Leio VII, štev. 69. Celge, sobofa 27. junija 1925. Foštnina plačana v gotovinu Stane mesečno 7 Din, letno 84 Din, za inozemstvo 240 Din. Oglasi se raCunajo po tarifu. Pri večkratnem oglašanju popust. Izhafa v foa-eK, četrteK Its zotevtc. Iz oblastnega obcnega zbora demo- kratske sfranke v Mariboru. Hredhntf.i&tvo : Strossmayerjeva 1, pritličjc, dcsno. Tel. 65 Upr»vrtIStvo : Strossmayerjeva 1, pritličje, levo. Tel. 65 Račun pri poStnem ček. zavodu St. 10.666. Kulturne resolucije. Želimo, da bo iudi novi šolski za- kon povsem v skladu z državno upravo po srczih in oblasli.li. Obcni zbor oblastne organizacijc i/javlja, da se v pohii nicri strinja z ¦ pomenico UJU, povcrjeništvo Ljubfjar- na, ticoeo se predlogov k načrtu zako- ta o narodnih šolah, ki odgovarjajo .nodcriiini naoelom prosvete in so j 4:ladu s potrebauii kulture cele naše drzave. Proshno svoje poslance, da »se ! v Narcdnem bloku zavzaiuejo za izved- ' bo teli predTogov, zlasti pa jili prosi- mo: da se zavzamejo za sledcče zahtcve: a) Vse javne osnovne .sole stavi in vz- držiijo država. Na vsak način je pre- pročiti nova bremena, ki bi se po na- cvtu zakona navalila na rame finane- no zo itak izčrpanili občin. b) 8-letna solska obveznost naj se brez vsakršnih koncesij doloci. c) Z uradnikL poroče- ne ueiteljice iiuajo isle place in isle do- klade, kakor lieporouerie. č) UpraviteW- ska mesta se naj razpišejo ravnotako kakor vsa druga učna mesta. Dodatne resolucije in predlogi kra- jevnih organizacij In poverjeništev. 7i. 0. Sv. Vid pri Ptuju: Zahtevamo zopct splo&io uvedho davctuh knjizic. sprmwpwho zakona o UikmU in pristojbinah, zlasti odpravo kolko\ za šolska sprieevala, odpravo desptka pri prevzemu posestva s strani otvoka, znižanje najemninskepa davka, odnosno doklad na najmarino. ZeJimo drzavno gospodarstvo z rednim prora- čunom in no z dvanajstinami. K. 0. Breg pri Ptuju, Žetale i. dr.: Padec zivinskih cen katastrofalno upiiva na nose kraetijstvo, ker soraz- merno s tern padcem ne .padajo tucti cone potrebščin za kmeta. Tudi niso :iiesne cene v skladu z živinskimi cena- iü\. Pozivamo inerodajne cinitelje, da po moeeh uplivajo na uredilev teh raz- mer, zlasti pa državo, da z oziröm na padanjc cen kmetijskim pridelkom ätüza iudi cene monopolskhn predme- tom. zlasti soli in petroTeju. Pozdrav- ljamo \ikrep vlade, da je ukiniJa izvoz- no carino na zivino(. Trgoeinske pogodbe z vseini ao~ sednimi državami smatramo za nujno potrebne; pri pogajanjih z Avsti'ijo se u;,| oiiKiL'orM irro:: i/asilf rill v i.o dr-• žavi A". O. Meiiiici. (Prekmurje): Odkup ueleposeslniske rjemlje s strani interesentov se naj omogoei po- toni ainorlizacije s pomocjo države. /\. O. Ituse, Mezica, Središče oh Dravi i dr.: Pozivamo g. finančnega ministra, naj nujno izd«. prnvilmk k sakonu o davkilt m ročne delavee, ker se danes pobira davck v posameznih podjetjih v enaki ineri od vajenea, kakor od pred- del'avoa. Dohodinhiski lniniinum za ta davek naj se določi najmanina 10.000 dinarjev. Naj bo la davck tudi popol- noina o]ii'oiseen doklad. (Konec prih.) Dnevne vesti. RAUIKALI IN RADIÖEVCI. V radikalnom klubu obstojii glede radi- c'ovcov odd\ojeno mišljeiijc, vendar pa se vecina izveka proti kombinaciji z radicevci. Samostojni demokrati stoje slej kot prej na stališču, da mora Ra- diceva stranka preiti od svojih besed k dpjnnjwn, da dokaže svojo Lskrenost. \ER]F1KAGIJSKI ODBOR je na yvoji seji v celrlek podpisal svoje poro- cilo za Navodno skupščino o overovfje- n.jn onketiranih radicevskih mandatov. I'orocilo so podpisal-i vsi rlani. vorifi- kacijskega, odbora. VOJAŠKA DIKTATÜRA NA GR- SKEM. V eclrtek, dne 25. t. m. ob 4. zjutraj je vzbruhnila v Atenah in So- lunu vojaška revolucija, ki je trajala saino eu dan. Oficirski ligi se je posre- eilo strmorfaviti novo Mihalokopuloso- vo vlado in proglasiti vojasko diktatu- ro. Novo vlado sestavTja vodja liberal- c(jv Papanastasiu. Kot. vzroki revolu- cije se navajajo dosedanjo slabo dr- zavno gospodarstvo, vladina popustlji- vost pri sklepanju prijateljske pogodbe z Jugoslav,!jo in vladina brozbrižnost v vpra.sanju povecanja gr.ske armade. CurlšHa borza v petek 26. junija. Beograd: 8*90 PMH0DNJA ŠTEVILKA »N0VE iM'BE^ izule v sredo, dne 1. julija po- poidne. \\{AUL\SKA UV0J1CA NA BLEDU, Jvrafj in kraljica sta prispela v Oetftok popoldne s preslolonasledni- kom Potroin na' Bled, kjer ostane kra- Ijüva rodbina eez poletje. V nedeljo se vrsi na Bledu povodom vidovdanske prosl'avG beneska noe. 1'RAVILNIK K STANOVANJ- SKEMU ZAK0NU. Na podk-gi cl 83. stiinova njskt'^a zakona je minister za socijalno po'i'iiiko izdelal in podpisal p.vavilnik k lemu zakonn, v katei'em jued dnigini tudi precizira nekaterene- jasne odredbe stanovanjskega zakona. ZNIŽANJE IZVOZNE GARIN- SKE TARIFE. Na seji gospodarsko- iinančnoga odbora ministrov, ki se je vršila v cetrtck popoldne, sta minister dr. Žerjav kot zastopnik trgovinskega niiuistia in poljederski minister Krsta Miletič odločno zahtevala, naj se zniža izvozna carina za živino, konje in slič- no l^lago. Pričakovati je3 da se bo zni- žola carina za stavbni materijal, zlasti lesni, in za žorezniške pragove za po- lovk o. ,s.M^I)E ZAPOST.F.N-TA TNOZEM- CEV V MARJBORSKI OBLASTI bo uvedena, kakor izvemo, generalna re- vizij.i. I 'OTOV AN JE IN0ZEMSKIH ZDRAVNIKOV PO SLOVENIJI. 29. jnnija prispejo povodom mednarodne- ga potovanja zdravnikov, katero prire- ja higijenska sekcija Društva narodov, naslcdnji. inozemski higijeniki v pod- roc jo »Si'ovenijo: 1. Proses or N. Abel (Jena). 2. Dr. Fresenius (Darmstadt). 3. Dr. Denkine (Radomir — Bolgar- ska). 4. Dr. Hollemans (Belgija). 5. Dr. Pakvslcr (Varšava). 6- Dr. Dzupan (Ce- skoslovaska). 7. Dr. Opltaka s soprogo (Jeruzalem) 8. Dr. Stepanov (Har- kov). 9. Dr. Rasotti (Italija). 10. Dr. ZapbirelKs (Atene). 11. Dr. Greenwood (Angleška). 12. Dr. Fenton (Angle- ska). 13. Dr. Guisset s soprogo in otro- koni (Francoska). 14. Dr. Pratbernon (Francoska). 