3.	marca Nedelja	Kunigunda, Avst.
4.	“ Pondeljek Kazimir; Fridrik.	
5.	“ Torek	Friderik, sp.
6.	“ Sreda	Fridolin, Koleta.
7.	“ Četrtek	Tomaž Akv.
8.	“ Petek	Janez od Boga.
9.	“ Sobota	Frančiška; Pacij.
NAUK ZA DRUGO POSTNO NEDELJO.
Zato da bi nas ohranila mati sv. cerkev v zatajevanju samega sebe, katero nam nalaga v sv. postnem času in v vsem dobrem stanovitne, obrača ona v današnjem evangeliju našo pozornost na Gospodovo spremenenje na gori Tabor. Jezus je Svojim apostolom svoje lastno trpljenje naprej napovedal, povedal jim je pa tudi, da bodo tudi oni morali trpeti. Da bi pa apostoli ne izgubili poguma, zato je bilo treba, da jim vsaj en žarek one nebeške slave pokaže, ki jih čaka, ako ostanejo stanovitni. Gospod je storil to na gori Tabor in legla je tolika radost in blaženost v dušo apostolov* da se jim je zahotelo vedno ostati na tej gori. Poln 'svetega veselja je vzkliknil sv. Peter: “Gospod! dobro nam je tukaj biti; ako hočeš, naredimo tukaj tri šotore.’’ Ako pa je čutilo srce sv. Petra že na gori Tabor toliko radost, koliko radost bo šele občutilo naše srce v nebesih!
Misel na nebesa je bila vsikdar za prave kristjane vspešno bodrilo za spolnjevanje božje postave. Slabi, mlačni kristjani seveda ne mislijo mno go na nebesa. Oni hrepene tukaj na tem svetu po uživanju in radi so pripravljeni žrtvovati rajsko, neminljivo veselje, za časno, minljivo razveseljevanje. Večkrat se sliši: Kaj meni mari za nebesa! Hočem jih imeti tukaj na tem svetu, za nebesa na onem svetu se pa ne zmenim. Poglejmo, kako nespametno je tako govorjenje. Prava sreča je namreč tukaj na tem svetu nemogoča, zato je pa treba, da si zagotovimo z dobrimi deli srečo v večnosti.
Poglejmo najpoprej, kaj je prav za prav sreča. Na to vprašanje nam še nihče ni popolnoma povoljno odgovoril. Na to vprašanje nam je že v starih časih dal modrijan Varo 400 različnih odgovorov. Najboljši odgovor se nam še zdi: “Sreča je popolno zadoščenje vsili mogočih potreb.” Ako pa pogledamo naše potrebe, najdemo, da so trojne: potrebe duha, ki so: ljubezen resnice, lepote in dobrega; potrebe srca, ki so: ljubezen do družine, prijateljev in domovine; potrebe telesa pa obstoje iz popolnega blagostanja vseh naših počutkov. Vsega tega pa ne more zadobiti naše življenje, torej je sreča, popolna sreča tukaj nemogoča.
Na tem svetu kljub vsej izobraženosti ne moremo vseh resnic popolnoma spoznati. Iz vsacega spoznanja izvi-
rajo novi dvomi, nova vprašanja in človeški razum, ki se ošabno vpira skrivnostim sv. vere, je primoran pri-poznati skrivnosti in uganke v naravi in v vednostih. Skrivnost nam je prav za prav solnce, ki nas ogreva, zrak, katerega dihamo, ogenj, ki gori, z eno besedb, vse, kar nas obdaja. Koliko nejasnosti je v človeških vedah! Salamon, najmodrejši mož svojega časa, je bil primoran pripoznati, da je vse ne-čimerno. Filozof Pascal pa pravi. “Resnično učeni mož ne dospe nikdar dalj, nego do neke učerte nevednosti.” Pesnik Byron primerja resnico z dragocenim kamenom, ki leži v prepadih. Torej naš duh, ki išče resnice, do popolne resnice tukaj, na tem svetu ne more priti. Prava sreča je tedaj že iz tega razloga nemogoča.
Kaj pa naše srce? Srce čuti potrebo ljubezni in v ljubezni hoče najti svojo lastno srečo. Družinsko veselje in prijateljstvo nam blažita in sladita ure našega bivanja na tem svetu. Ali je pa to veselje res splošno in neskaljeno? Sinovi in hčere le pregostokrat težko občutijo oblast svojih starišev; pokorščina je jako redka, nejedinost jako pogosta in otroci, ki bi imeli biti veselje svojih starišev, so njih žalost in sramota. Tudi v družinskem življenju ni miru, ni ljubezni in zato tudi ne sreče. Srce si želi tudi prijateljstva; toda kako redko je zvesto prijateljstvo! Kako naglo pozabi prijatelj prijatelja in morda postane celo njegov izdajavec. Sicer pa koliko mora pretrpeti bridkosti prav oni, kdor ljubi. Prav ima neki modrijan, ki pravi: “Ljubiti se pravi trpeti.” Koliko trpi ljubezen zlasti takrat, ko bije ura ločitve! Kakor frči metulj od cvetice do cvetice, tako teka tudi človeško srce od ene navidezne sreče do druge, toda nobena ga ne nasiti, nobena ne zado-voli in ne osreči popolnoma.
V delavskih krogih se čuje večkrat glas: “Sreča je na tem svetu in sicer je pri bogatinih, ki žive od žuljev naših rok brezskrbno življenje, ki dobro jedo in pijejo, ki hite od zabave do zabave. Mi pa se moramo pehati za košček kruha celi dan, moramo živeti v pomanjkanju in trpljenju. Razlika je neiznosna; tudi mi hočemo sreče bogatinov, to bodo naša nebesa.”
Res je, da je razlika mej stanovi velikanska in da dela sebičnost bogatinov in nevera nižjih slojev to razliko in to vboštvo neznosno. To dejstvo, pa ne opravičuje zmote onih, ki menijo, da se more doseči tukaj na zemlji prava sreča. Bogastvo ne dela še človeka srečnega. Le poglejmo v palače bogatinov in našli bomo v njih morda vse poprej nego srečo. Mnogo več sreče je doma pri zadovoljnemu delavcu, kakor pa pri bogatinu, katerega teži bogastvo in mu napravlja vedno novih skrbi. Celo paganski modrijani niso imenovali srečnih bogatinov, marveč one, ki se znajo zadovoljiti. — Kaj pa nas uči sv. vera o bogastvu? Sv. pismo pravi, da je boljše malo v strahu božjem, kakor pa veliko bogastvo in Jezus sam nas uči, kako teško je bogatincu se ¡zveličati. — Da bogastvo človeka ne dela srečnega, nam priča tudi to, ker se tudi mej bogatini najdejo ljudje, ki si v obupu sami pretrgajo nit življenja.
Neumno je torej iskati popolne sreče tukaj na tem svetu. Vse kar je tukaj na svetu je nečimernost in obteže-nost duha. Tukaj na tem svetu si sreče le želimo, doseči je ne moremo, dosegli jo bomo v večnosti. Ko bi ne bilo na drugem svetu sreče, bil bi človek največja uganka. Vsaka druga stvar je že tukaj zadovoljna in srečna, le človek, krona vsega stvarstva, na tem svetu nikdar ni popolnoma srečen. Ali naj bi bil edinole človek odločen v to, da bi si težil vedno srce s praznim hrepenenjem, katero nikdar ne bo nasičeno? Ne, to ni mogoče. To življenje je le kraj poskušnje ne le za reveže, marveč tudi za bogatine. Držimo se zvesto vere Gospodove in njegovih zapovedi in našli bomo enkrat popolno srečo, za katero smo vstvarjeni.
REV. JOS. POLLAK.
KITAJ.
Nihče ne ve, kaj bo iz Kitaja — ne Juanšikai, bivši prvi minister cesarski in sedanji “predsednik ljudovlade”, niti dr. Sunjatsen, ki je v Ameriki študiral, niti cesarica-vdova, niti cesar-otrok, niti časnikarji, ki poročajo iz Pekinga, niti mi. Vsakdo pa sme po svoje domnevati.
Mi domnevamo, da je cesarske rodovine Mandžu odpoved prestolu eden izmed važnih dogodkov v zgodovini. Kake posledice na mednarodne odno-šaje, ali na položaj povprečnega Kitajca utegne imeti ta odpoved, to pa nam je že večja uganka.
Skoro vsak narod, ki je pravkar imel uspešno revolucijo in je uničil svoje notranje zatiravce, se tako razveseli vsled svojo novo pridobljene, krvavo priborjene svobode, da gre in pretepe še par sosedov. Ko je mogočni Anglež Cromvell uničil Karla I„ je natepel Holandce, Francoze in Špance po vrsti ter opustošil Irsko. Ko so Francozi vrgli kralja Ludovika glavo v koš, so zbrali navdušeno vojsko, ki jo je vodil Napoleon preko vse Evrope. Ko so Američani pognali kralja Jurija čez morje, so se bojevali v Sredozemskem morju proti Tripoličanom, so parkrat udarili po Francozih in imeli novo vojno z Britanijo. Po-zneje, ko so severne države po štiriletni krvavi bratomorni borbi odpravile sužnost, je Amerika brž pokazala svoje zobe Franciji v Mehiki in nameravala vdreti v Kanado.
Ko so Japonci premostili prepad stoletij in preskočili iz fevdalizma v
moderni kapitalizem v štiridesetih letih, so lopnili po Kitaju leta 1894., vodili zaveznike v Peking leta 1900. ter premagali carja na suhem in mokrem leta 1905.
Ko so Kitajci šiloma pregnali s cesarskega prestola rodovino Mandžu, ki ga je zasedala z nasiljem 300 let, in ustanovili ljudovlado, bodo zdaj—kaj?
270,000,000 po najnižjih cenitvah in
400,000,000 po najvišjih je domačih žoltih Kitajcev na Kitajskem. Bodisi po prvi, bodisi' po drugi cenitvi jih je dovolj za veliko vojsko, če se znajo vojskovati.
In sedaj, ko so si žolti kitonosci jeli rezati svoje kite, jih utegne boleti glava, če se kam ne zaženo, da jo izpc-rejo v krvi.
Morebiti večina izmed nas doživi odpravo inozemskih predpravic na Kitajskem, britanske vlade v Indiji, holandske vlade v Javi in ameriške vlade na'Filipinih; čas, ko bo odmeval klic: Azija za Azijce!
Upajmo, da žolta nevarnost ne bo nikdar tako nevarna belokožcem, kakor je bila bela nevarnost žoltokož-cem.
ZGODOVINSKE ČRTICE.
Piše Ivan Adamič.
V.
(Dalje.)
Telesni kočijaš Friderika Velikega je bil vsem znan radi neizmerne svoje grobosti. Kralj je bil sicer dolgo potrpežljiv z njim, vendar pa, ko je videl, da je kočijaš vsaki dan predrzniji v grobosti, ga je dal zapreti v trdnjavo Spandau. Čez nekaj mesecev je ogledoval kralj trdnjavo in tam je zapazil tudi kočijaša na vozu.
“Kako se počutiš, Christian?”
“He, kako? Meni je vseeno, če vozim Vaše Veličanstvo, ali pa — gnoj!”
Friderik se je zasmejal in rekel nepoboljšljivem “Prost si, Christian, pridi in vozi zopet — kralja!”
*
General Pelissier se je pri paradi jezil na podčastnika, čegar obleka ni bila v redu. Psovke so letele na siromaka druga za drugo in naposled se general tako daleč spozabi, da ga vda-ri z bičem po obrazu. Še v istem trenutku zgrabi vojak iz žepa samokres, pomeri nanj in sproži. — Strel pa ni počil, ker je bilo orožje poškodovano, ne da je podčastnik to vedel. — General ostane miren, zakolne pa ipak in rikne: “Lopov, tri dni v luknjo, ker nimaš orožja v redu!”
*
Generalu Rivaroles-u je odbila kro-glja iz topa nogo. V bitki pri Neer-winden mu jo zopet odbije, toda leseno, prave mesene ni imel več. “Norci,” pravi ravnodušno, “ne vedo, da imam doma še šest lesenih nog v zalogi.”	(Sledi.)
Glasno čitanje je ena najzdravejših vaj za grlo in pljuča, seveda v čistem zraku.
in njenim uradnikom, mirni v vseh slučajih, bodisi pri društvenih sejah ali izvan njih, ter vsakikrat, kadar se bi hoteli ali mislili maščevati, premisliti dobro da se bodete maščevali le nad lastnim bratom ali lastno sestro. Bodite previdni v vseh slučajih, kajti marsikateri človek je uže zabredel po lastni neprevidnosti tako daleč, da je svojo zmoto obžaloval potem celo svoj® življenje. Zjedinimo se, poravnajmo vse medsebojne prepire in nasprotja, ker le mirnim in treznim po tom bodemo skazali eden drugemu so-bratsko ali sosestrsko ljubezen in s tem spolnili obljubo, katero smo storili ob sprejemu v društvo ozir. Jed-noto.
Nadalje prosim cenjene sobrate in sosestre, da prevzame vsaki izmed vas še neko nalogo, namreč pridobiti vsaj enega novega člana ali članico za K. S. K. J. v teku treh let. Naloga sama na sebi je sicer mala, vendar pa za vsacega izmed nas velikega pomena, kajti če bodete to izpolnili, potem ste lahko uverjeni, da bodemo po preteku treh let, v letu 1915, lahko s ponosom pogledali nazaj na svoje delovanje ter rekli: Hvala Bogu, izpolnili smo svo jo obljubo ter pripomogli naši slavni Jednoti po svoji moči k nadaljnemu razvoju in razcvitu.
Konečno vas še enkrat opozarjam dragi člani in članice K. S. K. J. varujte se medsebojnega sovraštva in prepira, živimo v slogi kot bratje in ako se kateremukoli izmed nas zgodi kaka krivica, poravnajmo jo lepim m mirnim načinom. Da dosežemo to stal bodem po svojih skromnih močeh vedno ob strani ter vam kličem:
Bog blagoslovi vas in vaše delo \ prospeh naše slavne Jednote! Sprcj-
nem Vam vedno udani sobrat Calumet, Mich., v januarju 1912.
PAUL SCHNELLER, glavni predsednik K. S. K. J.
*) Ta okrožnica iz urada glavnega predsednika K. S. K. J. je bila razposlana vsem društvom iste.

0*C+O+O
Ž Društvene vesti.
ROJAKI-VOJAKI!
Vsak, ki je še dolžan opravljati o-rožne vaje, mora to storiti; če pa mu ni mogoče, mora prošnjo pisati na oblasti, da se ga oprosti za vsako leto posebej, drugače zapade kaznim.
Kdor rojakov-vojakov želi biti oproščen orožnih vaj za leto 1912, naj se oglasi pri meni, ali mi naj pa piše in pošlje svojo knjigo ali pa pozivnico in $1.50 za poštnino in stroške.
Imam dolgoletno skušnjo v notarskih stvareh, za to lahko služim rojakom tudi če so živeč v drugih krajih Amerike, če mi pišejo i raztolmačijo svoie zadeve.
Izdelujem vse notarske listine in izposlujem tirjatve, dedščine ali dote in dolgove iz starega kraja za rojake v Ameriki.
JOSIP KLEPEC, javni notar, Joliet, 111.
JOHN KR0LL
408 East 6th St., New York City priporoča svojo KAVARNO IN RESTAURACIJO. Dvorana za društva, ob nedeljah koncert. Domača kuhinja — cene nizke!
Ne kupi hiše ali posestva predno se z mano pomeniš
Geo. B. Horwat
prodajalec zemljišč in broker 533 E. 84 St.,	New York City.
Pišite za podrobnosti.
Lote na lahke obroke.
Godba za plese in vse druge zabave,
zmožna igrati slovenske in drugona-rodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703 N. W., 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana st., Joliet, IH.
NAPRODAJ LEPO UREJENA LE-karna, ki ima dober promet. Lepa prilika za Slovenca. Več pove uprav. “A. S.”	ufa.
GODBA ZA VSE PRILIKE, ČLAN
A.	F. M. Stanov, tel. Chicago 1098, urada tel. Chicago 564. Boyne’* Band and Orchestra, soba 2, D’Arcjr Hammond Bldg., Joliet, 111. Jo*. A. Boyne.
NAPRODAJ ALI V NAJEM HIŠA in lota na 522 Lime St. Kdor bi kaj takega potreboval naj se oglasi pri St. Loparc, Citizens Brewing Co., Jo liet, 111.
KJE JE MOJ BRAT VINCENC Hotujec? Nahaja se nekje v Moy-dell, Pa. Prosim, da mi piše radi odhoda v staro domovino, ali mi naj javi kdor ve za njega. Katarina Hotujec, 1129 Main St., Allegheny, Pa.	4t
		Slavni kričistilec urejuje obisti i prebavne organe, čisti krv i pomore naravnemu delovanju.
		Rabi Pure Clover Extract, da ozdraviš
		a rabi ga včasi i da ostaneš krepak. PIŠI PO KNJIGO. ki uči in navaja one, koji so Needham’s
	li^Ei	Extract že rabili za čistenje krvi. Pra-šaj sosednega lekarja, on ga ima ali
		ga bo pa dobil za te.
		D. NEEDHAM’S SONS,
		Lakeside Building, Chicago, 111,
Več nego za $50,000,000 mila se iz-ela in proda v Združenih Državah sako leto.
Dušljivi ali oslovski kašelj usmrča več otrok pod 5. letom starosti nego Škrlatica.
Po neki uradni cenitvi je število molznih krav v Združenih Državah do 21,000,000.
V nekaterih javnih šolah države Connecticut so uvedli po višjih razredih poljedelski pouk.
Posneto mleko je izvrstna piča za soče kokoši, kakor so dokazali v po-cusni postaji države Virginia.
St. John’s River v Floridi je edina plovna reka v deželi, da teče v splošni severni smeri v kak ocean.
Država New York zavzema prvo mesto in Iowa drugo glede vrednosti svojih vsakoletnih mlekarskih pridelkov.
OKROŽNICA*)
cenjenim članom in članicam Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote!
Dragi mi združeni sobratje in sestre!
Kakor Vam je uže znano, prevzel sem z novim letom predsedništvo K. S. K. Jednote, narvečje po številu članov in članic glede denarnih sredstev najmočnejše slovenske organizacije v Ameriki, ki je sestavljena iz slovenskega delavskega naroda, ne le v svr-ho podpore njenih članov tu v Ameriki ampak tudi njihovih družin v Evropi, organizacije, katera je zaščitnica in dobra mati otrokom, kadar izgube svoje stariše in velika pomočnica soprogi, kadar izgubi svojega soproga in isto tako možu, kadar mu neizprosna smrt pokosi ljubljeno ženo, mater njegovih otrok in zvesto družico življenja.
Vsaki Slovenec ali Slovenka zamore biti torej ponosen, ako je član K. S. K. J.
Dragi sobratje in sosestre! Priznam in primoran sem priznati, da sem prevzel težko breme na svoje rame, ko sem prevzel predsedništvo K. S. K. Jednote ali vrjemite mi, da bode vladal božji blagoslov med nami, ker on je tam, kjer vlada mir in nadejam se iz celega srca, da nam bo večni Bog blagoslovil naše delo ter nam podelil milosti blagoslova in miru.
Prosim torej vse člane in članice, da ostanejo zvesti, mirni in previdni v vseh zadevah, zvesti naši organizaciji
3-*0+0+0+Q
Joliet, 111., 28. febr. — Društvo sv. Cirila in Metoda št. 8 K. S. K. Jednote se nahaja v 20. letu svojega obstanka! Zato je sklenilo, obhajati 20-let-nico s tem, da priredi veliko veselico dne 13. aprila t. 1. zvečer v Sternovi dvorani. Začetek ob 8. uri. Na tej veselici se obeta dovolj zabave, in sicer bode ples in pijača, igranje na kolo in žrebanje za cekin v vrednosti $10.00. Igrala bode godba pod vodstvom g. Josipa Stukel. Tiketi, ki se bodejo prodajali za žrebanje cekina, so obenem veljavni tudi za vstop.
Na to veselico so vljudno vabljena vsa slovenska društva in sploh vsi rojaki in rojakinje v Jolietu, kakor tudi bratje Hrvati. Da se udeležnikom izredno postreže, za to že sedaj skrbno pripravlja pripravni odbor.
Joseph Kuhar, zastopnik.
Barberton, Ohio, 21. febr. — Naznanjam članicam društva sv. Srca Marijinega št. 111 K. S. K. J„ da bo dne
3.	marca redna seja. Ker bo več važnih stvari na dnevnem redu, zatorej vabim vse članice, da se iste kar mogoče polnoštevilno udeleže. Sosestr-skim pozdravom
Agnes Krainc, I. tajnica.
Barberton, Ohio, 24. febr. — Iz urada dr. sv. Jožefa št. 110 K. S. K. J. se naznanja vsem tistim članom, ki niso bili na redni dr. seji navzoči, da se je izvolil za dr. zastopnika sobrat Anton Petrič.
Nadalje naznanjam, da so člani dr. sv. Jožefa št. 110 K. S. K. J. na redni seji 18. febr. t. 1. znižali pristop k našemu katoliškemu dr., sicer za L, 2. in 3. razred je pristop le $1, za 4., 5. in 6. razred je pristop $1.50. Torej cenjeni rojaki, sedaj imate v tukajšnji naselbini lepo priložnost se zavarovati pri najmočnejši slovenski organizaciji
K.	S. K. J.
Končno pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J. Tebi, katoliški list A. S., pa želim na tisoče novih naroč-nikov-predplačnikov.
Mihael Železnikar, tajnik.
Blocton, Ala., 25. febr. — Od dru štva sv: Barbare št. 24 K. S. K. J. so naprošeni vsi tajniki in tajnice, naj mi pošljejo tikete ali denar do 21. aprila. Zadnji čas! Ker se ena društva ne zmenijo nič, so prošeni tajniki in taj nice, da pošljejo do tega časa. Z veseljem vzamemo, kar nam pošljejo, ker se vrši žrebanje ure dne 21. aprila. Pošljite na društvenega tajnika.
Frank Keržič, Box 8, Hargrove, Ala.
Listnica upravništva.
Ga. —: — Tudi Vas smo vpisali v dr. sv. Mohorja, a spačeno ime smo vpisali slovenski, kakor smo izprevi-deli, da je najbolj razumljivo; tudi je bilo ime v listu, zato se lahko prepričate, da one reve, ki svoje ime zdaj tako, a drugič drugače pišejo, nazadnje same ne vejo svojega imena citati in umeti. Kdor se sramuje svojega pristnega slov. imena, je ali hudobnež, ki ima tužno preteklost ter se boji, da bi ga kdo spoznal, ali pa nemec po mnenju vseh pametnih ljudi.
— Nad sto novih predplačnikov se je uvrstilo na imenik “A. S.” ta teden; tudi mnogi stari so ponovili naročnino. Hvala!
^isamimisimiiiinaiiiiiiiiiiEiiimimiiiiiiiHiHiiiiitfiiicgEiiims
a»	ra,
S A. NEMANICH, preda.	M. GRAHEK, tajnik.	S. OLHA, blag 3
GLAVNICA $50,000.00.
U8tan. in inkorp. leta 1910
Slovenian
Liquor
C^Oa »
1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL.
4*
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žga- S S nja in drugih pijač, koje prodaje na debelo.
Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega H g zastopnika.
Lokalni zastopnik: Mat. Grahek. Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojmu!
m  __________________________________________________________	■■
s	a
Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga
Zdravilno Grenko Vino.
SuuiuiiiiuuiuiiiiiiiimuuiiuiiuiiiiiuuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB

Iz malega raste veliko! %
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3 %—tri od sto—3%
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.
The
Joliet	I
National \ Bank	|
JOLIET, ILLINOIS |
Kapital in rezervni sklad $400,000.00.
ROBT. T KELLY, pr-J..
CHAS. G. PEARCE, kaiir 5
Angleščina brez učitelja!
Po navodilu slovensko angleške slovnice, tolmača in angleško siov. slovarja. Knjiga trdo v platnu vezana stane $1.00—in jo je dobiti pri:
V. J. KUBELKA 538 W. 145 St., New York, N. Y.
Največja zaloga slovenskih knjig. Piišite po cenik.
			
	K. S.	K. lil	JEDNOTA
*	******		******
Bell Phone 1048.
Organisovana ▼ Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana ▼ državi
Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:..................................Paul Schneller, Calumet, Mich.
I. podpredsednik:..........Frank Bojc, R. F. D. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
II. podpredsednik:.........M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa.
Glavni tajnik:.................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:.....Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City.
Blagajnik:........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja: ................Rev. Josip Tomšič, Box 517, Forest City, Pa.
Zaupnik:............Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa.
Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 18105 Pavel Starčevič, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred, spr. 25. febr. 1912.	Dr. št. 192 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 17149 Anton Polh, 1. jan. 1912.
Dr. št. 56 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., k društvu sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn., 16850 Franc Bojc. I..dr. št. 49 članov.
II.	dr. št. 58 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 13190 Anton Germ, 3670 Ivan Novljan, 9269 Avgust Jekovec,	17. febr. 1912.	Dr. št.	275 članov.
Od društva sv. Jan. Krst.	20, Ironwood, Mich.,	16798	Ivan	Šegina,	16703 Štefan Cenker, 18. febr.	1912.	Dr. št.	39 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 38, Kansas City,	Kans.,	16819 Anton	Štimec, 10.
febr. 1912.	Dr. št. 62 članov.
Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 7900 Karol Pešel, 21. febr. 1912.
Dr. št. 103 člane.
Od društva, sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 13355 Jožef Sršan, 21. febr. 1912.
Dr. št. 81 članov.
Od društva sv. Frančiška Ser. 46, New York, N. Y., 3466 Franc Velepic, 19.
febr. 1912.	Dr. št. 42 članov.
Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 16033 Jurij Schutte, 16804 Ivan Verderber, 20. febr. 1912.	Dr. št. 154 članov.
Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 9259 Jožef Dernovšek, 22. febr. 1912.
Dr. št. 64 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 9013 Matevž Strukel, 7445 Anton ^Leustik, 485 Marka Bajuk, 19. febr. 1912. Dr. št. 102 člana. Od društva sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 16718 Ivan Božičevič, 19. febr.
1912.	Dr. št. 53 članov.
Od društva Marije Sed. Žal. 84, Trimountain, Mich., 13694 Peter Novosel,
19.	febr. 1912.	Dr. št. 110 članov.
Od društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., 9489 Franc Papež, 24. febr. 1912.
Dr. št. 175 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 432 Jakob Doltar, 26. febr.
1912.	Dr. št. 75 članov.
Od društva sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 16235 Ivan Iler, 15497 Anton Udovič, 12325 Ivan Trušnik, 16250 Anton Tomažetič, 17713 Valentin Milharčič, 16283 Franc Smrdel, 25. febr. 1912.	Dr. št. 137 članov.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 16674 Ivan Dobrovolec, 1214 Ivan Mihevec, 19. febr. 1912.	Dr. št. 194 članov.
Od društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 16679 Anton Flak, 11246 Fr. Strajnar, 13566 Ignac Boldan, 16419 Josip Kave, 24. febr. 1912.
Dr. št. 163 članov.
Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 5799 Ivan Slak, 20. febr. 1912, 6659 Pavel Markovec, 26. febr. 1912.	Dr. št. 77 članov.
Od društva sv. Jurija 73, Toluca, 111., 6883 Rafael Rački, 8937 Alojzij Tomšič,
26.	febr. 1912.	Dr. št. 39 članov.
Od društva sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., 17807 Mihael Starc, 8713 Fr. Zakrajšek, 26. febr. 1912.	Dr. št. 82 članov.
Od društva sv. Alojzija 95, Broghton, Pa., 12126 Tomaž Dolinar, 9093 Josip Peternel, 17166 Pavel Kuraš, 12258 Ignac Savine, 26. febr. 1912.
Dr. št. 62 članov.
Od društva sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, 17914 Ivan Rogelj, 24. febr. 1912.
Dr. št. 42 članov.
Od društva sv. Martina 126, Mineral, Kans., 13590 Ivan Funkel, 26. febr. 1912.
Dr. št. 26 članov.
Od društva Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., 17881 Josip Škerjanc, 26. febr. 1912.	Dr. št. 48 članov.
Od društva sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 11494 Josip Rozman, 19. febr. 1912.
Dr. št. 95 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva Marije Sed. Žalosti 84, Trimountain, Mich., 15114 Josip Starčevič,
19.	febr. 1912.	Dr. št. 109 članov.
Od društva Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 12340 Josip Ukman, 21. febr.
1912.	Dr. št. 92 članov.
Od društva sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 16813 Ignac Rom, 15641 Josip Klemenčič, 19. febr. 1912.	Dr. št. 96 članov.
Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 7375 Mihael Erzar, 25. febr. 1912.
Dr. št. 192 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111., 9949 Anton Knez, 19. febr. 1912.
Dr. št. 62 članov.
Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn,, 5998 Janez SmCrkel, 25. febr. 1912.
Dr. št. 191 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 5202 Terezija Voglar, roj 1887, zav. za $1000, 2. razred, spr. 11. febr. 1912.	Dr. št. 18 članic.
K društvu Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., 5203 Antonija Berložnik, roj 1886, zav. za $1000, 3. razred, spr. 17. febr. 1912. Dr. št. 63 članic. K društvu sv. Jan. Nepomuk, 141, Linton, Ind., 5204 Marija Potočnik, roj 1880, zav. za $500, 4. razred; 5205 Neža Božič, roj 1878, zav. za $500, 5. razred, spr. 21. febr. 1912.	Dr. št. 2 članici.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 3599 Ana Strukel, 1820 Katarina Bajuk, 19. febr. 1912.	Dr. št. 31 članic.
Od društva	Marije	Pomagaj	119,	Rockdale, 111.,	3514	Pavlina Kruljac, 26. febr.
1912.	Dr. št. 18 članic.
Od društva	sv.	Alojzija	52,	Indianapolis,	Ind.,	3443	Marija	Trušnik, 25. febr.
1912.	Dr. št. 28 članic.
Od društva sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., 2599 Karolina Zakrajšek, 26. febr. 1912.	Dr. št. 23 članic.
ODSTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 2606 Marija Erzar, 25. febr. 1912.
Dr. št. 79 članic.
Od društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 3288 Marija Jernejčič, 24. febr. 1912.	Dr. št. 52 članic.
IZLOČENE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 1997 Neža Smerkel, 25. febr. 1912.
Dr. št. 78 članic.
ZVIŠALI ZAVAROVALNINO S $500 NA $1000.
Pri društvu sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 17149 Anton Polh, zvišal zav. dne 16. febr. 1912. 3. razred.
IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC.
4625 Ivan Perušek, star 41 let, član društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, umrl 24. jan. 1912. Vzrok smrti: Ubit v tovarni od stroja. Zavarovan za $500. Pristopil k Jednoti 20. okt. 1902. Razred 4.
2640 Marija Z. Puhek, stara 29 let, članica društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., umrla 31. jan. 1912. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 8. febr. 1906. Razred 2.
5700 Alojzij Stublar, star 52 let, član društva sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa. umrl 14. febr. 1912. Vzrok smrti: Ubit pri delu od lokomotive. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 29. febr. 1903. Razred 6.
IZ URADA GLAV. TAJNIKA.
Vsem društvom K. S. K. Jednote se naznanja, da vse ekspresne stroške od vseh pošiljatev poslanih iz gl. urada na krajevna društva je plačala Jed-nota. Vsled tega prosim vsa ona društva, ki so od poslanih zapisnikov ali pravil plačala kak ekspresni strošek, da mi naznanijo in pošljejo potrdilo od plačane svote. Kakor hitro prejmem potrdila od nepravilno kolektovanih
svot, hočem od ekspresne družbe zahtevati, da se nepostavno kolektovane svote društvom vrnejo.
Ravno tako hočem tudi opozoriti nekatere društvene tajnike(ice) na napake, ki se dogajajo pri sprejemanju novih članov in pri članih, ki se želijo zavarovati proti boleznim. In sicer: Zapazil sem v večih slučajih, da se sprejema nove člane(ice) na podlagi zdravniško preiskovalnih listov, ki so izdani le za zavarovanje proti boleznim. Jednako pa sem zopet opazil, da se zavaruje člane(ice) proti bolezni na podlagi zdravniško-preiskovalnih listov, ki so za vsprejemanje novih članov. Radi tega prosim, da se vpošte-va sledeče: Za vsprejem ali pristop novih članov se rabijo le listine, ki so v ta namen izdane, to se pravi, da zdravniška preiskava mora biti na podlagi teh listin napravljena. Člani(ice) želeč zavarovati se proti boleznim, pa se morajo podvreči zdravniški preiskavi zopet le po listinah, ki sem jih za take slučaje razposlal na društva in nosijo napis “PROŠNJE ZA ZAVAROVANJE PROTI BOLEZNI”. Vsaka prošnja, za pristop v Jednoto ali za zavarovanje proti bolezni, ki ne bode napravljena na pravilnih listinah, bode odklonjena in vrnjena društvu nazaj. Radi tega prosim društvene tajnike (ice), da pazijo in rabijo vedno prave papirje, ter s tem prihranijo prosilcu (ilki) dvojno zdravniško preiskavo in strošek za isto.
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
ČLANI IN ČLANICE ZAVAROVANI PROTI POŠKODBAM.