15. Dr. Donhoffer (Mad- žar.ska). 10. Dr. Friks (Amerika). Ime- novani zdravniki obiščejo pod vod- stvom inspektorja ministrstva narod- nega zdravja v Ljubljani 29. junija Ro- gaško Slatino, 30. junija soeijalno-me- dU'uiske institute in holnico v Celju, 1< julija zdravilišce Topol'sico in Dobrno, 2. julija Bled, 3. julija socijaino-medi- ciiiskc institute in bolnico v Ljubljani iji odpotujejo se isti dan ob 16.40 preko Trsia v Ženevo. EkskurzJjo spremlja inspektor pri ministrstvu narodnega zdravja dr, Ivo Kun. SPREJEM V I. LETNIK UGlTE- LJIöC Z ozirom na objavo v sloven- skih listih, da se v I. letnik učiteljišč sprcjemajo lc oni, ki so napravili za- kijucui izpit na meseanskib šolah, se nam poi'oca od uradno strani, da je g. minister prosvete izpronienil za ijub- ljansko in mariborsko oblaftt svoj od- Tok in odredil, da se za šolsko leto j 925.-20. na drž. učiteljišca Ijubljan- ske in mariborske oblasti smejo spre- joti ob sprejemnem izpitu v 1. letnik tudi. gojenci, ki so dovrsili le trirazred- no niešcansko šolo. To pa iz tega vzro- ka, ker v soi'skem letu 1924.-25. mea- canska sola v Sloveniji še ni bila splaš- no-organizirana kot štirirazredna. RADIO-B ALS AMIGA IN ZAHVA- LA 0. DR. IVANU RAHLEJEVU. Podpisani Mihajio Kovačevic se Vam najtopleje zahvaljuje na izlečenju od. revmaiiziiia v rokah, nogali in v vseh tolesniii sklepiJi., vsfed česar nisem mo- gt'l giba(i nili z rokama niti nogama, ampak sum bil odvisen od tuje pomoči tor nisem mogel niti. jesti niti piti, ker ?em imel revmatizem v vratu in skle- pih. Nobono sredstvo mi ni doslej po- magalo, Vi ste s svojim lekom Radio- Bafsamica v kratkem roku olajšali mo- je boleeine. Prvikrat, ko sem se nama- zal z Vasim lekom Radio-Balsamica, mi je biJo innogo težje in te boleoine so bile eno uro po mazanja še lmjše, a so potem popustila in mi je bilo po vsakem mazanju lažje. Sedaj mi je po- vsem dobro in zato se Vam si» enkrat najtopleje zahvaljujem in vsakemu bolniku Vas hočem najtopleje pripo- l'ociti. .Doslej sem porabil štiri stekle- nice, a la, ki mi jo sedaj pošiijate, je peta. Z odlicnim spostovanjem in zopet se zahvaljujem. Mihajio Kovačevio. Se- lo Ravnje, z. p. Bogatič Okr. Šabac. — Obs*insko sodišče potrjuje istinitost. Peoat. J'redsednik sodišča: M. L. Djo- kic s. r. — Lek proti revmatizmu Ra- MatiTde Serao: »Fior di pßssione«. Novelä Ijubeziii. (Konec.) Molcala je. Fulvio se je vrgef aa ograjo terase /. rokami in glavo in . sc tresel v ho:osti. Ona pa je nagnila glavo, kot bi globoko razmišljala ^. . Voz se ja peljal po ulici Posilippo; čuli je bilo z ul'ice glasen smeh . . . Pavla je dvignila glavo. — Ne jocite, Fulvio. — Ne jočem — je rekel ves ob- upan. — Bodite močni. — — Saj sem zelo močan. — — Čujte, čujte, kar Vam pravi prijateljica in lahko boste ozdravefi. —Ne, nikdar. — — Ozdraveli boste. Ste postenjak? — Sem. — ~ Prav, tedaj ozdravite. Strast je sivar, ki ni častna. Glejte, imam moia. Zdi se, da je to vulgären odgo- vor, a je posten. Ko smo še deklice, nam pravi mati: ljubiti raoiate člove- ka; -a katerim se poročite. Ce ga ue morete ijubiti. ga morale vsaj spo- štovati; biti mu morate zveste in po- korne, ohraniti mu morate svojo dušo in telo, tudi če bi vas stato življenje. Teh besed nam ne govori le mati, tudi vsakda-nji vzgled nam jih kaže. Ta dolžnost poštenosti, tradicija zvestobe, dedščina kreposti nam leži v krvi, po- dcdovala jo je hčer od matere. Ni via- jega, glejle: imamo dolžnost in jo iz- polnjujemo. — In umiramo, Pavta, — — Saj se ne umira tako hitro. Slepa strast se z divjim gnevom obra- ča do moža, do dobrega soproga, ki mi mo zaupajoč spi tamj brez vsakega suma. To je velika krivica. Kajti mož, ki se oženi, končno v en dar doprinese težko žrtev, najsi mu bo povod, da sklene zakon interes ali ambicija. Za- upa nam svoje ime in svoje sree, po- dari nam svojo zvestobo in svobodo; dela za nas in naše otroke s skrbjo in častjo. Smo njegova tolaiba in car, predstavljamo mu najslajša in najsi- gurnejša zadoSčenja. Dan mu mineva v brepenenju po nas; najdražje so mu ure doma, v nasem objemu. 0, kakšen zakTad majhnih in velikih žrtev je lju- bezen moža! Vi ga nočete poznati. Strast zanika vse in ne pozna niti sa- ma sebe. — Možje izdajajo svoje žene — je kakor v sanjah zašepetal. — Izdajajo, a jih ljubijo. Nič ni tako močno, da bi premagalo to intim- »o, globoko vez, ki so jo ustvarile be- sede in solze, poljubi in vzdihljaji. Ni moei, ki bi stria to vez, ki je ukoreni- njena v sreu in cutih. — Glejte strast: Premagati hoce svelo vez, zdrobiti svoto spone. Kclo ste? Mladenič, mož, kd^orkoli, bitje velikega človeštva; da- lcč ste mi, tujec. Šli ste po moji poti, jaz sem morda šla po Vaši. Hitro ste me vzljubili. Kaj ste storili zame? Nic. To se pravi, mnogo. Imam ime, vzeti mi ga hočete; imam cast, zahtevate, da jo vržem od sebe, kot strgano cu- njo; prijatorji mi zaupajo, prevarala naj bi jih; mož mi zaupa, oropam ga naj zaupanja; imam mirno vest, za vedno naj bi jo izgubila. In zakaj? Ker me Vi ljubite? Tudi oni, ki tarn tako mirno spi, me ljubi. — Ni res. — — Kako to pač veste? Me žene same vemo, kdo nas ljubi. Govorite o pravici, in Vi? 0 ubogi elovek, ki tam spiš, pridi, obožuj ženo in jo poroci; daj ji najboljši del svojega življenja; Vvse svoje upanje položi vanjo; bodi ji brat, oče, mož, ljubimec, prijatelj, sve- tovalec, čuvaj; trpi zanjo, duševno in tolesnoIJ Gloj tujca, egoista,. ki ye» gori za svojo kaprico; glej človeka, ki ni storil ničesar, ki tvoji ženi ponuja nečastno življienje, glej onega, k!i ti' hoče s silo ugrabiti vse tvoje! Vi go- vorite o krivici! Kaj deTate tu? Zakaj sem se pač tako ponižala, da Vas po- slušam, se branim in Vam dajem po- jasnila? Ne vem, kdo ste; ne poznam. Vas. Odiidite z moje poti. Pojdite! —i — Ne ljubite me, Pavla, to je vse. —Resnica je, ne ljubim Vas. Oba je obsviertila nenadoma luß,- ki je prišla iz moževe spalnice. Samo žarek je biJ; nato je bilo zopet vse Stran 2 »NOVA DOBAc Stev. 69. dio-Balsamica izdc4uje, prodaja in i/a/<- pošilja po povzetju laboratory Radio- BaJsamica dr. Ivana Rahlejeva, Beo- grad, Kosovska ul. St. 43. NAPÜLE0ND0R1 PO 20 DIN. Minislrski sv-et je poblastil finančnega miiiistra, da ves zlati avstrijski in dru- gi denar prekuje v zlate dinarje. Fi- nancna upmva bo v kratkem uvedla napoleondcre po 20 Din. »ROGASIsA SLATINA«. (Zdra- viliški vostnik in imenik gostov.) Rav- nokar je izšla 6. številka v zolo okusni opremi in izpeljavi. Posvečena je ino- zemskini zdravnikorn, k| prispejo te 'dni v Sloven ijo, da si ogledajo njene socijalnohigijenske napravo. Tz vsebi- ne posnemaino: Pozdrav. — Y)t. Ivo Šorli: Platonika. — t Dr. Fran Rosi- na. — Irnenik gostov drž. zdravillšča Rogaška, SI a lina (število gostov do 18. junija 1234). — MiloS Verk: Örtice iz zgodovino D'onacke gore. — Dnevne Celjske noviae. PROSLAVA VIDOV EG A DNE. Ker pad*; v tekočem letu Vidov dan, 28. 'junija, na nedeljo, se bo glasom obve- stila iavantinskega škofijskega konzi- storija vršilo cerkveno opravito pro- slave Vidovega dne y tern letu izjemo- itia že v soboto, dne 27. t. m. V zvezi s tern je g. veliki /upan mariborske obla- sti odrodil. da ostanejo tega dne trgo- vine in obrtne delavnice, dokler traja cerhuena svečanost, zaprte; ustavitev dela v tovarnah, induslrijskJh in dru- gih podjetjih y sinislu cl. 12. zakona o zašeiti delavcev pa se prepušča spo- razunju med delodajalci in delojemalci. X1D0V DAN. (Razglas.) Ker pa- de Vidov dan letos na nedeljo, se vrši slovesna zadušnica za premkiule borce za vero in domovino v soboto, dne 27. t. in. ob 9. dop. v župni cerkvi sv. Da- nijela. Občinslvo so vabi, da se udeleži zalne službe božje, hišni posestniki pa se pozivajo, da okrase svoje hise z dr- žavnimi, odnosno narodnimi zastava- mi že v soboto zjutrai m imajo razobe- eene na Vidov don, due 28. t, m. —• 'Mestni magistral celjski, dno 26. jiini^ ja 1025. — Župan: dr. Juro Hraso- yec s. r. VJDOVDANSK! PARASTOS. V nedeljo. dne 28. t. in. ob 10.30 dopoldne priredi (vik. pravoslavna cerkvena ob- čina v .¦»^eliki dvorani Narodnega doma parastos v spomin neštevilnih herojev, ki so paclli za svobodo in ujedinjenje. Narodno občinstvo se vabi, da se ude- leži te sveeanosti. PEVSKA VAJA moškega zbora CPD (za petje na vidovdanskem para- stosu v nedeljo, dne 28. t. m. ob pol 11. dop. v veliki dvorani Narodnega do- ma) se vrai deities, v petek, dne 26. t. m. ob 20. nri v mali dvorani Narodnega doma. TJdeležba obvezna! KRAJ. ORGANIZACIJA DEMO- KRATSKE STRANKE ZA CELJSKO OKOLICO priredi v nedeljo, dne 28. junija popoldne ob 3. uri sestanek so- mišljenikov v prostorih gostilne Gaj- i)en na Teh'arjih". Na dnevnem redn je politicno poroeilio in predavanje o zgo- 'dovini teharskega plemstva. Skupen novice. List so tlska v Zvezni tiskarni v Celju. Posamezna ste^¦¦ilka stane 3 di- uarje. I VAN A CANKARJA zbrarii spi- si ,so začeli izhajatl v zelo okusni in estetic'iio izpeljani izdaji v polplatnu in Lisnju vczani. Priporocamo knjige v okras in ponos vsakemu Slovencu. Naj ne lnanjka v nobeni si oven ski hiši ta biser slovenske literature. Knjige so na vpogled v knjigarni Goričar & Leskov- šek, Celje. ENOSTAVNEJŠE IN GENEJŠE PR ATI! to naj bo geslo za prihodnje pranje. Neprijetno in trudapolno pra- nje na perilni deski ni samo muka, ampak je tudi mnogo dražje, Uporab- Ijajte l}ersil. Porifo je treba samo ne- koliko časa enostavno kuhati, pa je eis to in brez madežev. Da pa dosežete popoln in lep učinek, uporabljajte Per- sil brez pridodatkov in se držite na- tančno navodila za uporabo. odhod'izletnikov od Sokolskega doma v Gabcrjn ob pol 3. uri popoldne. V slu- čaju slabega vremena izlet odpade. STANOVANJSKO SODlSCE V (JELJÜ objavlja: Na uradni deski v pritlicjn mestnega magistrata v Celju so navedena vsa sedaj prazna sla.no- vanja. Tarn se bodo objavljafa tudi v bodoče vsa prazna stanovanja. Stran- ke, ki spadajo po zakonu med zaščite- ne osebe, se pozivajo, naj do 4. julija t. 1. ob 12. uri opoldne naznanijo v pi- sarnl stanovanjskega sodiSča, če se po- tegujejo za eno izmed teh stanovanj. Sl.ranke. ki svojih prosenj za nakazilo stanovanja dosedaj niso obnovile ali spopolnile po predpisili novega zako- na o stanovanjih, se pozivajo, da to storijo do navedenega časa, ker bi sicer pri dodelitvi teh stanovanj ne mogle biti upoštevane. NA DRŽ. REALNI GIMNAZIJI V CELJU se vrši v soboto 27. I. m. ob pol 9. dop. v šolski telovadnici Vidov- danskct slavnost, h kateri se vijudno vabi oenj. občlnstvo, osobito stai^i ali ii /ill uamostniki. — Ravnntoljstvo. NJŽJI TECAJNI 1ZPJT, ki se je vršil od 18. do 23. t. in. na drž.. realni gimnaziji v Celju, je polagalo 32 učen- cev. Izpit je uspe.šno dovršilo 29 kan- diclatov, 3 so bili odklonjeni za 2 mese- ca. Sprejemne izpite, ki so se vršili na gimnaziji v petel^ dne 26. t. m. so "de- laU 104 nwnci. Od tola sta bila 102 pprejeta, 2 pa odklonjena. NA DRŽ. DEKLIŠKI MEŠČAN- SKI SOLI V CELJU se otvori ob skle- pn šolskega leta, due 27. t. in., razstava risb in ženskih ročnih del, ki bi si jili naj ogledalf roditelji uoenk in spToh' vsi, kateri se zanimajo za učne nspelie našili deklic. VRŽAVNA DEŠKA MEŠČANSKA SOLA V CELJU. V soboto, due 27. t. m. se zlx-re šolska mladina ob 7. uri na šol.skem dvorišču (v sFucaju slabegn vremena na hodniku) ter odliaja ob ^8. ilro k sluibi božji. Nato se vraca na dvorišče, ozironm v risalnico, kjer se vrši Vidovdanska proslava. Starši so vabljoni. da se udeležijo slavnosti temno. Fulvio in Pavla sta se spogle- 'dala in se razumela. Mirno in mehko, kot 'da bi ]i bilo unireti, je rekla: ¦-- Sveta (Marija, izrocam ti svojo 'dušo. — TiHo je molila. Fulvio je moRal in eaka). Ni bilo slišati ne suina,- ni bilo videti Inci, nikogar nl bilo. Jüla je zmota. Nekaj časa sta obstala tako. Ni si upal protrgati tega molka, ni si upal spregovoriti zadnje be,sede. Vse se mu je zdelo izgubljeno v tej crni noči: ni imel moci, da bi Kodil mimo razvalin. Vendar je