Pri društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 3963 Anton Gregorich. Zavar. 1 član. Pri društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 15642 John Grayhack, 7410 Martin Ancelj, 16164 Josip Ancelj, 9499 Josip Mlakar, 226 Josip Rus, 15644 Marka Černetič, 2794 Jakob Štritof, 3514 John Kuhar, 12451 Peter Ancelj, 12681 Franc Lokar, 152 John Ramuta, 4682 Ivan Kambič, 11203 Maks Ivanič, 4681 Jurij Cesar, 123 Franc Korevec, 6420 Ivan Bučar, 89 Ivan Grahek, 7411 Alojzij Janžekovič, 2797 Anton Šinkovec, 250 Josip Jurjevič, 13846 Josip Mrž-ljak, 4684 Marka Cesar, 157 Ivan Stamfel, 9077 Ivan Černetič, 8360 Anton Novak, 1736 Ivan Plut.	Zavarovanih 26 članov.
Pri dr. Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 11532 Ivan Gerkšič. Zavarovan 1 član. Pri društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 12362 Ferdinand Strehar, 2808 Josip F. Brglez, 8719 Ivan Pražen, 11387 Ivan Lopatic, 12698 Josip Slogar, 12046 Anton Strukel, 564 Anton Stih, 12878 Peter Gramc, 10269 Franc Mal, 8860 Franc Strehar, 535 Matevž Baskove, 5516 Franc Kovačič, 538 Matija Urbanija, 5670 Martin Piltavar, 7058 Franc Robek, 3631 Franc Miklaučič, 515 Ivan Jurišič, 7059 Matija Besal, 15812 Ivan Razoršek, 559 Franc Dolar, 12699 Ludvik Kastigar, 3361 Ivan Modic, 5671 Franc Jerin, 526 Matija Ško-flanc, 546 Josip Lušina, 2594 Franc Špicmiler, 578 Ignac Mesojedec, 586 Martin Okleščen, 583 Ivan Ražen, 17650 Josip Štrukelj. Zav. 30 članov. Pri društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 6961 Franc Bradač, 12962 Alojzij An-žič, 2607 Josip Godec, 5740 Ivan Horvat, 634 Jurij Plut, 605 Franc Hegler, 602 Matija Grahek, 611 Jurij Klobučar, 11286 Ivan Godec, 6963 Franc Ferkulj, 661 Ivan Stazinski, 642 Jurij Pelc, 5077 Ivan Oražem, 671 Jakob Škufca, 620 Ivan Miklič, 2326 Matija Novak, 657 Ivan Snedec, 4469 Ivan Klun, 629 Marka Okičič, 2879 Ivan Lesar, 2327 Marka Stefen, 6772 Josip Vidmar, 5737 Matija Kočevar, 12571 Mihael Lesar, 654 Jurij Simonič, 9557 Ivan Matko, 590 Franc Bojc, 2408 Peter Čulig, 3244 Alojzij Marolt, 683 Albert Semeia, 3765 Valentin Germ, 595 Josip Čulig, 16184 Jurij Plut, 13010 Franc Pajk, 10313 Ivan Plut, 12800 Ivan C. Snedec, 3656 Franc Čulig, 696 Jakob Stukel, 10686 Ivan Princ.	Zavarovanih 39 članov.
Pri društvu sv. Jan. Krst. 11, Aurora, 111., 9126 Jernej Verbič, 12770 Anton Fajfar, 10089 Ivan Jerina, 16624 Anton Žefran, 813 Jožef Kocjan, 16957 Alojzij Bučar, 2784 Josip Jakoš, 17055 Josip Fajfar, 5707 Franc Mrva, 817 Ivan Novak.	Zavarovanih 10 članov.
K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 10123 Nikolaj Prokšelj, 10641 Nikolaj Rogina, 1053 Jurij Simčič, 7616 Jurij Sumič, 12216 Franc Flajnik, 4865 Matija Jakša, 4117 AntonCurl, 3389 Franc Cvetic, 4118 Jurij Volk, 3186 Andrej Hodnik, 7238 Viljem Thomas, 16722 Matija Gračan, 3187 Matija Klarič.	Zavarovanih 13 članov.
Pri društvu sv. Jan. Krst. 20, Ironwood, Mich., 8781 Nikolaj Severin, 8501 Josip Fritze, 1208 Ivan Majerle, 8500 Josip Vajdetič, 16145 Josip Severin, 4113 Peter Mukavec, 1206 Pavel Mukavec, 1221 Franc Šmalc, 3904 Marko Rupe, 5752 Anton Šterk, 4028 Mihael J. Mavrin, 7752 Matija Kraker, 3386 Jakob Fabini, 8355 Josip P. Mavrin, 12227 Josip Kozan, 1205 Ivan Jura-jevčič.	Zavarovanih 16 članov.
Pri društvu sv. Barbare 23, Bridgeport, Ohio, 1315 Mihael Hočevar, 1424 Josip Hočevar, 2615 Andrej Hočevar, 15265 Anton Hočevar, 15683 Frank Hočevar, 8310 Ivan Gregorčič, 9175 Franc Simončič, 4341 Martin Legan, 4013 Franc Avsec, 15071 Ivan Stine, 5995 Ivan Gorše, 1314 Franc Slokan, 3740 Anton Straus, 12218 Ivan Drenšek, 8988 Štefan Biščan, 11950 Josip Simončič, 2996 Franc Gregorčič, 13352 Franc Guna, 3741 Alojzij Šušteršič, 7309 Mihael Gregorčič, 6467 Anton Marin, 1322 Franc Spendal, 12709 Anton Ocvirk, 1312 Ivan Golob, 3551 Matija Vidmar, 1318 Ivan Kovačič, 1313 Andrej Hočevar, 5994 Marka Maček, 8309 Maks Supan, 5184 Franc Capuder, 2705 Anton Bošnjak, 5056 Peter Hoge. Zavarovanih 32 članov. Pri društvu sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 3388 Matija Šušteršič, 15825 Josip Skok, 13971 Josip Aubel, 17655 Peter Paholic, 1331 Matija Poznič, 6910 Franc Briskole, 6131 Rev. Jas. S. Downs, 17963 Martin Halaj, 13564 Andrej Božič, 13779 Ivan Maček, 15381 Ivan Pauluh, 17923 Štefan Žilavec, 11334 Josip F. Kren, 5906 Jakob Veher, 17020 Josip Koptin, 1327 Jurjovec, 1330 Franc Keržič, 15382 Valentin Jurčič, 17200 Lovrenc Brežinski, 18010 Albreht Tajs, 18011 Ivan Malovrh, 17962 Lovrenc Burek, 17529 Mihael Auguštin.	Zavarovanih 23 članov.
Pri društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 10090 Ivan Lekan, 11372 Josip Rus, 11679 Ivan Starašinič, 12934 Josip Walles, 1534 Mihael Frankovič, 10104 Nikolaj Galovec, 8691 Martin Horvat, 2362 Josip Dunda, 15691 Anton Miklič, 1457 Ivan Bavor, 3972 Matija Krašovec, 1544 Imbro Kožar, 1475 Gregor Juričič, 10225 Ivan Primožič, 1541 Nikolaj Jurjevič, 1469 Ivan Juršinič, 6732 Nikolaj Dehlič, 3925 Josip Slak, 1503 Ivan Skala, 16075 Josip Legan, 1462 Marka Geršič, 1476 Marka Jurinčič, 3075 Mihael Vukanič, 15580 Ivan Kral, 17893 Ivan Sabotnik, 1523 Leopold Vesel, 16394 Alojzij Rolič, 2372 Ivan Magdeš, 2919 Jurij Juričič, 1516 Andrej Vukanič, 1591 Matija Klobučar, 1497 Mihael Papež, 1461 Josip Fabjan, 5958 Anton Matos, 16869 Ivan Zdravje, 14055 Jakob Zabukovec, 247 Ivan Butala, 1492 Jakob Pleše, 2917 Franc Pleše, 4253 Anton Stampohar, 1563 Martin Težak, 6236 Leopold Terlep, 8690 Ivan Jelenič, 1522 Peter Mušič, 1479 Mihael Klobučar, 2912 Ivan Tomec, 2285 Anton Bavdek, 3070 Lovrenc Videc, 2437 Albert Pus, 10058 Josip Težak, 12303 Peter Vernik, 6922 Franc Lavrič, 5957 Martin Dragovan, 9081 Ivan Dragovan, 3799 Josip Geršič, 3912 Martin Ivec, 2357 Josip Renka, 6564 Ivan Terlep, 11883 Josip Težak, 15337 Josip Rožič, 2351 Anton Zvonkovič, 7661 Ivan Težak, 17442 Martili Slak.	Zavarovanih 63 članov.
Pri društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 7679 Matija Čermugelj, 13521 Peter Sokač.	Zavarovana 2 člana.
Pri društvu sv. Cirila in Metoda 45, E. Helena, Mont., 13522 Josip Sasek.
Zavarovan 1 član.
Pri društvu Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 2000 Jakob Kovač, 2003 Karol Medoš, 12031 Anton Stamcar, 6755 Fran Šipel, 5365 Lovrenc Podli-pec, 17614 Franc Mohar, 12834 Ivan Verbič, 11217 Ivan Luketič, 9581 Anton Benkovič, 8156 Anton Bašič, 10871 Alojzij Pertekel, 3946 Alojzij Koščak, 11891 Ivan Franko, 6205 Ilija Golobič, 2999 Mihael Perko, 10746 Ivan Stua, 17801 Ilija Badovinac, 5643 Ivan Gril, 17043 Ivan Dolinšek, 6432 Jos. Gradišar, 2013 Krist Seme, 18014 Marka Kralj, 6677 Jakob Staudohar, 2989 Ivan Perko, 17042 Josip Benkovič.	Zavarovanih 25 članov.
Pri društvu Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa., 15656 Josip Radovič, 15907 Franc Starašinifi, 10217 Jurij Vidina, 2104 Josip Starašinič, 2923 Josip Bahorič, 15975 Peter Kapele, 16846 Dr. Josip V. Grahek, 3509 Jurij Wese-lič, 4299 Matija Mušič, 4492 Marija Weselic. Zavarov. 10 članov in članic. Pri društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 4407 Franc Mravinec, 10454 Anton Dolmovič.	Zavarovana 2 člana.
Pri društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 16706 Matevž Zakrajšek, 2871 Josip Vidic, 5962 Jakob Gornik, 4645 Ignac Mehle, 9092 Franc Košak, 17684 Dominik Arko, 17416 Franc Šušteršič, 10897 Matija Erjavec, 15930 Jožef Ponikvar, 13291 Franc Cerjak, 16182 Alojzij Poderžaj, 3304 Anton Godec, 5191 Franc Zajc, 17316 Anton Tekavčič, 7708 Ivan Fink, 5141 Ivan Kolenc, 1677 Ignac Smolič, 10358 Anton Pezdirc, 16947 Jakob Kenda, 3575 Ferdinand Kos, 9285 Franc Gris, 17315 Alojzij Vehovc, 10247 Josip Perme, 4775 Nikolaj Pezdirc, 14044 Ivan Pozelnik, 5646 Jakob Mihelič, 5581 Ivan Godec, 18066 Ivan Vidmar.	Zavarovanih 28 članov.
Pri društvu sv. Jožefa 58, Haser,. Pa., 3450 Ivan Bohinc, 7521 Ivan Knez, 5910 Jernej Knez.	Zavarovani 3 člani.
Pri društvu Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 6520 Ivan Jerman, 10996 Jurij Božičevič, 7593 Martin Kozjan, 13195 Ivan Bajs, 5901 Martin Mihlej, 8109 Ferdinand Ljubanovič, 6781 Nikolaj Birič, 13990 Peter Bačič, 15865 Andrej Bartol, 4194 Martin Žlogar, 13015 Ivan Benko, 9405 Josip Jakol-čič, 12443 Emil Mraovič, 7262 Lovrenc Žunič, 12170 Josip Germek, 4876 Ivan Smiljanič, 15050 Ivan Srbelj, 15320 Franc Sirovica, 7646 Ivan Male-tič, 13790 Rade Radojčič, 15319 Franc Rubinič, 5557 Jovan Vlašič, 4181 Nikolaj Graša, 16712 Andrej Šestak, 8516 Josip Moguš, 8394 Jože Voljk, 6702 Franc Jesih, 13191 Peter Voljk, 12915 Ivan Pavlešič, 17986 Ivan Mi-kuš, 16806 Mihael Piščetek, 12916 Jurij Gojan, 18023 Franc Perin.
Zavarovanih 33 članov.
Pri društvu sv. Petra in Pavla 62, Bradley, 111., 15051 Anton Milek, 16224 Nikolaj Pazdirc, 15567 Ivan Ožbolt, 16934 Božidar Starašinič, 12178 An-zelm Lustik, 16111 Franc Sterbenc, 17399 Martin Žugelj, 11737 Franc
Gardešič, 12361 Matija Gardešič, 6564 Alojzij Sterbenc. Zav. 10 članov. Pri društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 5221 Ivan Perko, 9697 Antoii Globokar.	Zavarovana 2 člana.
Pri društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 12601 Anton Lovrinc, 13259 Martin Pompe, 5802 Josip Ferbežar, 8397 Franc Kastelic, 5832 Ivan Ribič, 8203 Franc Hren, 7595 Ivan Terbots, 3925 Matija Hefferle, 9788 Franc Saje, 8022 Alojzij Milič, 11998 Anton Hren, 2499 Franc Raspotnik, 8835 Franc Godina, 6445 Peter Habjan.	Zavarovanih 14 članov.
Pri društvu sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 6074 Josip Simonič, 6068 Ivan Mihelčič, 8533 Ignac Trošt, 6403 Josip Tratnik, 6056 Ivan Bukovič, 12172 Ivan Petrič.	Zavarovanih 6 članov.
Pri društvu sv. Barbare 74, Springfield, 111., 7044 Franc Henigsman, 1326 Franc Henigsman, 14248 Rev. Albin F. Moder, 12249 Ivan Kulavic, 8763 Vincenc Peternel, 6910 Franc Kužnik, 17665 Ivan Klopčič, 6485 Josip Bukovec, 528 Josip Zupančič, 15874 Franc Bek, 1329 Anton Kužnik, 3739 Peter Klobučar, 13537 Matija Barborič, 6987 Ivan Barlič, 13539 Ant. Zupančič, 7004 Franc Perko, 11984 Urban Istinič, 9190 Jakob Kužnik, 7001 Jernej Mlakar, 16027 Ivan Bonča, 11481 Marka Perko.	Zav. 21 članov.
Pri društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 3019 Ivan Osolin, 3311 Anton Bokal, 834 Anton Cijar, 13557 Jernej Končar, 12899 Ivan Marinič, 10298 Josip Derk, 11454 Franc Lavš, 12511 Matija Komin, 12512 Josip Polončič, 13068 Ivan Okoren, 15733 Ivan Perhne, 17954 Josip Zidar, 15731 Avgust Lisjak, 16457 Lovrenc Kotar, 16687 Josip Peterlin, 17952 Anton Ocepek, 8607 Franc Novak, 10170 Ivan Kotar. Zavarovanih 18 članov. Pri društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 17955 Andrej Šušteršič,
Zavarovan 1 član.
Pri društvu sv. Alojzija 83, Pittsburg, Kans., 15219 Matija Kutnar, 15287 Ivan Perme, 15288 Ivan Hribar, 7814 Franc Benedičič, 7917 Ignac Beber, 13366 Ignac Bogina, 14006 Jurij Gerle, 15020 Ivan Mohar, 11820 Ivan Benedikt, 7830 Jakob Cukjati, 17014 Ivan Benedikt, 11821 Franc Gartnar, 13641 Anton Potočnik, 17718 Franc Folkar, 7391 Martin Oplotnik, 7395 Luka Oplotnik, 7387 Anton Oplotnik, 7800 Franc Žerko, 5421 Ivan Folkar, 387 Josip Strubel, 7919 Marka Spajzar, 7845 Franc Lipoglav, 10511 Peter Benedičič, 9344 Anton Košir, 7820 Franc Premk, 14005 Tomaž Čelih, 7843 Bartelj Goršek, 7835 Peter Indihar, 7915 Martin Semonišek, 7402 Matevž Oplotnik, 13642 Martin Oberžan, 7825 Valentin Krhlikar, 11264 Matija Drenik, 8907 Matevž Lomšek, 7797 Franc Line, 9030 Ivan Regali, 13281 Ivan Bobnar, 10469 Avgust Končar, 13365 Ivan Molka, 7819 Anton Sinkovič, 9160 Ivan Zupančič, 7917 Ignac Beber, 8336 Matevž Randel, 11823 Matevž Tolar, 7834 Josip Gerant, 11821 Franc Gartnar, 17909 Leopold Šajhor, 17406 Anton Kerhlikar, 7803 Matevž Kerhlikar, 11612 Ivan Cukjati, 17405 Josip Kastigar, 7918 Josip Kastigar, 11456 Blaž Demšar Demšar, 17668 Josip Maser, 10338 Ivan Lipoglav, 7818 Franc Zupančič, 7841 Ivan Pajk, 11436 Ivan Telban, 5045 Franc Jakše, 3765 Kristina Jakše, 4350 Elizabeta Drenik, 4498 Ana Lomšek, 3101 Marija Pajk, 2569 Uršula Štrubel 4666 Marija Benedičič, 3746 Antonija Končar, 3419 Marija Zupančič, 3669 Ana Zupančič, 3222 Marija Cukjati, 3107 Marija Line, 12651 Franc Benedičič, 17326 Ivan Joger, 17163 Martin Pavlič. Zavarovanih 73 članov in čl. Pri društvu sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., 11925 Matija Judnič, 8361 Matija Golobič, 12998 Blaž Kuglič, 17473 Anton Smrekar, 17090 Martin Žlogar, 13959 Rudolf Kuleto, 9031 Matevž Kožuh, 9161 Josip Horvat, 17957 Mihael Zima, 8224 Franc Ahlin, 17089 Martin Goršič, 8216 Matija Vidmar, 17866 Martin Činderle, 8213 Franc Okoren, 17088 Anton Bradstatter, 11615 Josip Vidmar, 11746 Mihael Urbančič, 12993 Josip Novak.