čutil, ko je dvignil oči, v njenih očeh žeTjo po koncu: — Kaj na] storim? — je smolo vprasal. — Pojdite — je z mimo mehko- Uo odgovorila. '. ; — Kam naj grem?, — — Kamor hočete, le sem ne. -- — Zelo daieč? — ~ ?olo daleč. — — So smem vrniti? — —• Ne. -- — TeKom let? — — Ne, nikdar. — —- Kaj boste delafi tu? — — Prešla bodo leta; potem bom iinirla. — — Vas nikdar vec ne bom videl, Pavla? — — Nikdar več. — — Smrt,- ona je zame. — Dvignila je roki, kot bi ne imoli ničesar več doseči. — Torej zbogom. — —Zbogom. — Nista si segla v roke. Obrnil se je in set kot mesecnik skozi temni salon. ¦ Ona pa je poslušala, da bi čula korak v liiši; sfala je nepremično, vsa bela. Videla ga je, kako je šel sam, po ulici Posilippo, kako se je izgubljaf v noči, v teini, kot mrtvec. Tedaj se je zganila Pavla. Glas za njenini hrbtoin je govoril: — Pavla, ljubiis Fuivija? — Odgovorila je možu: — Da. — In dvoje obupanih" si je zrlo v oči. AmundsenoYO potovanje na severni tečaj- Ainundscnova ekspedicija, ki se je v cetrlck, dne 21. maja z dvemi letali podala na pot proti severnernu tecaju, je zasla. bitro v gosto meglo, katere se jo kinalu oprostila. Ugotovilo pa se je, ila- je ekspedicija radi močnega severo- vzhodnega vetra nekoliko izgubila svo- jo smer. Zopet je nastopiJ'a rnegla in 22. maja je bila porabljena polovica boncinske zaloge. Vsled tega sta se le- tali spustili v morje, kjei1 je eno letalo takoj objel* gost led. To jo bilo na 87. stopinji 44. minuti severne širine in \0. stopinji 20. minuti zapadne dolži- ne. Letal i sta potrebovali do tja 8 ur in sta preleteli progo 1000 km. Na tern mostu je znašala globocjna morja 3750 i retro v. (Hani ekspedicijc so prlhajali vsnk dan v ki-itičnejši položaj. Porcije jedit so se jnora.1'0 rinevno zrnanjsevati. tako da je poslednje dni pripadalo vsakemu poedincu samo po 30 dkg hrane. Po nadcloveskili naporih se je ekspediciji končjio posrečilo osvoboditi se ledu ia IT), junija sta letali odplufi nazaj proti jugu. Vse predmete, ki niso bili neob- hod.no potiebni, so iztovorili, da bi le- tali ne bili preobteženi, zlasti ker se je zaloga bencina ncvarno kressa. Po deveturnern polelu je prispela tkspedicija na severni rtič, kjer je rav- no voziTa jadrnica »Sjoeliv« iz Bals- fjorcla. Letali sta imela samo So 120 litrov bencina. Polet je trajar 4 tedne in ves cas ni ekspedicija opazila niti sledu kopne zernlje. Širom, koder je neslo oko, so se razprostirala nepregledna ledena l)olja in brezkončno inorje. Amund.sen je ¦jnnenj.a., da se vsaj na cvropejski strani kontinenta Sever no ledeno mor- je raxteza tja do 88. stopinje 50. mi- nute severne širijie, če ni ves severni tečaj spioh obdan z morjem, v knterem ni uohpne kopne zemlje. in obi see jo risarsko razstavo v risal- nioi. Vpisovanje za vse razrede se vrši v soboto, dne 30. t. m. v ravnateljevi pisarni. Pogoj sprej<\na: uspešno do- vršeno 4. Solsko l"eto. — Ravnateljstvo. TRGOVSKA NADALJEVALNA SOLA V CELJU je v letosnjem šolskem letu Unera 3 razrede. Na šoli so pouče- vali poleg vocije še 4 uciteliji. Na zavo- du je bilo ob koncu šolskega leta 95 go- jencev, ki so razun 20 vsi koncali šol- sko leto z dobrim uspeliom. Letos za- pusti 23 gojencev zavod z odliodnim spricevalom. Trgovska nadaljevalna Sola se lepo razvija. Tudi števifo gojen- cev se od lota do leta množi. OK0L1SKA DESKA 0SN0VNA SOLA V CELJU je imela v tekočem šol- skem letu 12 razredov in ;l decjo siani- co s skupno 501 učenceni. Na zavodu je poučevalo 14 učiteljiev in 1 verouči- tol*j. Napredek je bil prav povoljen, ker le ()2 ueencev ni zadostilo. Vsi drugi so napi'edovali, ined temi 89 ueencev z od- ličiiim uspebom. Kor so s pinHeklim SoLskim letöm preneh^ala takozvana vojna lela novincev, je začelo stevilo učencav lasti, posebno še v celjski oko- lici, kjer se nahaja močno razvita in- dustrija. Zato pa je že skrajno potreb- no, da dobi celjska okolica primemo šolsko pošTopje. CVETL1ÖNI DAN >Oleyševalnega hi hijako-prometnega drnshvi v Celju* se vrši v soboto 27. t, m. Pri t skovem trgu. Poučevalo se bo trikrat na teden po 1 in pol ure in sicer vsak pondeljek, sredo in petek od 7. do ^9. zvečer. Vsak udelezenec naj prinese s seboj peresnik, pero in svinčnik, vse druge potrebsčine nabavi Občesloven- sko öbrtno dru.stvo brezpTacno. Po mož- liosti se bo pouk deMl na 2 oddelka, ker se je prijavilo nad 30 udelezencej*. V tern slučaju bi se moglo sprejeti še ne- kaj novih priglašencev. Vsa pojasnila daje Urad za pospesevanje obrti v Celju. OliöESLOVENSKO OBRTNO DRU- ŠTVO V CELJU skricuje svoj redni let- ni obeni zboi- za četrtek, dne 9. julija zvečer ob 8. uri v restavracijo Narod- rjog-'i doma. Običajni dnevni red. AVTO JE P0V0ZIL v Gaberju v cetrtek, dne 25. t, in. opoldne nekega 9-fetnega dečka Terčeka, ki je šel iz šo- 1p domov. Deček je dobil poSkodbe na glavi. Šofer je takoj ustavil avto, nalo- žifdečka, ga peljal k zdravniku in nato domov ter se nazaj grede javil na poli- ciji. Dečku je takoj plačal 1000 Din za poškodbo in obljubil povrn.iti še more- bitne druge stroške. Ugotavljamo, da imajo otroci navado, da skacejo po ce- sti pred vozovi, avtomobili in kolesarji tor se umika šele v zadnjem tiv niitku. TATVINA PISALNIH STROJEV. V noči od 25. na 26. (. m. sta bila ukra- riena iz pisarne Majdicevega paromli- na pisaJna stroja Smitli-Bros štev. 130.233 in St. 130937 ter mali minija- lurni potovalni pisalni stroj Corona. Za ev. podatke prosi proti nagradi pa- romlin MajdM. Pred nakupom oraenje- nih oisalni.h strojev se svari. V0ŽNJA S K0LESL Prejefi smo: Pred kakinii 14 dnevsje izdalo srezko poglavarstvo strog razglas glede vož- njo s kolesi in vozovi po cestah. Toza- devna odredba se zhusti strogo izvaja proti kolosarjem, ako se jih zaloti na cestnem. hodniku med Celjem in Lev- cem. K temu pripomrnjamo, da bi bilo pač treba cesto vzdrzevati v takem sta^ nju, da bi kotesarjem ne bilo treba upo- rabljati hodnikov za vožnjo ins tem nadlegovati .