Zavarovanih 18 članov.
Pri društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 9747 Lovrenc Blažina, 17833 Nikolaj Beg, 12726 Alojzij Novosel, 8778 Mihael Likovič, 15228 Marka Radečič, 10004 Franc Habič, 17328 Marka Makarič, 1007 Josip Haramija, 17098 Štefan Mikan, 15226 Vincenc Habič, 16314 Josip Krstolič, 2572 Marija Likovič, 2764 Katarina Blažina, 2806 Marija Haramija.
Zavarovanih 14 članov in članic. Pri društvu Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 7185 Jakob Petrič, 16201 Andrej Eker, 17483 Alojzij Kordiš, 12827 Ivan Kočevar, 10937 Alojzij Baraga, 9791 Franc Čampa, 16425 Franc Sterle, 15751 Karol Baraga, 16446 Anton Klun, 12339 Ivan Debelak, 15749 Ivan Žnidaršič, 10263 Ivan Kordiš, 14009 F'ranc Lavrič, 15635 Josip Kordiš, 15027 Matija Knaus. Zav. 15 članov. Pri društvu sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 9852 Ivan Kirk, 11974 Franc Frank, 13263 Franc Jereb, 12828 Franc Gašparšič, 10177 Florijan Debelak, 9050 Franc Morave, 15614 Franc Posega, 3886 Franc Knafelc, 1301 Franc Šiflar, 16127 Mihael Rebernik, 15613 Josip Dolinar, 13156 Ivan Fajdiga, 16021 Ivan Mežan, 15293 Ivan Kazek, 593 Jakob Brulc, 8801 Anton Petrovčič, 12258 Ignacij Sovine, 16651 Pavel Petrovski, 16317 Peter Šrajbar, 17977 Pavel Plut, 17910 Ivan Verček, 16530 Jakob Pancevz, 4220 Anton Demšar, 5079 Matija Demšar, 16550 Matija Bohte, 9860 Matevž Oblak, 4258 Mihael Mali, 13406 Franc Petač, 13405 Anton Vinter, 9851 Jurij Ahlin, 9856 Štefan Štucin, 12130 Ivan Potočnik, 12127 Andrej Zlatoper, 10161 Franc Trobec, 10457 Jurij Bizjak, 9855 Tomaž Tušek, 9844 Franc Možina, 15188 Jernej Verbič, 10176 Jakob Oblak, 10774 Jakob Peternel, 15152 Mat. Jošt, 9848 Anton Vidmar, 10978 Ivan Albreht, 16220 Josip Zajec, 13793 . Valentin Luznar, 9847 Josip Abram, 12730 Josip Fister, 10669 Mihael Moravec, 12404 Alojzij Cirar, 3035 Ivan Šubic, 3422 Marija Cirar, 2699 Frančiška Šubic, 2060 Ana Knafelc, 3560 Jera Moravec, 4164 Cecilija Demšar, 4165 Jožefa Žitnik, 4104 Ivana Fran, 3484 Helena Kirk, 2915 Katarina Šturm, 10979 Josip Suhadolnik, 15229 Alojzij Šturm.
Zavarovanih 61 članov in članic. Pri društvu sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, 16714 Karol Gabrovšek, 16432 Franc Žagar, 17180 Mihael Škerjanc, 15937 Mihael Železnikar, 11192 Franc Bertoncelj, 17930 Josip Morel, 15572 Ivan Onošič, 11175 Ivan Rataj, 11492 Anton Krajc, 15438 Franc Ambrožič, 17631 Martin Žagar, 15940 Josip Vidergar, 17425 Anton Stritar, 17167 Mihael Makaj, 17413 Mihael Hromiš, 16948 Matija Korošec, 17914 Ivan Rogelj, 15665 Josip Dormiš, 11198 Mihael Pristav, 11184 Ivan Gabrovšek, 16715 Štefan Trenta, 15939 Jakob Šabec, 11197 Josip Žgajner, 11185 Anton Petrič, 17493 Alojzij Tehovnik, 17974 Pavel Porog, 17944 Frančišek Zakrajšek, 17918 Matevž Kunek, 17943 Friderik Udovič, 17876 Andrej Likon, 17489 Anton Novak, 17917 Ivan Tomažič, 13670 Franc Kuralt, 4027 Martin Kumše, 13362 Matija Kirn, 11194 Josip Podpečnik, 17873 Franc Žgajnar. Zavarovanih 37 članov. Pri društvu sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 788 Ivan Colarič, Zavarovan 1 član. Pri društvu sv. Ane 123, Bridgeport, Ohio, 2239 Johana Capuder. Zav. 1 član. Pri društvu sv. Družine 136, Willard, Wis., 16217 Franc Francel, 11271 Ignac Česnik.	Zavarovana 2 člana.
Pri društvu sv. Ant. Pad. 137, Aurora, Minn., 17722 Albin Paiser, 15459 Anton Zaletelj, 16612 Ivan Lesser, 16610 Ivan Peruš, 17303 Josip Viršek, 17302 Ignac Muhvič, 16716 Konrad Stampohar, 17723 Franc Skubic. Zav. 8 čl. Pri društvu sv. Valentina 145, Beaver Falls, Pa., 17781 Mato Krovič, 17785 Franc Gerdenič, 17782 Anton Prašin, 17776 Vid Kuzman, 17780 Franc Zvonar, 17789 Karol Dobranič, 17787 Ignac Krušljin, 17790 Josip Stekovič, 17779 Jakob Kuzman, 17786 Jakob Prašin, 17784 Tomaž Bunjan, 17777 Josip Dinar, 17783 Alojzij Gerdenič.	Zavarovanih 13 članov.
Pri društvu Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 10926 Viktor Ra-doševič, 7830 Ivan Stojmigar, 15115 Jurij Pintar, 7865 Grga Štimac, 15610 Franc Kukanič, 17955 Anton Štimac, 237 Ivan Žugel, 4351 Vjekoslava Ku-kanič.	Zavarovanih 8 članov in čl.
OPOMBA:	Skupno število članov in članic, ki so do sedaj vložili prošnje za
zavarovanje proti poškodbam znaša 681. Vse dr. tajnike(ice) predstojećih društev prosim, da pazno in natančno pregledajo imena in certifikat številke članov in članic, ki so tu navedeni, ter v slučaju kake pomote naj me takoj obvestiti blagovolijo. Dalje tudi opozarjam vse društvene taj-nike(ice), da pazijo pri članih in članicah, ki so zavarovani proti poškodbam na sledeče: Kadarkoli se član ali članica zavarovan (a) proti poškodbam suspenduje, odstopi, prestopi, izloči ali umrje naj dr. tajnik(ica) v tacem slučaju uradnim potom poroča na gl. urad Jednote ter naznani, da je bil tak član(ica) zavarovan(a) tudi proti poškodbam. Navesti je treba popolno ime, kakor tudi certifikat člana (ice). To se mora napraviti radi tega, ker sedanji listi za odstop, prestop, suspendovanje itd. niso naprav-ni tako, da bi vsem tem okoliščinam zadostovali in odgovarjali. Kakor hitro bodo napravljene nove listine bode to delo izostalo. Za sedaj je pa treba nato paziti in se natanko ravnati kakor označeno. Če se ne bodo društva nato ozirala in po preje označenem navodilu ravnala, sem gotov, da bodo nastale neljube pomote in napake, katerih bodo kriva društva sama Da se teh pomot obvarujemo prosim toraj, da se predstojeće vpošteva.
IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA K. S. K. J.
Cenjeni člani in članice! Kakor vam je vsem znano, da je bilo na zadnji konvenciji zaključeno, da morajo vsa društva enake knjige rabiti pri svojem poslovanju, katere priskrbi K. S. K. J. In ker ni bilo določeno, kedo da plača knjige, ali društvo ali Jednota, in pogled na delavske razmere po celi Ameriki me je prignal do tega zaključka, da po moji razsodbi je najboljše, da se ta stvar opusti še za nekoliko časa, kajti vidim, da nekatera društva težko plačujejo šc navadne asesmente, in čemu potem še druge naklade na člane nalagati?! Saj enkrat smo že imeli takoršen sistem in nobeno društvo ni istega uporabljalo; tudi naša stara pravila so isto zahtevala, ali se ni to zgodilo.
Zatorej sobratje in sosestre, prosim, da imejte eno malo potrpljenja, in ne nalagajmo si večjih stroškov kakor nam jih je potreba. To pa prosim zavoljo tega, ker se mi je glavni tajnik pritožil, da ga veliko društev nadleguje, da zakaj ne razpošlje knjig. S sobratskim pozdravom sem Vam vedno udani,
PAUL SCHNELLER, predsednik.
Ljubezni iti	Izviren roman. Za Amerik. Slovenca 1
sovraštva moč.	spisal Rev Jos. Pollak.
Ponatis prepovedan.	
(Konec.)
Pri hiši se med tem ni ničesar posebnega zgodilo. Hlapci in dekle so opravljali svoje posle. Tudi Lenke še ni bilo domov. Hlapcu tedaj ni bilo treba s silo braniti vhoda. Minica je poslala tudi tega delat, sama pa je odprla vrata mrliške sobe, pokleknila je in v solze vtopljena je dolgo molila za očetove duše blagor.
Med molitvijo je čula pred hišo stopinje in glasno govorjenje. Prišla je Lenka domov, ki je še le pred hišo zvedela, kaj se je zgodilo. Novica jo je tako prestrašila, da je komaj mogla po par stopnicah, ki so vodile v hišo. Želela si je ločitve in zdaj jo ima, ne potom sodnije, izposlovala jo ji je brezplačno božja dekla, smrt. Groza, strah, zadovoljstvo, veselje jo je preletavalo. Navdajala so jo najrazno-vrstnejša, oporekajoča si čustva. Prevladala pa je groza. Neka tajna sila pa jo je vlekla k mrliču. Videti ga je hotela, videti ga je morala, hotela je takorckoč z rokami prijeti to, kar si ji je dozdevalo neverjetno.
Vsa prestrašena, koraka s teško sapo in šibečimi se koleni skozi prvo sobo do spalnice, katere vrata so bila zdaj na stežaj odprta.
Da, tamkaj je ležal. Trd, mrzel, mrtev. To je bil oni mož, katerega je storila ona tako nesrečnega, zavoljo majhne napake njegovega sina, katerega je ona ljubila tako nezmerno, tako divje, tako presrčno. — Kako je vse to prišlo? Kako se je vse to zgodilo? Zakaj je morala ona tako ravnati? Zakaj je nadvladala nad njeno ljubeznijo njenega sovraštva zla moč?
V prvič se je zdaj prav živo zavedala vse svoje krivde, vse svoje krivice. Le korak še ima do vrat, skozi katera je s toliko grozo zrla na mrtvega svojega moža.
Kakor je nekdaj pred vhodom v raj stal kerub, ki je z gorečim mečem našim prvim starišem po storjenem grehu branil še enkrat stopiti v zgubljeni raj, tako je stala pred durmi mrliške sobe Minica in branila je Lenki vhod.
Opotekaje se je stopila Lenka korak nazaj in rekla je medlo: ‘"Pusti me k mojemu možu!” — “Ne koraka ne boš storila naprej!” — je odgovarjala Minica, — “žalila si ga živega, sokriva si. vsega, kar se je zgodilo. — Kaj naj bi še hotela pri njem?” — “Pusti me k mojemu možu!” je hrope-la Lenka. — “Ne in stokrat ne!” S temi besedami je Minica pahnila od sebe Lenko, ki je z vso silo hotela do mrliča, in zaloputnila in zaklenila je za seboj vrata!
Na pol nezavestna je ležala Lenka na tleh. Strašno so jo zadele Minične besede. Čutila je, da ima Minica prav, zavedala se je, da do mrtvega nima nobenih pravic. Kakor vsa zgubljena se je vzdignila in sedla je za mizo prve sobe. Polagoma pa je postala zopet sposobna zdravo misliti in pre-vdariti vse to, kar se je zgodilo. Mislila je tudi na svojo lastno prihodnost. Vedela je, da tukaj pri Rovanu ne more ostati. Čim preje zapusti to hišo, tem boljše za njo. Njene pravice so potekle s smrtjo gospodarjevo. Novi gospodar, Marko —, ji bo moral izplačati le to, kar ima ona izgovorjenega. Potem pa ji je stopila Markova ponosna podoba v vsej njegovi mladostni krasoti pred oči in zazibala se je revica celo v upe, ki so nosili že v svoji korenini kal nemogoč-nosti. —
Zunaj je divjal vihar, valovi jezera so bobneli, notri v sobi pa, katero straži kakor kerub z mečem Minica, leži na mrtvaškem odru tih in miren mrlič. Koliki nasprotki!
Lenka nič več ni mogla obrniti svojih oči od zaklenjenih vrat in dozdevalo se ji je, kakor bi skozi nje gledala mrliča, katerega steklene oči ji očitajo vso njeno krivico. —
Ko bi bila Lenka pogledala še skozi okno, ki je bilo poleg nje! Prikazal se je tam mlad obraz, bled, prepaden, poln škodoželjnosti. Le za trenotek je pogledal skozi okno in odmaknil se je. Pri tem pa je udaril krohot poln škodoželjnega veselja na Lenkino uho. Spoznala je ta krohot, bil je krohot umobolnega, mladega Kuštra in do dna duše se je preplašila Lenka.
Kaj pa to zopet? Ali ne prihaja nekdo s teškimi, trdnimi koraki? Preden si je še Lenka mogla odgovoriti, kdo bi utegnil to biti, je stal Marko pred njo z razmršenimi lasmi.
“Za božjo voljo Marko! Ti tukaj?” je zaklicala Lenka, hotela je vstati in mu iti naproti. Ta pa se je komaj ozrl na njo z neprijaznim pogledom in hotel je vstopiti v mrtvaško sobo. Saj mu je oddaleč odsvit voščenih sveč povedal, kje da najde očeta.
Brezobzirno zaničevanje, katero je kazal Markov pogled je vžgal vse strasti užaljene, mlade žene. Skočila je predenj in mu zaklicala: “Tako ne smeš postopati z ženo svojega očeta tega nisem zaslužila ne zavoljo njega, ne zavoljo tebe!” —
“Ne trudi se, jaz vem vse. Jaz nimam ničesar opraviti s teboj!” —
“Marko!” prosila je s trepetajočimi bledimi ustnicami Lenka — “poslušati me moraš, potem pa me, ako hočeš in moreš, obsodi! Zasliši se tudi največji hudodelnik!”
“Da, hudodelstvo to je za te prava beseda,” je kimal grozno mirno Marko.
“In ako sem hudodelka — zavoljo
koga sem pa postala to?” je kričala Lenka, ki ni mogla več krotiti same sebe — “zavoljo koga pa sem postala to, ako ne zavoljo tebe? Imela sem te za nezvestega; uprlo se je sicer temu celo moje srce. Pa kar sem videla na lastne oči, to sem morala verovati. Maščevati sem se hotela, maščevati sem se morala! — in vendar sem le tebe tako edino, tako resnično ljubila. O Marko, bodi usmiljen in odpusti mi, ako tli v tvojem srcu le še iskrica stare ljubezni. Odpusti mi!” je jadikovala nesrečna žena in plazila se je po kolenih proti mladeniču.
V poteze Markovega lepega obraza je stopilo pri teh besedah življenje. Črt, zaničevanje, žalost in odsjaj nekdanje tako globoke ljubezni, vse to se je zrcalilo na njem, ko je stopil za korak nazaj in je rekel odločno: “Žena! poberi se! Ne skruni spomina mojega očeta, tvojega moža! Ali ti še ni zadosti, da leži mrtev tukaj notri? Veseli se tega! Prosta si zdaj! Zdaj zopet lahko pokažeš svoje ljubezni in svojega sovraštva moč na kom drugem. Od mene pa proč!” —
“Marko! Marko!” — je vsa omotena ! kričala ona. — “Odpusti mi in misli na mojo, na tvojo prihodnost!” in sku- i šala je okleniti se mladeničevih kolen. On pa jo je s studom pahnil od sebe, | — kakor bi pahnil od sebe strupeno, kačo — in sicer jo je pahnil s toliko silo, da je z glavo butnila ob trda tla.
“Marko, Marko!” je zdihovala nesrečna žena in hotela je po kolenih za njim. On se pa za nesrečnico niti več zmenil ni in hotel je ravno stopiti k vratom mrliške sobe, ko je skozi vrata planila Minica s strašnim vikom: “Marko, hiša gori. Oče! hiša! Pomagajte!”
Z enim samim pogledom je spregledal in spoznal mladenič strašen položaj. — Rešiti je bilo treba najpoprej najdražje, kar je krila Rovanova hiša pod svojo gorečo streho.
Z enim samim skokom je planil mladenič v sobo, v kateri je ležal mrtvi oče, zgrabil je z močnimi rokami mrliča, nesel ga je vun iz goreče hiše in rahlo, kakor polaga skrbna mati ljubljeno svoje dete, tako rahlo je položil mrtvega očeta pod oreh na vrtu. Pokalo je steklo na oknih, lomili so se tramovi, gorela je hiša, gorela so gospodarska poslopja. Minica je hitela za bratom, pokleknila je pred mrtvega očeta in v grozni njeni žalosti jo je veselilo saj to, da so rešili saj mrtvega očeta. — Da bi se moglo kaj rešiti, na to se niti mislilo ni, zakaj gorelo je na več krajih. Uro pozneje je bilo celo, lepo poslopje kup tlečega oglja.
Besnega človeka, ki je skozi okno gledal pri mizi sedečo Lenko in katerega so preplašili in za trenutek odpo-dili teški koraki ravno prihajajočega Marka, tedaj ni videl nihče. Istotako ga pa nihče ni videl, ko se je v drugič priplazil k oknu ravno takrat, .ko se je na kolenih klečeča Lenka skesana hotela okleniti Markovih kolen. Ko je to videl, je nekaj zašumelo v glavi ponočnega gledavca. Splezal je po lestvi na mrvo, ki je bila nad hlevom. Potem pa je zasvetila v njegovih rokah goreča žveplenka, katero je potem vrgel v seno. Isto je ponovil na podu. Par minut pozneje je bilo celo posestvo v plamenih.
Med tem, ko so tarnali hlapci in dekle in si niso znali pomagati, je planila mimo njih bleda žena zmršenih las. Kdo bi se zmenil tedaj za njo v tej zmešnjavi! Bežala je, kakor bi jo podili zli duhovi, doli k jezeru, odpela je kljub strašnega viharja čoln in veslala je po valovih z močjo, katero podaja le blaznost.
Kuštrov Jurij pa, ki je v svoji besnosti zažgal Rovanovo hišo, je videl to ženo in spoznal jo je. “Lenka!” je zakričal in bežal je za njo, da bi jo dohitel, pa zastonj! Ko je pribežal do jezera, je plesal čoln že skoraj za streljaj daleč proč od brega po razburkanih valovih. Ko je spoznal, da mu je tudi to pot ušla, je divje zatulil, kakor zatuli divja zver, ko ji uide njen plen. Kako dospeti do nje? Uloviti, ugrabiti in pridržati jo mora, naj stane karkoli. Par korakov proč zapazi ribičev čoln. Par trenotkov pozneje ves-lja blazni človek v drugem čolnu z nadčloveško naglostjo za prvim.
Plamen gorečega Rovanovega posestva je razsvitljeval daleč na okrog jezero, ki se je žarilo kakor bi bilo krvavo. Vihar beSni in tuli. Med tuljenjem viharja pa se razlega plat zvona, ki kliče mirno počivajoče sosede na pomoč. Pa prepozno!
V razsvitljeni vodi se vidi dvoje čolnov. Oba žene besna moč; sicer bi se že zdavno potopila. Ravno ob robu od plamena razsvitljene vode tam, kjer se pričenja tema, tam imata trčiti eden ob drugega. Vendar pa je za trenutek prvi zopet naprej, ker so dražega vrgli nazaj valovi. Z naglostjo sledi zopet drugi. Ne vidi se ne eden ne drugi več, sprejela ju je noč in o-
grnila v črni svoj plašč------Takrat
pa se je razlegnil strašen krik po celem jezeru in njega okolici tako divje, da je bil glasnejši nego tulenje viharja in bučenje valov.
Prestrašeno se stresejo pred gorečim poslopjem zbrani ljudje in gledajo plašno po jezeru. —
“Ali ste čuli? Povodna pošast!”
Druzega dne je plaval preobrnjen čoln po mirni jezerski gladini; druze-
ga pa so našli razbitega pri pečinah, ki navpično strle iz jezera. — Ona dva pa, ki sta v tih čolnih veslala, Lenko in Jurija, pogoltnile so jezera globine.
* * *
Minula so od one strašne noči tri leta. — Rovanova hiša je na novo prav lepo sezidana. Mlada, lepa žena stoji s prvorojenčkom v naročju pred vrat-mi in govori s svojim možem, katerega spoznamo takoj kot lovca Franceta. Žena je Minica. Oba stanujeta pri Rovanu, ker je mladi Rovan še neoženjen in rabi sestro, da mu vodi gospodinjstvo.
“Glej France,” — reče Minica, — “novi župan prihaja.” — Kmalu potem je prišel mladi Rovan, ki se je kakor sicer večkrat mudil pri Potočnikovih Prijazno, toda resno je stopil k sestri in svaku in rekel: “Potočnica vaju pozdravlja!” Prijazno mu odkimata mož in žena, ki naenkrat šegavo vpraša svojega brata: “Kje si pa dobil lepi nagelj, katerega imaš za klobukom?” — Marko se nasmehne in zarudi rekoč: "Dala mi ga je Potočnikova Ne-žika.” Pri teh besedah sname klobuk in zadovoljno ogleduje svoj šopek.
“Tako, tako!” meni smehljaje se Minica in pomeljivo pogleda svojega Franceta, ki je ta pogled takoj razumel. “Prav lepo, dobro in pridno dekle je Potočnikova Nežika, vse drugačna kakor je bila —” Tako je govorila Minica in nagloma omolknila, kakor bi ji bilo nekaj grenkega stopilo na jezik.
“Da, res je to.” Pritrdi Rovan, pri tem pa zarudi, zagoreli njegov obraz. Kočljivega tega pogovora je bilo pa menda dovolj, zato je odšel še vedno svoj šopek ogledovaje v hišo. Ko je brat zaprl za seboj duri, tedaj reče Minica Francetu: “Kaj ne, France, zoper Nežiko pa ne bova prav ničesar imela, ako ona postane kdaj Rovanka? Kako si morejo vendar biti sestre tako nepodobne?” —
In res je našel nekaj mesecev pozneje Marko v Nežiki dobro in zvesto tovaršico, ki mu je s svojo ljubeznijo zopet oživila vse to, kar je nekdaj njemu tako kruto zamorila sovraštva moč.
Kuštra je kmalu potem, ko je gorelo pri Rovanu, zadela kap, ker mož ni mogel preboleti tega, da so mu jezera valovi zagrebli edinega sina. Dolgo je od kapi zadet bolehal. Zaman mu je kuhala žena razne rože, zaman je bilo vsako zdravilo, ozdravil ni več. Pravili so, da se je gospod župnik dolgo mudil pri njem, ko mu je prinesel sveto popotnico in da je mož teško umrl.
Gospod Born pa Rovanovega goj-zda ni dobil. Mladi Rovan je bij tako pameten, da ga je sam prostovoljno in z velikim dobičkom prodal. Izplačal je dolg, s preostankom si je sezidal hišo, lepšo, nego je bila poprej. Vrhu tega je pa še nesel lepo svotico denarja v hranilnico.
Po smrti Kuštrovi je, kakor smo že omenili, postal župan zopet Rovan, kakor je bila to že v Vrhovju navada.
Res so prišli pozneje za Vrhovje drugačni časi. Krog jezera je dandanašnji vse polno letovišč in železnica prinaša vedno novih ptujcev, ki se čudijo naravni lepoti tega kraja. Prišli so novi časi, nove šege, ki so do celega spremenile okolico, navade in ljudstvo samo. Le eno je ostalo staro, nespremenjeno. Kakor nekdaj tako se ljubijo in sovražijo tudi dandanes ljudje. Nespremenjena je torej ostala ljubezni in sovraštva moč.
Lakota velikana.
ubogih”. Ko so prinesli iz palače krsto z umrlim ter jo položili v voz in so se začeli konji že pomikati, je naenkrat udrla množica kot na povelje proti mrtvaškemu vozu, izpregla konje in na stotine ljudi je vleklo v pobožnem molku krasni katafalk izpred hiše pokojnega h grobnici Ljaminov. Ko so odprli oporoko umrlega, se je izkazalo, da je Ljamin zapustil velik del svojega premoženja dobrodelnim ustanovam in v korist revežem. Računa se, da so znašale vsote, ki jih je letno izdal Ljamin za dobrodelne namene, nad milijon kron.
Edini Slovenski zlatarski trgovec ur, verižic in prstanov in vsa. kovrstno zlatnino.
Se vara priporočam rojakom in rojakiniam da se pri meni oglasijo če potrebujete kaj zlatnine predno zanesete svoj denar tujcem. Moja zlatnina je popolnoma jaračena, moji stroški so mali; za-vol tega dam ceneje kakor drugi. Imam vsakovrstnih ur, Elgin. Waltham, Hampton in Illinois. Imam na izbero budilnih in stenskih ur. Rojaki ne pozabite gesla, svoji k svojim. Podpirajte domače 1 udi ne pa tujce. Pri meni bote vedno najboljše postreženi. Priporočam sc vsem v Jolietii in po zjeiiujenih državah.
FRANK BAMBIČ
306 Granite St.	JOLIET, ILL.
Veliki možje mnogo veljajo. To dokazuje tudi tožba, ki jo je vložil lani velikan Permov, ki se je kazal v Chicagi ljudem za denar, proti svojemu impresariju Jeruzalemskemu. V tožbi mu je predbacival skopost ter trdil, da bo moral umreti lakote, ako se engagement ne bo kmalu razdrl. V zagovor je predložil Jeruzalemski sodišču vsakdanji jedilni list velikana, iz katerega je bilo razvidno, da spije za zajutrek en kvart čaja, sne pol funta sira, ravno toliko surovega masla ter osem do deset kruhov. Drugi zajutrek je že vnaprej odklonil, ker si ni hotel pokvariti teka za kosilo. Za kosilo poje štiri krožnike juhe, tri do štiri funte mesa (seveda brez kosti) veliko skledo zelenjave in krompirja, nakar še spije dva kvarta vina. Po tem kosilu, precej znatnem za naše pojme, spije popoldne približno en kvart kave ter poje dva ržena kruha in pol funta slanine. Da se okrepča za večerno predstavo, poje celo raco ali kokoš včasih se pa tudi zadovolji s polovico gosi. Kruha mora imeti vedno na razpolago, kolikor ga hoče. Zelo slastna jed so mu pečena jabolka in po predstavi jih vedno poje en funt. Da niso prekisla, porabi poleg tudi en funt sladkorja. Po “storjenem delu poje še predno gre spat šest kuhanih jajc, dva funta kruha, pol funta suro vega masla, pol funta sira in vse to poplakne še z dvema kvartoma vina.
Nenavadno počeščenje mrtveca.
Pred dnevi je umrl v Moskvi znani milijonar in človekoljub Nikolaj Ljamin, ustanovitelj dijaškega konvikta, ki so ga poznali vsi Moskvičani in zlasti najubožnejši med njimi zaradi njegovih številnih darov. Pokopan bi moral biti v domači kapeli Ljaminov, ki je v zavetišču za vdove. Pred palačo, odkoder bi se imel vršiti pogreb, je stalo okoli krasnega čveterovprežnega mrtvaškega voza na tisoče ljudi, katerim je umrl dobrotnik. Ljamin je imel med prebivalstvom častno ime “oče
POTREBUJEMO
za delo od 80 do 100 mož v naših tovarnah v Quitman, Clarke Co., Mississippi. Rabimo take ljudi, ki hočejo tam stanovati, a ne drugih, pod temi pogoji: Kdor kupi od nas 40 oralov farme v Quitman, za $800, dobra zemlja, nič kamna, lahko čistenje, i nam plača $100 na roko, a ostalo na lahke obroke, mu jamčimo delo kakor hitro bo vplačal na pogodbo in dobi kon-trakt. Pišite za pojasnila.
Grimmer Land Co.
Quitman, Miss.
Josip Klepec
javni notar,
N. Chicago St., Joliet, Ul.
45 slik življenja Kristusovega
s peresom in črnilom narejenih
Krasno delo že samo ob sebi. Pred-tavljajo življenja Gospoda od Rojstva v Betlehemu do Vnebohoda, tudi Krščenje Kristusa	-
Čudeži Kristusovi
Kristus hodi po vodi	71
Kristus gre v Jeruzalem U Zadnja večerja	V	Q A	"f" A
Judežev poljub	'	Iv
Jezus pred Pilatom	j s
Čudež sv. Veronike	POdOIDC
Križanje in Vstajenje ____________
Tron božji
17x22 velike za v okvir, pošljemo po prejetju 50c v znamkah. CROWN PUBLISHING CO.
140—7th Street	New York City.
VSE
konzularne in notarske zadeve
(civilne in vojaške) prevzema v hitro in uspešno izvršitev
IVAN KAKER
220Y* Grove St.	Milwaukee, Wi*.
vuwYmwwvwwvwwv'
Oscar J. Stephen
g-
S.
Sobe 201 in JOLIET
JAVNI
NOTAR
)2 Barber Bldg. ILLINOIS.
Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tud* življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko si. oko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško. VWWAVAWAWAVWWW
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Sts. Joliet, Illinois.
Slovanska lekarna
Ledične obliže
+ RUBEČEGA KRIZA +
JE PRIPOROČATI PRI:
bolečnah v hrbtu	bolestih na ledkah
revmatizmu	bolestih na jetrah
bolestih v ledjih	bolestih v mehurju
HROMOSTI	BOLESTIH V KRIŽU ^
BOLEČINAH	BOLESTIH V MIŠICAH
_EPAHNjENJU dJ splošnih bolečinah.
POZOR, ROJAKINJE I
Ali veste kje je dobiti najboljše meto po najnižji ceni? Gotovol V mesnici
J. & A. Pasdcrtz
te dobijo najboljše sveže in preka jene klobase in najokusnejše meao. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba J» aaše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113
FR. Kompare.
SLOVENSKI PRAVNIK.
ADVOKAT
t^l
Telefon S. Chi. 439.
«OBA 19, 9206 COMMERCIAL AVE. SO. CHICAGO. ILL.
The Will County National Sank
Of JoUct. Illinois.
Prejema raznovrstne denarne nloffl ter pošilja denar na vse dele sveta.
Kapital in preostanek «300,oo*.**.
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kasir.
Emil Bachman
1719 South Center Avenu*. CHICAGO, ILL.
Najstarija slavensko-krščanska tvrdka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE-GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPOVA itd.
Prodajemo zlatne znakove za sva slovenska i slovanska društva.
Pišite po naš veliki ilustrovani cie-nik, tiskan u svih slavjanskih jezicih, koji šaljemo na zahtjev svakome badava.
Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam poznatih slovanskih društev.
JJv *^*	•4'* «v*	*4'* gfj
I Splošno zahtevanje!
* * * *
4
*
4
*
Jako malo je zdravil na svetu, ki se jih splošno zahteva, v vsaki letni dobi, v vsakem delu zemlje in od vseh slojev ljudstva. Najbolj znano od takih zdravil je
Trinerjevo
Ameriško Zdravilno Grenko Vino.
BITTER-W1NE
</sá
Vzrok tega splošnega zahtevanja je ta, da je to zdravilo velike pomoči v tako raznih bolestih človeškega telesa. Ker je sestavljeno iz popolno čistega rudečega vina in izbranih zdravilnih zelišč, je namenjeno da zdravi in okrepčuje bolne prebavne organe. To olajša
BOLEČINE V ŽELODCU,
NEUG0DM0ST PO JEDI,
KOLCANJE,
VETROVE,—KOLIKO,
ZAPRTJE,
NERVOZNOST,
IZGUBO OKUSA,
SLABOST,
in povspešuje prebavljanje. To je prave vrednosti v vseh takih boleznih, ko se opazi, da telo stalno slabi in da je kri slaba. Rabi naj se pri vseh boleznih želodca, jeter, čreves in krvi.