številnih pasantov. KLVB SLOV.. KOLESARJEV V, CELJU priredi v nedeljo, dne 28. t. m. ob prirjki velikih dirk v Mariboru skupni izlet. Vsak, ktlor se'zanima, se lahko izleta udeleži. Odhod ob 6. uri zjutraj od gostilne Wilson v Gaberju. — Tajnik. OBÖEKORISTNA URADNIŠKA STAVBNA ZADRUGA V CELJU, re- gist rovan a zadruga z omejeno zavezo,- sklicnje redni občni zhor, ki^se vrši v soboto, dne 4. julija ob pol 8. uri zvecer v gostilniških prostorih Narodnega do- ma v Celju. Dnevni red: 1. Letni ra^uu in poročllo za 13. poslovno leto. 2. Raz- delitev dobička oziroma. pokritje izgu- be. 3. VoKtev članov načelstva, nadzor- stva ter dveh skrutinatorjev. 4. Pred- logi nacelstva in nadzorstva. 5. Pred- logi zadruznikov. 6. Slučajnosti. V slii- caju, da na pol 8. uro sklicani obeni zbor ne bo sklepčen, se vrši po § 15. zadruznih pravil pol ure na to z istim dnevnim reilom drugi zbor, ki je skfep^ cen ob vsaki udeležbi. Zadružniki mo- riijo javiti svoje samostojne pi-edloge vsaj 3 dni pred obenim zborom. N0ČN0 LEKARNIŠKO SLUŽB0 ima prihodnji teden lekarna »Pri Kri- zu«, Gankarjeva c. V KONCERTNI KAVARNI »CEN- TRAL* se vrše vsak večer salonski! koncerti pod vodstvom kapefnika gosp, Silbersteina. 484 Sport« NOGOMETNA TEKMA. V pon- deljek, dne 29. t. ni. ob 17. uri se vrši na glaziji nogometna tekma med S. K. F. 39. pp. in S. K. F. inžinirske pod- oficirske skole iz Maribora. Tekma bi se bila imela vršiti 7. t. m., a je biia fca- kor znano preložena. Stev. 69 »NOVA DOBAc Stran 3 Boj proti smrti« V ruskill medicinskih krogiJi se zadnje i-ase zopet mnogo govori o vpra- sanjuj kako more medicinska veda slu- žiti lJLuleni v boju proti smrti. Zname- nite kapacitete se bavijo s problemom, kako hi se dalo v mrlvem organ izmu nanovo zbuditi zivljen.fe. Najprej se je ü tern dofgo razpravljalo v strokovniti zdravniskih easopisih, malo po malem pa je stvar proniknila tndi v ljudske plasti. Zanimanje za predrnet je bilo tako ogromno, da je prof. Andrejev javno nastopil prod tisoeglavo mno- žico. Znanstvenik je najprej opisal zgo- dovino borbe, katero vodi medicina zo- per svojo največjo neprijateljico — smrt. rolem je povdarit nepretrgano prizadovanje zdravniških krogov, da bi \rnili zivljenje mrtvemu organizmn. Prof. Androjcv se v tern pogledu nasla- nja na dej.slvo, da innogi organ! funk- cijonirajo in žive na.prej še potem, ko srce že neha utripati. Znani so poskusi 7. žabami, katerim so eksperimentatorji odvzeli srce, ne da bi se radi tega usta- vil krvni oblok, ki se je umetnim potom nadaljeval. Ruski zdravnik Kuljavko je napravil seta 1902. sličen poskns na nekeni otroku, ki je umrl na pljučnici. Uspelo mu je srce ponovno oživeti. — Tudi drugi poskusi s srcem so pokaza- li, da je mogoče oživeti človeško trupl» na različno načine, čeprav sarao za kratek čas. Zelo zanimivi so eksperimenti, ki dokazujejo, da žive poedini deli čTove- škoga in živalskega trupla, tudi če so odrezani od života. — V Moskvi so n. pr. poskušali vspostaviti krvni obtok v roki, ki je že delj časa bila odrezana od života. Zdravniku Sckartu je celo uspe- lo, da" je obnovil krvni obtok v odseka- ni pasjL glavi, ki' je oživefa v toliki meri, da je reaglrala. na poziv gospo- darja. Sam prof. Andrejev je ponovno skušal vrniti življenje človeškemu in živalskemu organizmn, katerega je električni iok onesposobiT za živl jenje. Pri vseh teh poskusih so je profesor posluževal injokcije nekega speeijalno- ga proparata v srčno mišico. Večkrat pe rau je posrečilo življenje nanovo vz- budili, trajnih uspehov pa ni mogel do- seoi. Na lej mcji zaenkrat končuje moč medicinske vede, ki smrt par lahko od- godi, a jo ne more odpraviti. Kino» MESTNI KINO. Petek 26. junija: ''Earon Garagan*. Velik pustolovski film. — Sobota 27. in nedelja 28. juni- ja: »Albanska fjuhesen* (»Ukapdeni profesor--). Tragikom^dija v 6 dej. V glavnih vlogah Hans Junkerman, Karl Platen in Olaf Fjord. Krasne pokrajin- ske slike iz Bosne, Hercegovine, Grne gore in Albanije. Za mladino dovoljo- no. — Ponderjek 29. in torek 30. jxini- ja: »Skozi dzitnqle in pragozd«. Tajno- sti živalskega carstva temne Afrike v 9 dej. Za mJadino dovoljeno. — Sreda }., četriek 2. in petok 3. julija: »Pa- risha we!reset« ali »Matwn Lescaut«. Visoka pesem ljnbezni v 6 dej. po slo- vitem romann A. Prevosta. V glavni vlogi Lyn Mara. Za mTadino prepove- dano. KINO GABERJE. Petek 26., so- l)Ota 27.. nedelja 28. in pondeljek 29. junija: Tragedija na dvoru Habs- bwg-. Monumentalno filmsko delo. Zarota nadvojvode Tvana. Drama v Meyerdingu. Senzaeijonalna tragedija y. bivsegu o.vstrijskega dvora. Prvovrst- r.i posnetki, V glavnih vlogalr. Emil Fenyvesy kot cesar Franc Jožef I., Ma- ri ja Kord a kof baronica Mary Veczera in Kofoman ZJatony kot pmstolona- slednik Rudolf. Proti odebElosti S$Lü skÄ™ »Vilfanov čaj« MA01!' Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah. Proizvaja; Kem, pharm. laboratory Mr. D. VILFAN, Zagreb, Ilica 204. A. č s Oopislt DOBRNA PRI CELJU. V nedeljo, dne 28 t. m. se vrši ob 10. dopotdne v topliški dvorani proslava Vidovega dne. Spored je velezanimiv. Med dr. na- stopi tudi izreden talent, 6-leten virtu- oz iia vijolini iz Št. Janža, na kar opo- zarjamo v.s« glasljo in umctnost ljube- če kroge. Pri toj proslavi. sodeluje mar- fjiva mariborska vojaaka godba. Avto vozi iz Celja izpred koliodvora ob 8. uri zjutraj po znižani oeiii. KONCERT »SLOVENSKEGA KVARTETA« IZ LJUBLJANE V LA-f SKEM. Ta naš najboljši umetniški pev^' ski kvartet (gg. Banovec, Peoenko, Za- vrsan, Znpan), ki smo ga imdi priliko sfižati v letošnjem aprilu tudi v celj- skem gledališču, gostuje v nedeljo, dne ö. julija L 1. ob 5. uri pop. v zdravilišču v Laškem. Koncert je dolooen za 17. uro s po.sebnim ozirom na celjske iz- letnike, ki se hocejo vrniti. z vlakom ob trjcetrt na 7. uro. Ljubiterji lepega koncertnega petja, ki hocejo združiti prijeten nedeljski izlet z res prvovrst- nim, redkim umetniškim užitkom, go- tovo ne zaniude te lope prilike, ki jim jo nudi gostovanje »Slovenskega kvar- teta« v Laškem. V soboto 4. jul. ob 20. uri poje kvartet v veliki: zdraviliški dvorani v Roga.ski Slatini. VOJNIK. Prastovoljno gasihio društvo v Vojniku priredi v nedeljo. dne 28. t. m. proslavo 45-letnico dm- štvenega obstoja v zvezi s proslavo Vi- el ov-ega dne. Dopoldne se vrši ma«a za- dtisnica, popoldne ob pol 2. uri pred gasilskim domom nastop in odhod k veliki veseTici, ki se vrši v gastilni Vrečko v Arclinn. Sodfiluje maledolska godba. Vabijo se vsa sosedna društva in domači pevski zbori. V slučaju zelo slabega vremena se vrši veselica drugi dan, na praznik, dne 29. junija. SV. JURIJ. Dijaštvo celjske gim- nazije priredi, kakor siisimo, v pon- deljok 29. t. m. v dvorani g. Kranjška velezabavno Molierevo komedijo »Ska- pinove zvj,iače«. NavStopili vso z njo že sr-.stkrat in dosegli povsod popolno pri- znanje. Tgra zabava obeinstvo skozi in skozi in povzroča salve smeha. Niko- mur ne bo torej žal, kdor se je udeleži. S svojim posetom pa baste podprii na- še dijaštvo moralno in gmotno. Na svi- denje v pondoTjek! ^T. PAVEL PRJ PREBOLDÜ. Sokolski pevski odsek napravi na Vi~ dov dan, dne 28. t. m. pešizfet v St. Pe- ter, kjer bo ob tej priliki nastopil z raznimi pesmimi na vriu restavTacije g. Šri bar ja. fl_l - potrebsöine: pložče, pa- VllTfl pil^' ke.mikal'Je, kamereitd. Ill III sc ^0^' v ve"^' izbiri pri iViy ,sanitäs', celje. Proswefa. PLEBANUS JOANNES (Vikur Jauez). Spisal dr. Ivan Pregelj. IT. pregledano izdanje. Založilo in natis- nilo Ti.skovno društvo v Kranju. Ce- na 25.— Din. Ta knjiga je btfa napo- vedana že za Veliko noč, a tedaj ni mogla iziti radi različnih zaprek. Pri- porocajo jo sledeča dejstva: prvic že ime pisateljevo samo, ki se ye posebno prikupil s prekrasno povestjo »Peter t^ivel Glavar«. Kdor se je radoval*, či- tajoč to zanimivo zgodbo, pa še ni bral »Vikarja Janeza«, naj seže po nj<3m; mnogoteren lep užitek bo imel,- ako bo rital s pametjo in premišlje- vajo. in ne bo mu žal" malega zneska za to knjigo, Ko jo Plebanus Joannes izšel prvič, je izzval mnogo nasproto- vanja in ostre, a ne povsem pravično sodbe, tako da je neka knjigarna umaknila knjigo, ter se do sedaj ni več dobila. A pred kratkim jo je zopet dala na knjižni trg; ker pa število iz- vodov prve izdaje ni več veliko, bodo ljubitelji fei>e knjige radi segli po tej drugi izdaji, zlasti ker so v nji poslo- venjene vse besede in stavki, ki so prej motili manj izobražene čitatelje. Ce povemo še to, da so amerikanski Slo- vonci nedavno ponatisnili I. izdajo — seveda ne da bi vprašali pisatelja — kar je znamonje, kako so visoko cenifi to knjigo, menimo, da je to dovolj ve- liko priporočilo za II. izdajo. Torej se- gajte pridno po knjigi. Naroca se pri Tiskovnem jlružtvu v Kranju in r vseK knjigarnaK. Sulikoll najnovejSe sigurno sredstvo proti plesnobi (oidij) na trti, sadnem drevju, grozdičju, vrtnicah, paradižnikih itd., se dobi z navodilom vred pri SAN1TAS, Celje. CAR1NTHIACUS: Polosaj Slove- naca pod Auslrijom i položaj Nemaca n Untiievhn Srba, Hrvata i Slovenaco. Ljubljana 1925. Izdal »Manjšinski in- stitut« v Ljubljani. Strani 32. Gena 5.— Din. Izšla je brošura, ki smo jo že dolgo jjotrebovati in ki objekti.vno ter teineljito obra^iava veliko razliko med položajem koroških Slovencev v Av- striji in položajem Nemcev v naši dr- žavi. iz vsebine brošure navajamo sle- det-a pogiavja: Uvod. — I. Položaj na- ših manjina u Koruškoj. (Škofe. — Drušlva. — Stanje življa.) — II. Polo- žaj nemačkih manjina u kraljevini SHS. (Škole. —Društva i uredenja. — Stampa.) —' Škole sa nemackim na- stavi'iin jozikom u kralj. SHS. — Li- stovi nemačkih nacionalnili manjina,- koji. izlaze na teritoriju kraljevine SHS. Delo je pisano v cirifici in ga lo])lo priporočamo vsem narodnim ljudem. »ZENSKI SVET*. 6. Stevilka je pravkar izšla. V.sebina: Obrazi in du- še: Mar. Skrinjarjeva (s porlrelom). G. Strnisa: Binkošti (pesem). Mar. Kokalj: Pomlad v tujini (pesem) in Pesom rjubezni. Fr. Bevk: Ubožica (na- daljovanje). Tone Gavspa.ri: Gvetoča jpfisma.. Janez Rožencvet: Boxmatch. Ost: Mladi dramatik sivobradec. Fr. Žgur: Beda (pesem). Iv. Vouk: Dasto- jevski in njegove žene. Sr. Kosovel: Žalostna cleklica (pesem). Sestra A. B.: Zavod za socijalno higijensko za- ščito dece v Ljubljani.I Sr. Kosovel: Veeemo solnce (pesem). Davor. Deže- lova: Skodfjivost enostransko in ne- pravilno pripravljene hrane. Kristina: Spomini (pesem). Izvesfja: Za našo deco, Naše delo, Po ženskem sveitu, Higiijena, Kuhinja, Materinstvo, Go- spodinjstvo, Književna poročila, Iz nase skrinje. Priloga za ročno delo. l^azgovori in listnica uredništva v prilogi. Bogata vsebina in priloga za ročna deTa, v kateri sta med drugim dvo krasui risbi prof. Siča, bo cen.f. narocnica.m zopei v vosoljo. »Žonski svet izhaja v Trstu enkrat na rneser. Poleg rednih prilog za rocna dela pri,- naša štirikrat na leto bogate in okusne modnc priloge z brezhibnimi krojnimi polami, ki popolnoma nadomeščaio našemu ženstvu enake tuje proizvode. Letna naročnina 64.— Din. polletna 'Y2.— Din z vsomi prilogami vred. No- ve naročnicp dol>e lahko so vse letas- nje stevilke. To in o^o. MOZ, KI JE VIDEL NAPOLE- ON A. Azijski raziskovalec Jorm Phil- by je povedal te dni na svojem preda- vanju v Londonu, da je naletel v Transjordan,iji na človeka, starega 140 set. Ta mož je Hadii Tahir. Rojen je leta 1785. v Meki, svetem meetu mohamedancev. Oliranjen je prav do- bro. Vsak dan napravi daljsi sprehod,- ima dober tek in clober vid. Leta 1799., ko mu je bilo 13 let, je videl Napole- ona, ki je prišel takrat s svojo armado v Sirijo. S svojimi 140' let! zavzema Hadži pač častno mesto med moder- nimi Metuzalemi. Vendar ga pa, kar se lice starosti, prekasa na primler Škot Mungo, ki je živel 185 Itet. Tudi angleški kniiet Tomaz-Parr je umrl Rtarojši. Imel je 152 let. S 101 letom jo bil možakar obsojen radi nravstve- «oga prcstopka na zapor. S 120 leti je porocil neko vdovo. ZVESTI PES. Polkovnik