V lekarnah. Zavrni cenene, nekoristne ponaredbe*
JOS.	TRINER,
Importer and Exporter
£ 1333-1339 S. Ashland Ave.	CHICAGO, ILL. J
^44^444^4.4.4^444^4.4,4,4.4.4.4.44.4.4.4^
thinerovo
Horré víno
^ - i, i i—»
b/JOSEPH TRINER
799 SA&Mand Ave.
*
f
*
4
*
*
*
*
*
*
*
*
EDINA SLOVENSKA TVRDKA
Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.	CENE NIZKE.
F1. KERŽE OO.
2616 S. Lawndale Ave.	CHICAGO, 1LI.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ
Prepričani smo,
da vsaka velika banka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število
malih vlog
Radi imamo na skrbi male vsote, najsibo za ulogeiali pa za čekovni ali trgovski promet.
Plačamo 3% obresti na vlogah. First National Bank
Cor. Chicago and Van Buren Sts.
Najstarejša banka v Jolietu.
Glavnica in preostanek $400,000.00.
(Nadaljevanje z 2. strani.)
go Črnogorcev in'Macedoncev priselilo, ki za vsako plačo hočejo delati.
Seveda, sluge kompanijske radi to vidijo, zato pa nam slovenskim delavcem nočejo dnevne plače zvikšati. O-menjeni Črnogorci in Macedonci delovodjem v jamo cigare nosijo, ali mi Slovenci nočemo tega storiti, kajti kopamo in trdo trpimo od zore do mraka, od mraka do dne za svoje cente.
Če pa kje v Ameriki črnogorski ali macedonski list izhaja, mu svetujem, da naj svoje ljudi poduči, da se ne bodejo garjevskega dela posluževali. Tisti delavci so pa jako ogorčeni, ki jim mi rojaki vsepovsod u-u-uh kličemo.
Pri nas govorice krožijo, da rudnik je takšen doktor, ki delavcu Špeh in salo brez noža vzame. Pač pa je resnica.
Smejali pa smo se, ko je neki skebski list iz Minnesote prvi ocvirek v postu
dobil. Morda pa tudi vam je znano, Valley, Wash., na sv. Valentina dan.
da cerkveni odbor je 18. febr. pred- —Zopet se oglašam v našem sloven-pustno zabavo priredil. John Seliškar skem časopisu A. S. in prosim g. ured-je 24. febr. takozvani pool room o- n¡ka za malo prostora.
marji^napovedujejo, ali jaz jim odgovarjam, da v Coloradi so najboljše farme za nas Slovence. In tudi omenjam: res je naš kraj lep, ali samo ena stvar je žalostna — mrzla burja preveč piha, zato je spihala vse naše slovenske fante ven iz naše naselbine in so ostale naša dekleta samice in bodo morale čakati v žalosti čez ves postni čas in bodo imele žalosten pogovor med seboj. Kakor hitro mine čas posta, se zopet čas spiemeni in se približa zelena spomlad, nakar se obrne j našim deklicam žalost v veselje in bodo zapele krasno pesmico: Sem slovenska deklica, Minka mi je ime, sem obraza bistrega, hrabro imam srce — v naprej! Ne bom žalil g. urednika z mojim dolgim dopisom. Želim vam veliko naročnikov in predplačnikov in ostanem vaš
Coloradski hribovec.
tvoril. Na pustni dan smo imeli "pay day”, ko smo nekaj zlatih cvenkov dobili. Čutili smo se izredno korajžni. Boss je rekel, zato pa se podpišem	Heh.
Indianapolis, Ind., 20. febr. — Cenj. uredništvo, prosim, sprejmite ta mali dopis v nam priljubljeni tednik. Zadnji dopisnik se pritožuje, da se nikdo ne zglasi. V resnici izgleda tako, kakor bi spali spanje pravičnega, ali vendar jako napredujemo.
V zadnjem času sta se kar dve godbeni društvi ustanovili, prvo društvo tamburaški klub “Naprednost”, drugo društvo pa z imenom “Zvon”, ki sta prvič nastopili na zabavni veselici dne 18. febr. ali bolje povedano, na pustno nedeljo. Udeležil se je tudi moški pevski zbor. Jedne smo videli kar trikrat, šestkrat in celo devetkrat gori na odru, to dokazuje, da imamo zmožne in neutrudljive može, ki so bistre glave in zdravih pljuč. In ves ta trud so žrtvovali v korist naše fare, ker so sploh storili vse brezplačno. Veselica se je vršila v korist naše cerkve. Občinstva je bila kljub slabemu vremenu prenapolnjena dvorana do zadnjega kotička, in od vseh strani se je slišalo splošno odobravanje novonastoplim društvom. Tudi naš župnik se je je-denkrat prikazal izza zastora in izrekel besedo ali prvi pozdrav: Mi vstajamo! Kadar pa tak mož izpregovori tako besedo, ki ga je treba iskati od izhoda in zahoda, potem je samoob-sebi umevno, da ne spimo.
O skoraj sem pozabil, da sem rekel od začetka, da bom kratek, pa sem že precej dolg postal. Ker sem hotel nakratko napisati, zatorej sem bil bolj površen in zato želim, da bi se pa kdo drug bolj natanko izjavil.
Nazadnje pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike. Tebi, vrli in prekoristni list, pa želim, da bi v vsako slovensko hišo zahajal.
Jakob Stergar.
Vreme imamo sedaj že bolj pomladansko. Sije nam nekatere dni že toplo solnce. Sneg se že boji pomladanske toplote in nam že daje slovo, a mogoče, da bode še drugi padal, ker je šele sredi svečana. Mnogi ljudje prerokujejo zgodnjo pomlad letos. Pa kaj, saj nihče ne ve naprej, kako in kaj bo še.
Obiskala nas je zopet .te dni tista “bela” žena z mrtvaško koso in nam pokosila 611etno soprogo in mater osmerih odraščenih otrok, gospo Apolonijo Peterneli, rojeno Benk, doma iz Bodešč pri Blejskem jezeru. Umrla je hitre smrti, katera se imenuje kap. V nedeljo je bila še pri sv. maši, v pondeljek ob polenajsti uri dopoldne je izdihnila zadnji izdihljej. Dne 14. februarja spremili smo jo k večnemu počitku na katoliško pokopališče ob veliki udeležbi njenih otrok, moža, sorodnikov, prijateljev in znancev. Slovenski pevci zapeli so lepo nagrobni-co, tisto, ki pravi v svojih vrsticah: 'Blagor jim, kateri v Gospodu zaspe, v slavi nebeški se tam prebude.” Lahka ji bodi svobodna zemlja in sveti naj ji večna luč! N. v m. p.!
Za blago pokojnico žalujejo njen mož, peteri sinovi Math, John, Jakob Andrew in Bernard, nadalje hčere Mary omož. Nett, Jennie omož. Elmor in Maggie omož. Kleon; in končno dve sestri v stari domovini. Vsem
PINO PIVO V STEKLENICAH.
Bottling Dept Cor. Scott and Clay St
Both Telephone* M
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP
proti žeji - najbolje sredstvo.
Ciin več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo dragih sladkih pijač za krepčilo.
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovénie Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, 111
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N, W. 344
0404t0t0*0t040t0t0t0t0tct0t0t0t0*0t0t0t0*0t04040*0tci
Joliet Citizens Brewing
North Collins St., Joliet, 111.
Co-
i
IPiite Elk Brand" pivo <
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
»•*0404040404040404<H040404<»4040404»OVOO*0404<H*0»0
Pueblo, Colo., 18. svečana. — (Bla-goslovljenje velikega oltarja v cerkvi Marije Pomagaj.) V nedeljo smo imeli prelepo svečanost, katere se je naš verni narod pridno vdeležil, in katera ostane vsim globoko v spominu.
Oltar stane blizo tisoč dolarjev, je res umetno delo v rimskem slogu, kakor i cerkev, in je prvi sad splošnega zanimanja, odkar smo izplačali Slovake ter se čutimo drugim popolno neobvezane. Društva naše župnije, slovenska in hrvatska, so odkorakala paradno ob 9. iz svojih dvoran, in ob 10. se je pričelo veselo opravilo. Čast. duhovščina iz benediktinskega zavoda je prišla pomagat, da se je vse vršilo namoč slovesno. Botre in botrice smo vzeli samo iz cvetoče mladine, kar je napravilo vsestransko najbolj prijeten vtis; naj jih tudi omenim: Jan. Kukar, Ana Grahek, Ludv. Princ, Micika Gor šič, Ivan Čulig, Katica Jerman, Toni in Anica Rabida, Jakob in Anica Blat nik, Rajm. Gasnik, Jerica Jaklič, Peter in Angela Jaklič, Jos. Buh, Ana Sne-dec, Jos. in Angelca Steblaj, Josip in Micika Geršič, Frank in Johanica Smerke, Ivan in Francika Rojc, Ivan Babič, Anica Godec.
Sedaj še pričakujemo krasne sohe, blagodušnega darila sledečih naših rojakov in rojakinj: Jos. Smerekar, Jos. Rus, Jos. Čulig, deček Anton Snedec, dr. sv. Ane, Jerica in Angela Jaklič, Cilka Zamernik, Francika Kern in dr. deklic sv. Neže.
Prejšnjo nedeljo so tudi naše gospi-ce, “Solnčni žarki”, priredile smešno, pa tudi dosti podučno igrico “Oh ta Polona”, seveda, istotako za novi oltar. Osobje so izvrstno predstavljale sledeče: Jerica in Angelca Jaklič, Jo hanca Smerke, Francika Rojc, Francika Kern, Rozika Thomas, Anica Sne dec, Anica Grahek. Med dejanji so nam popevale umetno izvežbane pevke, gospa Zora Predovičeva, gospice Anica Snedec, Alenica Perko, Angelca Jaklič; na glasovir sta spremljevali Rezika Skube in Rozika Snedec. Vse so jako spretno izvrševale svoje uloge in tako postreženi rojaki so le obžalovali, da je vse prehitro minulo. Priznati moramo in se zahvaliti g. Zlatku Kerhinu, ki je marljivo vadil in tako izhorno izuril domači talent. — G.
Salida, Colo. — Dragi mi ur. Am Sl.! Malokdaj se čita kak dopis iz naše male naselbine in zatorej se je treba zglasiti, kako smo tukaj Slovenci. Nas je precejšno število, eni smo za-posljeni v rudotopilnici, mnogo jih je pa, ki imajo svoje lastne farme ter jim precej dobro gre s poljedelstvom. Sem čital večkrat v našem tedniku dopise iz več krajev, kako naši slovenski far-
National Studio
(R. PAWLOVSKI.)
515-517 N. Chicago Street, Joliet, 111.
Edina slovanske fotografija v Jolietu.
Zmerne cene.
Najboljše delo.
Bray-eva Lekarna
Sepriporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga.
Nizke cene.
UH Jefferson St., blizu mosta, Joliet
Ko se mudite v So. Chicagi, ne pozabite se oglasiti pri meni.
JOS. ANSIK
slovenska gostilna mesarija in ____ fgroeerija.
8911 Greenbay Ave., So. Chicago, I1L
Pri meni dobite vse kar želite. Postrežba točna, blago najbolje, a cene najnižje.
Garnsey, Wood & Lennon
Advokati.
Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET, ILL
naše iskreno sožalje!
M. T.
Iz Semiča.—Naš rojak gospod Janko Ogulin, veleposestnik na Vrtači pri Semiču, se je vrnil s svojo gospo Ivanko meseca avgusta 1911 iz Jolieta v svojo domovino. Gotovo sta se težko ločila od svojih prijateljev in znancev v Ameriki, a želja po domovini ju je gnala semkaj, da se odpočijeta od trudapolnega življenja v Ameriki in živita zopet med svojimi domačinci. Z vseljem so ju sprejeli sorodniki in mnogobrojni prijatelji v zavesti si, da imajo zopet v svoji sredi dva blaga človeka, katera uživata splošno spoštovanje in zaupanje med svojimi rojaki. V dokaz temu je dejstvo, da je v Semiču novoustanovljeno “Sokolsko društvo” izvolilo g. Jankota Ogulina svojim predsednikom, ki stavi vse zaupanje vanj, kajti njegova darežljiva roka in njegov razum sta mu porok, da si je društvo izvolilo najspretnej-šega voditelja. V tem kratkem času. odkar se je vrnil iz Amerike, je pokazal, da ima srce za svoje rojake in žrtvuje mnogo za dobre namene. Semi-ška župnija meji na Kočevje in ob meji na slovenski zemlji ima “Schul-verein” svojo nemško šolo, ki sega po slovenskih otrocih in jih hoče odtegniti slovenski materi ter izročiti nemškemu molohu. Ko je naš rojak g. Janko Ogulin čul o tem, takoj je ponudil nekaj stotakov za obmejne Slovence. Njegovi rojaki mu bodo hvaležni za ta blagi čut, ki ga goji do svojega naroda v korist svoje majke Slave. Žal, da je med nami le malo takih mož, ki bi bili pripravljeni vedno in povsod položiti dar na oltar našemu milemu narodu.
Matko Bartel, nadučitelj.
Mi hoćemo tvoj denar ti hočeš naš les
če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki im trdi les, late, cederne stebre, desk i» iinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mi te bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
Prestal preizkušnjo.
Gosp. J. Odlasek iz Moundville, W. Va. piše: “V našej družini smo Severov balzam za pljuča (Severa’s Bal-sam for Lungs) temeljito preizkusili, kajti rabili smo ga zoper kašelj, pre hlajenje, bolečine in težkote v prsih, zoper težko dihanje in vedno z najboljšim uspehom.” — Je kdo v Vaši družini bolan? Dobite si Severov Balzam za pljuča. Prodaja se v vseh lekarnah. Cena 25c in 50c. W. 1‘ Severa Co., Cedar Rapids, la.
Kam pa greš Jože?
Drugam ne kot k Mat. Stefaniču čes treko. Tam dobim dobro pivo, žga nje, smodke in izvrstno domače vino ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo Pridite tudi drugi vsi, in prepričajt« se sami. — Na svidenje pri
Mat. Stefanič-u,
400 Ohio Street	Joliet» 111»
in več stalnega
Vi M dnevnega dobička jamči mo našim agentom z im lil ■ portiranimi avstrijskimi slikami. Brez opozicije ali nevarnosti. Vprašaj za podrobnosti: A. S. Silberman, 352 Pleas-ant Ave., St. Paul, Minnesota.
11 —————
Vina naprodaj
Novo vino črno rudeči zinfandel, in belo vino muškotel po 35c gal., recs-ling 40c gal., vino od leta 1910 črno ali belo, muškotel ali reeslir.g 40c £al., staro samo belo vino 50c gal., drožnik
ali tropinovec $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Drožnik po 5—• 10 gal. Posodo dam zastonj. Vinograd in klet St. Helena. Pisma naslovite
“Hill Grit Vineyard
Stefan Jakše, lastnik.
Box 657.	Crockett. CaL
99
TROST &KRETZ
—- izdelovalci —■
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše
The U. S.” lOc. in “Meerschaum” «e. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
to« Jefferson Street. Joliet, II.
Mirovni sodnik
ZA MESTO JOLIET, ILLINOIS
Judge Murphy
222 Jefferson St. nad Will Co. Banko, vogal Ottawa St.
Tam je mož, ki zna naš jezik. Poštenost in pravica — geslo.
Geo. Lopartz
Grocerijska prodajalna
N. W. telefon 808.
♦02 Ohio Street JOLIET, ILL.
C. W. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
W. J. LYONS
Maš Office in Lumber Yard na vogli; DES PLAINES IN CLINTON STS
KADAR POTREBUJETE kaj lesa za stavbo ali drugo, vprašajtt
za cene
LyonsïBros.
LES ZA STAVBE — IN PREMOG —
Oba telefona 17.
Washington St, JOLIET, ILL
Popravljamo
Delo jamSime
KLOBUKE
kupljene pri nas urejujemo brezplačne
NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU.
Brennan & Olander
305 Jefferson St, Joliet Illinoi»
Ana Vogrin
Izkušena babica
N. W. Phone 1727.
1216 N. Hickory St.,
Joliet, IH.
Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovenske perilnico v mestu
WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St, Joliet W. tel. 218. Chicago tel. 1308L
N
Naše delo je domačo obrt!
izborno. Podpirajte
Great Atlantic and Pacific Tea Co.
♦th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri menu
Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na
& Wellt
Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet UL
Z g. Wellnitzom se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan.
Frank Opeka
gostilničar
Corner State and llth Street,
NORTH CHICAGO, ILL. Telephone 213.
Prodaja na drobno in debelo najboljša califomijska vina.
VSI DOBRODOŠLI!
St raka
vam očisti in pogladi obleko.
Čistimo razno brago iz kože in dlakasto, rokovice, ženska krila, suknjiče, moške obleke vseh vrst.