Muray jß stanoval skozi 12 mesecev v h'oteln »Victoria« v Alderhotu, kraju, kjer se vrše vsako leto velike angleške vaje. Domači pes se je kmalu sprijaznil s porkovnikom, in sicer tako, da ni ho- tel vec jesti, ko je polkovnik nenado- Ali zahtevate povsod v kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih „Novo Dobo" ma zbolel in umrl. Na dan pogreba se je skril pod zastavo, s katero je bila pokrita krsta. Ko se je vrnil od po- greba, kjer so ga pogrebci s silo od- vrnili in odgnati od jame, se je skril v. kot, kjer so ga našli črez tri dni crk- njenega. LJUDEM NAJBOLJ PODOBNE OPIGE. Kindia, vas v Francoski Gvi- neji, je jako cuden kraj. Ljudi tam ni^ pač pa okrog 80 ljudem najbolj po- dobnih opic. Francoska vlada je dala Pasteurjevemu zavodu nalog, da usta- novi v Kindiji poskusno postajo, ka- tere naloga bo, spraviti opice na naj- vivšji, človeku najbližji položaj. Konč- ni smoter poskusa je prenasanje zdra- vih opičjih žfez na bolan človeški or- ganizem. Opice stanujejo v malih' hi- sicab, strežejo jim zamorke, ki jili vo- dijo na dan po dvakrat na izprelTod. Opice se dajo voditi na izpreh'od za roke, kakor pridni otroci. Jedo pri mizi na prostem ter se poslužujejo pri torn nalašč zanje narejenih" nožev in vilic. NEKAJ O NOGAVICAH. Noben papož se nikdar ni spisal zoper žensko modo kakega pastirskega lista. Se- danja breznogaviena moda pa je raz- burila svetega očeta Pija tako, da je, kakor poročajo iz Rima, izdal pastir- ski list, ki se peča s tem predmetom. Sveti oče Pij se obrača z obžalovanjem do .svojo črede, in pravi, da ga je naj- novejša dam ska moda hudo prestra- šila. Predvsem ga iritira žensko brez- nogavičarstvo. Izdal je župnikom nkaz. glasom katerega ne smejo opra- viti poroenih ceremonij, ako pride ne- ves ta pred oltar z golimi mečami. Tudi dekolte je odslej prepovedan v cerkvi. Za smeh in kratek cas LAHKA SLUŽBA. — Kje je pa sedaj tvoj sin? »Nastopil je izvrstno sluibo. Sko- ro nie ne dela; pa zasluži na dan 150 dinarjev.« >• — Kakšno službo pa ima? »Nastavljen je v menažerijii in ne dela nice.sar drugega, kakor da dva- krat na dan vtakno svojo gla.vo v fevje žrelo.« NE MORE JJH UTOPirr. Žvtpnrk: »No, Matevž, kdaj pa ba- ste vi nehali popivati? Čemu vendar zavživate toliko alkohola?« Matevž; »Ah,- vejo, zato, da utopim s^oje skrbi.« _- < Župnik: ^Kako? Saj bi jih" bill rnorali že davno utopitL, ker popivate, kar vas poznam.« Matevž: »Vejo, gospod zupnik, pa in oje ski'bi splavajo vedno zopet na vtB in ne marajo utoniti.« RAJE SEBl. Jetniški paznik: »Jetnik Mitia Žvokelj. za vas je prišlo pismo brez znamko. Plačati morate dva dinarja.« Miha: »Pokorno prosim, gospod,^ če bi mogel tudi ta dva dinarja odse- deti.« ENAKA WERA. üpnik: »2e dvajsetič Vas danes ter Jam, pa mi še niste vrnifi niti pare.« Dofžnik: »No, kolikokrat sem bil pa jaz pri Vas. predno ste mi dali ti- stih tisoč dinarjev?«; PRAKTIK. Zdravnik revnemu pacijentu: »Te- ga zdravila vzemite po jedi polno žlico.« — Bolnik: »Prav rad, gospod doktor, toda jaz imam redkokdaj kaj jesti.« Zdravnik: »Pa vzemite zdravilo prod jedjo.« ZAGREBŠKA BORZA. v pelek, dne 26. juriija. Berlin: 13.575—13.725. Dunaj: 8.08—8.20. Milan: 2.1290—2.159Ö. London: 279.55—282.55. New-York: 57.70—58.50 Pariz: 2.6250—2.6750. Praga: 1.7050—1.7290. Curih: 11.18—11.28. Odgovorai nrednii: Rado "PecnVt. Iziaja in tiska: Zvezna tiskarna. Cell** Stran 4 »NOVA DOBA« Stev 69 CEE.JSKA I>OSOJ IE.NICA E: Stanjo hranihuh v!oq čcz K 120,000.000'—. V lastni palači Narodni dom (na oglu v priiličju). Sprejemca Iiranllne vloge na liranilne Ixnf ižice 5ra ftekočl rsfcčun. tear jSIi fzplaciije focao In nudl za Iste nafbolJSe oörestovanje in največjo varnosl. Izvršuje vse denafne^ Rrecäiflne 5n posojilne posle. Kupuje In prod'€3|c% «levsase Ssa valnte. Riobuhe fine volnene Din 90'-, boljseDin 125-, fine \z dlake Din 220-, najfinejše ,ITAS Din 290-, fantovske vol- nene Din 70'-, slam- nlke za gospode in fatite po Din 30•-, 36-, 4Ö1- in 60- prodaja veletrgovina R. Stermecki, Celje. Kdor pride z vlakom osebno kupovat, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Cenik zastonj. Trgovci engros cene. Polpokpit Viktoria ~voz na gumijastih kolesih, dvovprežerij v najboljSem slanju kakor tudi stasit, piemen- ski kočijsčki konj se poceni proda. Na- siov: Gospa dr. Breschnik Vojnik. 2-1 Proda se radi odpotovanja spalna soba ter nekaj drugih stvari. Kraija Petra cesta St. 37. 1. nadstr. Sterilizirana la medicinska množi- VATA. paketirana se dobi vvsaki ni pri ANTON KRIŠPER, Ljubljana, Rožnn ulica 19. Sprejmeta se dva dijaka ali dijakinji na hrano in stanovanje s 1. septembrom v sredini mesta za šolsko leto 1925/26. Kje, pove uprava »Nove Dobe«. Za prijiodnje šol^ko leto se spreme clij L*!*: k ugledni rodbini v dobro in vestno oskrbo. Naslov v upravništvu. Prodaja posestva! Proda se posestvo, 10 minut oddaljeno od kolodvora v Rogaški Slatini v ob- sežnosti ca 8 ha. Na posestvu je sta- novanjska hiša s 6 sobami, gospodar- sko poslopje s 3 sobami in hlevom za 12 glav goveje živine. K posestvu spa- da: vrt, njlve, travnlkl, nekaj gozda ter 3 do 4 johe sadonosnika. S po- nudbami in zahtevki za natančnejša pojasnila se je obrniti na pisarno dr. Ernesta Kalana, odvetnika v Celju. flfiaio /knvtri^ se dobe v vseh barvah- Uucjt/ \&UIlll; kakor tudi vseh vrst v«ta, Hmana, za krojače In krznarje na debelo in drobno po najnižji ceni prl Anton KrISperp Ljubljana, Roina ulica 19- PeMi licence se sprejme na de- želo. Ponudbe na E. & R. JANIČ, ŽALEC Proda se več skopaj popolnoma novih roznih damshih oblek. OgBeda se lahko v Zavotini Stev. 2/L3, med I. in 2, uro. Proda se pohišivo« posteljnina, ob- leke, obutev itd« g»o zelo ugodni ccri. Naslov v upravi. KUPJQ NajboljSe sred- styo proti kur- jim očesom. ocesa. Clav^n jc mast. ZaSCltni znak. Zaloga',.v lekarnah in drogeri- jah ali. nuravnost \z tvornice in glnvnega skladišoa M. H r n j a k. lekarnar 10 Sisak. 