Mi delamo dobro in prav. Ne čakajte zadnjega dne. Pokličite nas danes.
Oba telefona 488.
Joliet Steal Dje floose
Professional Cleaners and Dyers STR AK A & CD.
Office and Works, 642-644 Cass Street
daje najboljše nagrade in najboljše blago.
Geo. Bluth
zastopnik za Joliet.
712 N. Broadway. JOLIET.
FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zopet ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke,
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica
Tel. 101	Joliet, 111.
IMENIK PODREJENIH DRUŠTEV KRANJSKO - SLOVENSKE KATOLIŠKE JEDNOTE.
1.	Društvo sv. Štefana, Chicago, 111. Predsednik: Franc Banich, 1858 W. 22nd St.; tajnik: Leopold Jurjovec, 1827 Blue Island Ave.; zastopnik: Anton Gregorič, 2027 W. 23rd St. Mesečna seja prvo nedeljo.
2.	Društvo sv. Jožefa, Joliet, 111. Predsednik: John Filak, 1203 Elizabeth St.; tajnik: Michael Uršič, 115 Indiana St.; zastopnik: John Mahkovec, 208 Jackson St. Mesečna seja prvo nedeljo.
3.	Društvo Vitezov sv. Jurija, Joliet, 111. Predsednik: Anton Nemanich, st., 1000 N. Chicago St.; tajnik: Josip Panian, 1001 N. Chicago St.; delegat: Martin Konda, 206 Jackson St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mes.
4.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn. Predsednik: Ivan Zobec, Soudan, Minn., Box 1183; tajnik: John Lovšin, Box 1230; delegat: Franc Schvajgar,_ Box 835. Mesečna seja drugo nedeljo.
5.	Društvo sv. Družine, La Salle,
111.	Predsednik: Anton Štrukelj, 1202 Main St.; tajnik: Matevž Urbanija, 1326—3rd St.; zastopnik: Rev. Alouis
J.	Kastigar, 542 Crosat St. Seja prvo nedeljo v mesecu.
7.	Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo. Predsednik: Jos. Čulig, 1219 So. Santa Fe Ave.; zastopnik: Math. Novak, 300 Spring St. Seja vsakega 14. dne v mes.
8.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111. Predsednik: Štefan Stukel, cor. Elizabeth & Moran Sts.; tajnik: Matevž Bučar, 706 N. Broadway; zastopnik: Josip Kuhar, 207 Bridge St. Seja tretjo nedeljo v mesecu.
10.	Dr. sv. Roka, Clinton, Iowa.
Predesedeniek:	John Stefanič, 608
Pearl St.; tajnik: John Tancik, 609 Pearl St.; delegat: John Tancik, 609 Pearl St. Vsi v Lyons, Iowa. Seja drugo nedeljo v mesecu.
11.	Društvo sv. Janeza Krst., Aurora, 111. Predsednik: John Jerina, Forest Ave. 4; tajnik: Alojzij Bučar, Box 262; zastopnik: Jernej Verbič, Aurora Ave. 635. Seja prvo soboto.
12.	Društvo sv. Jožefa, Forest City, Pa. Predsednik: Ignac Blatnik; tajnik: Karol Zalar, Box 547; zastopnik: John Telban, Box 607. Seja 2. nedeljo.
13.	Društvo sv. Janeza Krst., Bi-wabik, Minn. Predsednik: Jakob Centa; tajnik: Frank Zakrajšek, Box 163; delegat: Math. Baudek, Box 178. Seja prvo nedeljo v mesecu.
14.	Društvo sv. Janeza Krst., Butte,
Mont. Predsednik:	Jos. Radmelich,
1260 Warn St.; tajnik: John Krašovec, 26 Harrison St.; zastopnik: Nikolaj Požek, 468J4 East Park Alley. Seje prvo in tretjo sredo.
15.	Društvo sv. Roka, Allegheny, Pa. Predsednik: Geo. Flajnik, 127 — 46th St., Pittsburg; tajnik: Geo. Volk, 877 Progress St., Allegheny; zastopnik: Viljem Tomec, 1037 Berry St., Allegheny. Seja tretjo nedeljo v mes.
16.	Društvo sv. Jožefa, Virginia, Minn. Predsednik in delegat: Frank Trampuš, Box 306; tajnik: Math. Ko-stainšek, Box 306, Virginia, Minn. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
17.	Društvo Marije Pomoč., Jenny Lind, Ark. Predsednik: Fr. Planošek, Box 76; tajnik: John Eržen, Box 47; delegat: And. Novosat, Box 66. Seja tretjo nedeljo po 20.
20.	Društvo sv. Janeza Krst., Iron-wood, Mich. Predsednik: Fr. Šmalc, 298 Kennedy St.; tajnik: Mike J. Mau-rin, 213 E. Bundy St.; del.: Paul Mu-kavec, 207 E. Bundy St. Seja tretjo nedeljo v mesecu.
21.	Društvo sv. Jožefa, Federal, Pa. Predsednik: Martin Tauchar, Burdine, Pa., Box 57; tajnik: John Demšar, Box 237; delegat: John Tavčar, Box 82, Burdine, Pa. Seja drugo nedeljo.
23.	Društvo sv. Barbare, Bridge-
port, Ohio. Predsednik: Ant. Hočevar, R. F. D. 2, Box 11	\ tajnik: Mih.
Hočevar, R. F. D. 2, No. 11 yi; delegat: Fr. Guna, Box 722. Seja drugo endeljo v mesecu.
24.	Društvo sv. Barbare, Blocton, Ala. Predsednik: Jakob Velhar; tajnik in del.: Frank Keržič, Hargrove, Ala. Seja drugo nedeljo.
25.	Društvo sv. Vida, Cleveland, O. Predsednik: Mihael Setnikar, 6131 St. Clair Ave. N. E.; tajnik: Jos. Rus, 1306 E. 55th St. N. E.; delegat: Jernej Knaus, 6129 St. Clair Ave. N. E. Seja vsako prvo nedeljo.
29.	Društvo sv. Frančiška, Sal., Joliet, 111. Predsednik: Jos. Dunda, 704 Raynor Ave.; tajnik: Michael Ward-jan, 903 N. Scott St.; delegat: Jos. Legan, 209 Indiana St. Seja prvo nedeljo.
30.	Društvo sv. Petra, Calumet, Mich. Predsednik: Paul Shaltz, 119 —-7th St.; tajnik in delegat: Paul Špehar, 210—5th St. Seja četrto nedeljo.
32.	Društvo Jezus Dober Pastir, Enumclaw, Wash. Predsednik: Jos. Pasich, R. F. D. 1, Box 82; tajnik in delegat: Josip Malnarič, R. F. D. No.
1,	Box 70. Seja prvo nedeljo.
33.	Društvo Matere Božje, Pittsburg, Pa. Predsednik: Jos. Pavlako-vič, 54 Low Road, Sharpsburg, Pa.; tajnik: Ivan Filipčič, 5420 Dresden Alley; delegat: Ivan Balkovec, 5175 Butler St. Seja prvo nedeljo.
38.	Društvo sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans. Predsednik: Peter P. Sterk, 428 N. 5th St.; tajnik: John Bižal, 416 N. 5th St.; delegat: Mihael Majerle, 413 N. 5th St. Seja I. ned.
39.	Društvo sv. Jožefa, Riggs, la. Predsednik: Ant. Feer, R. F. D. No.
2,	Delmar, la.; tajnik: Jožef Lukežič, Browns, la.; delegat: John Skalla, R. F. D. No. 2, Delmar, la.
40.	Društvo sv. Barbare, Hibbing, Minn. Predsednik: Mihael Bižal, 321
Rezervni sklad	KMETSKA POSOJILNICA	Stanje hranilnih
nad	Ljubljanske Okolice Reg. Zad. Zneom.	vlog
	Zav. v Ljubljani Dunajska Cesta 18.	
pol miljona	obrestuje hranilne vloge po čistih yf S 1 rt brez odbitka rentnega davka. XXX S /0	dvajset miljonov
kron.	Na§ zaupnik v Zjed. tl If C Ir opf» 6104 St. Clair St., Cleveland, O. državah je X 1 U 1.1. h. LJIV3C1 , 82 Cortland St., New York.	kron. j
—3rd Ave.; tajnik: Janez Povsha, Box 347; delegat Anton Kromar, 216—3rd Ave. Seja prvo nedeljo ob 10. uri.
41.	Društvo sv. Jožefa, Pittsburg, Pa. Predsednik: John Jevnikar, 5411-11 Camilia St.; tajnik: Frank Miklaučič, 4020 Willow St.; delegat: Jos. Kos, 241—57th St. Seja drugo nedeljo.
42.	Društvo sv. Alojzija, Steelton,
Pa. Predsednik:	Martin Krašovec,
Box 206; tajnik: Anton Hren 229 So. Front St.; delegat: Anton Papič, 128 Friderick St. Seja tretji petek.
43.	Društvo sv. Jožefa, Anaconda, Mont. Predsednik: Štefan Petritz, 605 Chestnut St.; tajnik in delegat: Mihael
J.	Kraker, 614 E. 3rd St. Seja prvi in tretji torek.
44.	Društvo Vitezov sv. Florijana,
So.	Chicago, 111. Predsednik: Matija Pirnar, 9605 Ave. L; tajnik: Karol Me-doš, 3523—95th St.; delegat: Fr. Me-dosh, 9483 Ewing Ave. Seja prvo ned.
45.	Dr. sv. Cirila in Metoda, East Helena, Mont. Predsednik John Sa-sek, Box 110; tajnik: Josip Sasek, Box 45; delegat: Nik. Veržuh, Box 145. Seja 14. in 18. v mesecu.
46.	Društvo sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y. Predsednik: Joseph Rems, 729 Puntman Ave., Ridgewood, Brooklyn, N. Y.; tajnik: Ant. Pavli, 410 E. 5th St.; delegat: Franc Giova-nelli 423 E. 16th St. Seja drugo ned.
47.	Društvo sv. Alojzija, Chicago,
111.	Predsednik: Peter Kure, 1717 So. enter Ave.; tajnik: John Vukšinič,2748
So.	Trumbull Ave.; delegat: Mart. Nemanich, 1900 W. 22nd St. Seja II. ned.
49.	Društvo Jezus Dober Pastir, Pittsburg, Pa. Predsednik: Geo. We-selich, 5132 Dresden Ave.; tajnik: Jos. Bahorich, 5148 Dresden Ave.; delegat: Rudolf Požek, 201 — 57th St. Seja tretjo nedeljo.
50.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa. Predsednik: John Mra-vinc, 1114 Voskamp St.; tajnik: Fr. Mravinc, 120—46th St., Pittsburg, Pa.; delegat: Mark Ostronich, 1132 Voskamp St. Seja drugo nedeljo.
51.	Društvo sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich. Predsennik: Anton Podgornik, 1004 W. Sudington St.; tajnik Jakob Schwei, 508 Grand Boulevard St.; delegat: Fr. Staniše, 505 Blaine St. Seja prvo nedeljo.
52.	Društvo sv. Alojzija, Indianapolis, Ind. Predsednik: John Hribernik, 719 N. Warman Aye.; tajnik: Ivan Matelič, 764 N. Warman Ave.; del.: Jakob Strgar, 768 N. Warman Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
53.	Društvo sv. Jožefa, Waukegan,
111.	Predsednik: Franc Brence, 1436 Sheridan Road; tajnik: Janez Petkovšek, 1426 McAlister Ave.; delegat: Fr. Petkovšek, 718—720 Market St. Seja tretjo nedeljo.
54.	Društvo sv. Srca Jezusovega,
Chisholm, Min. Predsednik:	Karol
Zgonc, Box 313; tajnik: Martin Zalar, Box 541; delegat: Fr. Firšt st., Box 707. Seja prvo nedeljo.
55.	Društvo sv. Jožefa, rested Butte, Colo. Predsednik: Ant. Golobič, Box 81; tajnik in zastopnik: Fr. Gorišek. Seja četrto nedeljo.
56.	Društvo sv. Jožefa, Leadville, Colo. Predsednik: Fr. Stibernik, 404 W. 4th St.; tajnik: Jakob Kenda, 306 W. 2nd St.; delegat: Štefan Franko-vič, 132 W. Chestnut St. Seja vsacega 14. dne.
57.	Društvo sv. Jožefa, Brooklyn,
N.	Y. Predsednik: J os. Cvetkovič, 440 Union St.; tajnik: Ant. Podgornik, 29 Stagg St.; delegat: Gabrijel Tassotti, 56 Ten-Eyck St. Seja vsako I. soboto.
58.	Društvo sv. Jožefa, Haser, Pa. Predsednik: John Knez, Claridge, Pa.; tajnik: Jer. Bohinc, R. F. D. No. 2, Box 63, Irwin, Pa.; delegat: John Bohinc, R. F. D. No. 2, Box 43. Seja drugo nedeljo.
59.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn. Predsednik: Jos. Fran-cel, 408 Grand Ave.; tajnik: Fr. Novljan; delegat: Martin Shukle, Box 626. Seja drugo nedeljo.
60.	Društvo sv. Janeza Krst., We-nona, 111. Predsednik: Jos. Brance, Box 204; tajnik: Jos. Rudolf, Box 76; delegat: Martin Pirman, Box 62. Seja prvo nedeljo v mesecu.
61.	Društvo Vitezov sv. Mihaela, Youngstown, Ohio. Predsednik: John Pavlešič, 1206 Manning Ave.; tajnik: John Jerman, 619 W. Federal St.; delegat: Martin Žlogar, 523 Crescent St. Seja tretjo nedeljo.
62.	Društvo sv. Petra in Pavla, Bradley, 111. Predsednik: John Pez-dirtz, Box 353; tajnik: Al. Shilc, Box 373; delegat: Matija Stefanič. Seja vsako prvo nedeljo.
63.	Društvo sv. Lovrenca, Cleveland, O. Predsednik: And. Slak, 7713 Issler Court S. E.; tajnik: Jakob Resnik, 3599 E. 81st St. S. E.; delegat: John Vidmar, 3564 E. 81st St. S. E. Seja drugo nedeljo.
64.	Društvo sv. Jurija, Etna, Pa. Predsednik: Geo. Novak Sr., 45 Sycen-more St.; tajnik: Fr. Škrlin, 47 Chas-man Ave.; delegat: Ivan Škof, 608 Butler St. Seja drugo nedeljo.
65.	Društvo sv. Janeza Evang., Mil-
waukee, Wis. Predsednik: Jos. Win-dishman, 342 Reed St.; tajnik: Anton Morgolič, 396 Reed St.; delegat: Ig. Kušljan, 229 — 1st Ave. Seja prvo nedeljo v mesecu.
66.	Društvo sv. Frančiška, Cleve-gat: Ant. Šuštaršič, 8116 Ater Ave. Seja drugo nedeljo v meescu.
land, Ohio. Predsednik: Egidi Ver-hovc, 2562 E. 75th St.; tajnik: Josip Perko, 6914 Grand Ave. S. E.; dele-
67.	Društvo sv. Nikolaja, Steelton, Pa. Predsednik: Miko Matjašič, 556 So. 3rd St.; tajnik: Jos. Krašovec, 529 S. 2nd St.; delegat: Matija Petrič, 529 So. 2nd St. Seja tretjo nedeljo.
68.	Društvo sv. Barbare, Irwin, Pa. Predsednik: Ivan Mostar, Adamsburg, Pa., Box 120; tajnik: John Terbots, Box 276, Manor, Pa.; delegat: Frank Hren, Box 135. Seja prvo nedeljo.
69.	Društvo sv. Jožefa, Great Falls, Mont. Predsednik: John Ramuta, P.
O.	Box 605; tajnik: Matija Urich, 3326
N.	6th Ave.; delegat: Jac. Stariha, 1711 -—6th Ave. N. Seja prvo ned. po 10.
70.	Društvo sv. Srca Jezusovega, St. Louis, Mo. Predsednik: Jos. Tratnik, 3127 So. 7th St.; tajnik: Jos. Simonič, 1130 Pestalozzi St.; delegat: Anton Bukovic, 3400 Cuscuosco St. Seja tretjo nedeljo.
71.	Društvo sv. Antona Pa., Goff, Pa. Predsednik: John Tome, Box 94; tajnik: Andrej Jereb, Crabtree, Pa., Box 92; delegat: Jos. Draškovič, Crabtree, Pa., Box 64. Seja prvo nedeljo.
72.	Društvo sv. Antona Pad., Ely, Minn. Predsednik: Fr. Virant; tajnik: Josip Palčar, Box 385; delegat: John Škraba, Box 438. Seja drugo nedeljo.
74.	Društvo sv. Barbare, Springfield, 111. Predsednik: Anton Kužnik, 1201 S. 19th St.; tajnik: Ivan Kulovič, 1019 S. E. Grand Ave.; delegat: John Peternel, 928 S. 15th St. Seja II. ned.
75.	Društvo Vitezov sv. Martina, La Salle, 111. Predsednik: Ig. Jordan, tajnik: John Novak, Box 173; delegat: Jos. Barborich, 1202 — 1st St. Seja tretjo nedeljo v mesecu.
77.	Društvo Marije Vnebovzete, Forest City, Pa. Predsednik: Jernev Končar, Box 652; tajnik: John Oso-lin, Box 492; delegat: Anton Bokal, Box 552. Seja drugo nedeljo.
78.	Društvo Marije Pomagaj Chicago, 111. Predsednica: Marija Jorga, tajnica: Terezija Kremesec, 1324-W. 18th Pl.; delegatinja: Marija Kobal, 2059 W. 23rd St. Seja tretjo nedeljo.
79.	Društvo Marije Pomagaj, Waukegan, 111. Predsednik: John Zalar, Box 432 N. Chicago 111.,; tajnik: Math Jereb, 1416 Sheridan Road; delegat, Fr. Grom, 1212 10th St. Seja drugo nedeljo.
80.	Društvo Marije Čist. Spoč.„ So. Chicago, 111. Predsednica: Katarina Jakovčič, 9621 Ave. M.; tajnica: Margareta Stanko, 9619 Ewing Ave.; delegatinja: Uršula Kučič, 9441 Ewing Ave. Seja tretjo nedeljo.
81.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa. Predsednica: Marija Lokar, 4745 Hatville St.; tajnica: Jožefa Fortun, 4822 Plum Alley; delegatinja: Ana Golobič, 4828 Blackberry Alley. Seja četrto nedeljo.
83.	Društvo sv. Alojzija, Fleming, Kans. Predsednik: Avgust Končar,
R.	R. 2, Pittsburg, Kans.; tajnik: Anton Skubic, R. R. 2, Pittsburg, Kans.; delegat: Jos. Geront, R. R. 2, Pittsburg, Kans. Seja drugo nedeljo.
84.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich. Predsednnik: John Žugel, Box 215; tajnik, Jurij Pintar, Box 96, Painzdale, Mich.; delegat: Vik tor Radoševič, Box 54. Seja 3. ned.
85.	Društvo Marije Čistega Spočetja, South Lorain, Ohio. Predsednica: Neža Ambrožič, 1760 E. 29th St.; tajnica: Barbara Jakopin, 1682 E.-33rd St.; delegatinja: Marija Rohotina, 1770
E.	28th St., Lorain,, O. Seja drugo nedeljo.
86.	Društvo sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo. Predsednica: Johana Ferlič, 211 Sherman St.; tajnica: Terezija Potočnik, 303 6th St.; delegatinja: Marija Kas, Box 489. Seja drugo nedeljo.
87.	Društvo sv. Antona Pad., Joliet, 111. Predsednik: Math Judnič, 504 N. Bluff St.; tajnik: Math. Goio-bich, 302 Ruby St.; delegat: Blaž Kug-lich, 410 Vine St. Seja drugo nedeljo.
88.	Društvo sv. Alojzija, Mohawk, Mich. Predsednik: Jurij Hribljan, Ah-mek, Mich., Box 104; tajnik: in del.: Jožef Butala, Box 416, Ahmek, Mich. Seja prvo nedeljo.
89.	Društvo sv. Petra in Pavla, Etna, Pa. Predsednik Mate Belavič, 18 Bridge St.; tajnik: Ivan Kulišič, 21 Sycamore St.; delegat: Nik Erdeljac, 376 Butler St. Seja prvo nedeljo.
90.	Društvo sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebr. Predsednik Martin Derganc, 457 S. 18th St.; tajnik: A. Krašovec, 385—23rd St.; delegat: Fr. Kompare, 2116 Madison St. Seja tretjo nedeljo.
91.	Društvo sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa. Predsednik: Fr. Habič, 378—3rd Ave.; Rankin, Pa.; tajnik: Jos. Krstalič, 26—5th St.; delegat:
Math. Kozan, 332—3rd Ave. Seja drugo nedeljo.
92.	Dr. sv. Barbare 92, Pittsburg, Pa. Predsednica: Doroteja Katkič, 4900 Hartfield St.; tajnica: Marija Živčič, 4925 Plum Alley. Seja drugo nedeljo.
93.	Društvo Frid rik Baraga, Chisholm, Minn. Predsednik John Kočevar, Box 118; tajnik: Jakob Petrič, Bx 991, delegat: Matt. Knaus, Box 46. Seja drugo nedeljo.
94.	Društvo Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo. Predsednik: Metod Cirej, Box 272; tajnik: John Jarc, Box 77; delegat: Alojzij Orešnik Box 163. Seja drugo nedeljo.
95.	Društvo sv. Alajzija, Broughton, Pa. Predsednik: Anton Petrovčič, Box 71; tajnik: Anton Demšar, Box 135; delegat: Jakob Brulc, Box 197. Seja drugo nedeljo.
96.	Društvo sv. Barbare, Kaylor, Pa. Predsednik: Mat Starešinič; tajnik: Fr. Čampa, P. O. Box 4; delegat: Fr. Čampa, P. O. Box 4. Seja drugo nedeljo.
97.	Društvo sv. Barbare, Mount Olive, 111. Predsednik: John Kaso-vinc, Box 60; tajnik John Plesnik, Box 696; delegat: John Knes, Box 197. Seja prvo nedeljo.
98.	Društvo s.v. Treh Kraljev, Rock dale, P. O. Joliet, 111. Predsednik: John Lozar, Warn St.; tajnik: Ivan Snedec, 113 Meadow Ave.; delegat: Benedict Birsa, 113 Meadow Ave. Seja prvo nedeljo.
100.	Društvo sv. Jurija, Sunnyside, Utah. Predsednik: Anton Guštin, Box 35; tajnik: Fr. Mlinarič, Box 244; delegat: Anton Težak, Box 35. Seja četrto nedeljo.
101.	Društvo sv. Cirila in Metoda, So. Lorain, O. Predsednik: John Piškur, 2937 Elyria Ave.; tajnik: John Juha, 1760 E. 29th St.; delegat: Josip Svete, 1780 E. 28th St. Seja prvo nedeljo.
102.	Društvo Novi Dom, Newark,
N. J. Preds.:	Fr. Skebe, 337 New
York Ave.; tajnik in del.: Iv. Intihar
21 Webster Ave. Seja prvo nedeljo.
103.	Društvo sv. Jožefa, Milwaukee, Wis. Predsednik: Matija Mar-har, 6212 National Ave., West Allis, Wis.; tajnik: Ant. Hren, 208 Grove St. West Allis, Wis.; delegat: Ant. Kralj, 315 Walker St, Milwaukee, Wis. Seja drugo nedeljo v mesecu.
104.	Društvo Marije Čist. Spočetja, Pueblo, Colo. Predsed.: Ana Princ, Tailcr Ave. 1220; tajnica: Marjeta Luk setič, 1220 Eler Ave.; delegatinja: Julijana Kraševec, 1237 Eler Ave. Seja vsakega 15.
105.	Društvo sv. Ane, New York City, N. Y. Predsednica: Jennie Pirnat, 416 E. 9th St.; tajnica: Franica Staudohar, 36 Schooles St., Brooklyn,
N.	Y.; delegatinja: Neža Češark, 59 Union Ave., Brooklyn, N. Y. Seja vsako drugo nedeljo.
108.	Društvo sv. Genovefe, Joliet, 111. Predsednica: Marija Golobitsh, 805 N. Chicago St.; tajnica: Marija Dunda, 704 Raynor Ave.; delegatinja: Rose Brunskole, 200 Ross St. Seja prvo nedeljo.
109.	Društvo sv. Družine, Aliquip-pa, Pa. Predsednik: Fr. Grum, Box 137; tajnik: Ant. Dežman, Box 181; delegat: John Jager, Box 137. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
110.	Društvo sv. Jožefa, Barberton,
O.	Predsednik: John Rataj, 337-—1st St.; tajnik Mihael Železnikar, P. O.
Box 148; delegat: Anton Petrič, 234— 4lh Ave. Seja tretjo nedeljo.
111.	Društvo sv. Srca Marijinega Barberton, O. Predsednica: Jera Pod-pečnik, Box 225; tajnica.: Neža Kranc, 152 Bety St.; delegatinja: Franca Bertoncelj, 147 Center St. Seja prvo ned.
112.	Društvo sv. Jožefa, Ely, Minn. Predsednik: Štefan Agnich, Box 924; tajnik: Jos. Agnich, Box 266; zastopnik: Pavel Bukovec, Box 462. Seja tretjo nedeljo v mesecu.
113.	Društvo sv. Roka, Denver, Colo. Predsednik: John Turk, 4601 Grand St.; tajnik: Alojzij Andolšek, 5173 Clarkson St; del.: John Tanko, 4851 Washington St. Seja vsakega 13.
114.	Društvo Marije Milosti Polne, Steelton, Pa. Predsednica: Marija Sta-rašinič, 617 So. 2nd St.; tajnica: Marija Butala, 768 So. 2nd St.; delegatinja Katarina Matjašič, 611 So. 2nd St. Seja vsako tretjo soboto v mesecu.
115.	Društvo sv. Veronike, Kansas City, Kans. Predsednica: Neža Žagar, 414 N. 5th St.; tajnica: Marjeta Bižal, 416 N. 5th St.; delegatinja: Katarina Majerle, 415 N. 5th St. Seja vsako drugo nedeljo.
118.	Društvo sv. Pavla, Little Falls, N. Y. Predsednik: Franc Masle, 37 Casier St.; tajnik: Mihael Kramar, 36 Diamond St.; delegat: Fr. Gregorka, 36 Diamond St. Seja vsako 3. nedeljo.
119.	Drhštvo Mar. Pomagaj, Rockdale, 111. Predsednica: Antonija Že-ravec, 310 Bellview Ave.; tajnica: Fran ca Lozar, 310 Midland Ave.; delegatinja: Jožefa Majnerich, 301 Moen Ave. Seja drugo nedeljo.
120.	Društvo sv. Ane, Forest City,
Pa. Predsednica:	Angela Oražem,
Susqu. St.; tajnica Marija Spec, Box 611; delegatinja: Franca Terček, Main St. Seja tretjo nedeljo.
121.	Društvo Marije Pomagaj, Little Falls, N. Y. Predsednica: Marija Lenarčič, 5 So. William St.; tajnica: Franja Malavašič, 49 Danube St.; delegatinja: Ivana Istinič, 409 So. Ann St. Seja vsako drugo nedeljo.
122.	Društvo sv. Jožefa, Rock-
springs, Wyo. Predsednik:	Matevž
Ferlič, Sherman St. 211; tajnik: John Slamnik, Box 555; delegat: Rev. Anton Schiffrer, Box 432. Seja 3. nedel.
123.	Društvo sv. Ane, Bridgeport, Ohio. Predsednica: Marija Hoge, R.
F.	D. 2, No. 11 Hi; tajnica: Josipina Hočevar, R. F. D. 2, tajnica: Josipina Hočevar, R. F. D. 2, No. lljž; delegatinja: Ana Hočevar, R. F. D. 2, No. 78l/Z. Seja tretjo nedeljo.
124.	Društvo sv. Jakoba, Gary, Ind. Predsednik: Rudolf Maraž, 701 Virginia St.; tajnik: Alexander Saidnitzer, 1602 Adams St.; delegat: Rud. Maraž. Seja drugo nedeljo.
126.	Društvo sv. Martina, Mineral, Kans. Predsednik: Martin Dolenc, Box 24, E. Mineral, Kans.; tajnik: Peter Dolenc, Box 163, W. Mineral, Kans.; delegat: Peter Benda, W. Mineral, Kans., Box 328. Seja četrto nedeljo.
127.	Društvo sv. Ane,. Waukegan,
111.	Predsednica: Ana Artač, 1402 Wadsworth Ave.; tajnica: Mary Setnikar, 1400 Sheridan Road: delegatinja: Franca Kirn, 834—10th St. Seja četrto nedeljo.
128.	Društvo sv. Barbare, Etna, Pa. Predsednica: Ana Novak, 45 Sycamore St.; tajnica: Johana Škoff, 608 Butler St.; delegatinja: Johana Skoff, 608 Butler St. Seja vsako zadnjo ned.
129.	Društvo Marije Pomagaj, So. Omaha, Nebr. Predsednica: Katarina
Schweiger, 385 S. 23rd St.; tajnica: Marija Kompare, 2116 Madison St.; delegatinja: Jožefa Derganc, 457 So. 18th St. Seja drugo nedeljo.
130.	Društvo sv. Pavla, De Kalb, III. Predsednik: Math. Košir, 502 N. 7th St.; tajnik: Fr. Keržič, 1409 State St.; delegat: Pavel Košir, 1415 State St. Seja prvo nedeljo.
131.	Društvo Marije sv. Rožnega Venca, Aurora, Minn. Predsednik: Jos. Oberstar; tajnik: Fr. Keržič, Box 612; delegat: Franc Miklič, Box 27 R. Seja po vsacem 19.
132.	Društvo sv. Roka 132, Fronte-nac, Kans. Predsednik: Anton Kac-man; tajnik: Martin Kacman; delegat: Martin Kacman. Seja drugo nedeljo.
133.	Dru#vo sv. Ime Marije, Iron-wood, Mich. Predsednica: "Marija Hre-benar, 368 E. Bandy St.; tajnica: Mimi Kure, 131 Luxmore St.; delegatinja: Marija Mukavec, 207 Bondy St. Seja drugo nedeljo.
134.	Društvo sv. Ane, Indianapolis, Ind. Predsednica: Viktorija Zore, 749 Haugh St.; tajnica: Marija Bruder, 712 Warman Ave.; delegatinja: Franca Stergar, 168 N. Warman Ave. Seja drugo nedeljo.
135.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Gilbert, Minn. Predsednik: Leo. Ku-kar, Box 426; tajnik: Peter Prijatelj, Box 65; delegat: Ant. Erčul, Box 214. Seja četrto nedeljo v mesecu.
136.	Društvo sv. Družine, Willard, Wis. Predsednik: John Bajuk; tajnik: Franc Perovšek; zastopnik: Ign. Česnik. Seja 1. nedeljo v mesecu.
137.	Društvo sv. Antona Pad., Aurora, Minn. Predsednik: Jakob Šerjak, Box 275; tajnik: John Lesser, Box 163. delegat: Math. Dremel, Box 92. Seja prvo nedeljo v mesecu.
138.	Dr. Marije Vnebovzete, Imperial, Pa. Predsednik: Anton Bizjak, Box 21; tajnik: Alojzij Tolar, Box 242; zastopnik: Jožef Zupanc, Box 138. Seja četrto nedeljo.
139.	Društvo sv. Ane, La Salle, 111. Predsednica: Terezija Besal, 112 N. 5th St.; tajnica: Marija Stušek, 1202 Main St.; delegatinja: Ana Povše, 307 —8th St. Seja drugo nedeljo v mes.
140.	Društvo sv. Rozalije, Springfield, 111. Predsednica: Rozalija Zupančič, 1019 S. E. Grand Ave.; tajnica: Alojzija Kužnik, 1201 S. 19th St.; delegatinja: Johana Bučar, 1009 S. 15 St. Seja tretjo nedeljo v mesecu.
141.	Društvo sv. Janeza Nepomuk, Linton, Ind. Predsednik: Anton Cerar, R. R. 5, Box 12; tajnik: Anton Keržan, R. R. 5, Box 12; delegat: John Cerar, R. R. 7, Box 131. Seja 2. ned.
142.	Društvo sv. Jurija, Lansford, Pa. Predsednik: Jurij Genšič, P. O. Box 935; tajnik: Aleks Fullier, P. O. Box 576; zastopnik: Ign. Slakoper, P. O. Box 776. Seja vsako 2. nedeljo.
143.	Društvo sv. Jan. Krst., Joliet,
111.	Predsednik: Jos. M. Grili, 1208 Broadway; tajnik: Frank T. Nemanich, Ross St.; delegat: Josip Pleše, N. Scott St. Seja tretjo nedeljo.
144.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Sheboygan, Wis. Predsednik: Florijan Virant, 214 N. Water St.; tajnik: Jernej A. Kosec, 214 N. Water St.; delegat: Pavel Valentinčič, 418 Indiana Ave. Seja prvo nedeljo v mes.
145.	Društvo sv. Valentina, Beaver, Falls, Pa. Predsednik: Fr. Grdenič, 1804—3rd Ave.; tajnik: Ign. Krušlin, 226—18th St.; delegat: Tomaž Bunjan, 2609 — 26th St. Seja tretjo nedeljo.
Naročite zaboj steklenic
novega piva, kl se Imenuje
ter je najboljša pijačo.
E. Porter Brewing Company
Oba telefona 405.1	S. Bluff St., Joliet, 111.