4 Insfrukcije tudi v šolskih počitnicah za osnovno in meSčansko šolo in v nemSčini. Naslov v upravništvu. 2—2 Motorno kolo F. N., z enim cilindrom in priklopnim pogonom, v zelo dobrem stanju, se po nizki ceni proda. Vse natančnejSe se izve Ljubljanska cesta 11, Celjska auto- in strojna delavnica. 3—2 Enonadstropna hiša z 3000 m2 velikim vrtom ob Savinji v Celju, se proda. Stanovanje na razpolago. Naslov in pojasnila daje Anton Stern, Celje, Gos- poska ulica 26. 3—2s V krojačnici za dame in gospode IVAN BIZ JAK, CELJE PreScrnova ulica, zraven magistrate so cene fazoni zelo nizke. Postrežba zelo točna in solidna. Na razpo- lago so tudi vzorci raznega suknja iz.prvo- vrstne tovarne v bot^ati izbiri in nizki cenl. 1303 Se pripoioča! 37 lAnt. LeMk O urar in juvelir O Celje9 Blanni trg St. 4 (prej Pacchiaffo). Vsled (ireselitve trgovine iz hiše Gosposka ulica St. 4 v hišo št. 27, se prodajajo vsi slamniki (damski in moški) ter modeli od 15. junija dalje z 20% popustom Franc Cerar d. z o. z., tovarna slamnikov in klobukov, Domžale, proda- jalna Celje, Gosposka ulica 4. -3 s Specialist za pisarniške stroje IvanLegat MARIBOR Vetrinjska ulica 30. Tel. int. 434. 4—3s rKdNCOSKfl LINIJfl NAJ13OLJSA, NAJH1TREJSA ZVEZA S FRANCObMAI FAROBRODI Zfl KflN/IDO-ZED.DRŽflVE IN JUŽNOflMERIKO BREZPLAČNI PREVO2 V SAN PAOLO ZAGREB, niHANOviCEVA 4 1 LdUBLcJANA, kqlqdvorska 41 ¦a o c — > o .S > o v- O +> CL • x> S 2 o o. Popolnotna varno nalcžite denarne prlhranke pr! zadrugi LRSTHI DOM stavb. In kreditnl sadr.som. saveso v Gaberjn pri Celjn Obrestui« hraoilo« vloge po 8% Vetje statee ˇtoge po dogovora najugodneje Jamstvo «a vteg« jnd 1 mmfrn 250.000 Din. Plsarna v CeQa, Prrfernova aliea št. 15. «3-51 ET ES. f5* OR) SB < n> o Na drobnol Part Na debelo v»*. Hupujte po konknr«^ ^yy ¦^o-.fconfcnren^ veletrgoviai prt ^^^^ wlctrgovini prl 5SolticuÄ ^&W^ ,SoIncu< manufakturno hi modno blago kakor n. pr.: Sukno, hlaieyloa, tlskovtoa (Druck), ceflr, volna ra jomperje, pavola v vseh barvah, prejea, vezenina, blagoxa prte, dežnlke,kravate, moško perllo, svllei^ero^aVvencc za neveste, flor nogavlce Ltd. platno belo In rtifftVO, Žate preprffafte se vsi, Kupi§ pri nas satiw'pnm&y ^ Oa pri gas po cenf se doW. il. Drofenik, CbIjb, Glavni trg 9. Prlloga „NovIDobl" St. 69., due 27. Junlja 192 5 > Žarko 'Arnšeti: Za Vidov dan, Pred mano se je odprla knjiga vekov: in sem vklol nebo brez zvezda in nesec in sonce in vse je ustavilo svoj milijardolelni tok. In tedaj je bilo loto kakor hipec: videl sein prosl'ost, nakopičeno na tvojili bolopollili ramab, o Domovina! — Vidol sem tvoja zaraščena ledja, kako si jih gostoljubno razmaknila in si ljuboznivo objeta z rokami majhno plemo---------------------- In gledal sem razvoj plemena in naraščanje njegovo in sem te občudoval, kako si mu dajala hrane in si gasila njegovo žejo; kako si ga oblačila s svojim kožuhoin in si mu postifjala na svojih pernicah! — Pleme je raslo; kazala si jnu pot do s\ojih skrivalise in si ga gojila kot lastno nebogljcno dete! — Preko rok in gora si ga postavila gospodarjom in si ga ovenčala z žezlom svoj ill knezov! — In si mu dala v službo svoje penate, da jih vzljubi in so jih oklepa; in svoje zlebogove si mu podredila, da se nauči ljubiti resnico in pravico, ki so jo ti preganjali. Videl som te, Domovina, kako si ponosno dvigala svoje grudi in si vzl'jubila to majhno plomo in si ga vzela in rodila kot lastno dete------------------- Ti si poznala njegovo duso in ono je poznalo tvojo dobroto in bila sta kakor mati in sin! — Še je bito pred menoj odprto nebo: v veselju iskreee ooi so se mi zamra- čilo in sreo mi je vztrepetalo v Tjubecili prsih, o Domovina! Pridrvel je na iskrem s pen ami ogv- njenem konju tujec in se je zaril s sulieo in slemom v tvojo mehko lolol — In sulica je bil križ, s katerim je preganjal tvojo pen ale in je najel ztebogove v službo proti lebi, Domovina, in tvojenni sinn! Z mečevo ostrino na grin je stožka izgrgral tvoj siji prekletstvo nad tvojimi krasotami in klcsiajocih kolon se je priklonil tujemu bogu. In ledaj si prvic zajokala, Domovina, in si obrnila obraz od svojega sina, da ne bi mu težifa vesti s svojimi solzami! Tvoje sree je trepetalo za njegovo sreeo in jokala si —, premalo, da bi v svojih solzah utopila po tebi hlepečega tujca! — In sree tvojega rodu se je dvignilo proti tujcu — pa je moralo ubijati lastni rod — in se je prestrasito in se je zateklo v tvoje najtesnej.se kotičke, o Domovina! — Ud za udom so odpadali in se priklanjali. tujcu s križem in ti si jokala zaman! — Tedaj, o Domovina, je pridrvelo nad tvojo ljubezen prvo gorje! — Z juga je prijezdil tedaj širokohlači gigant s polumesecem na oel'u in z o.strim handžarjem v zobeh. Polakomnil se je tvojih krasot in zaželel si je Inline tvojih udov, in te je hotel vzeti za svoj harem! — In lodaj si zavpila in tvoj krik je slisal tvoj sin in se je pripravil, da te brani, da te ubranj. zase in za. — tujrov križ! — No daj, d;i ini pm-i mvo ol) loin prizoru: Kri je tekui v curkih po tvojem neznom. belem telesu in križ in handžar sta sekala v tvoje grudi-------------------------------. In konjska kopita so te inrcvarila in hranili so le z mrtvimi trupli za tvojo ljubezen! 1'n tedaj so te raztrgali, da je bil sit handžar in križ! 0 Domovina, tvoje sree jo obiskalo dvugo gorje! — &o je nebo brez zvezda in sol'nce in mosec hrezgibna in Uuli moje sree mi je zastalo: zaknj (odaj se je začelo, in se ise ni končalo, ker iisli cas je najbfižji mojemu času. Tujec, ki te je davil s križem, je prišel pr, tvoje telo in je hold končati svoje krvavo delo! In je spiel mod brati razkol in nezadovoljstvo in jug je odtrgal od severa in je odnesef na Petrov altar najlepsi kos svojega plena! In krokarji so se zaklbiili v tvoje miäice in so te trgali in so le raztrgali —: kakor zver, ki si jo dele lovci, željni plena! Tvoj sin ni spregtedal teh nakan in je pomagal trgati in ni slišal tvojih bolestnih krikov. Vsak zase sta bill sedaj dve piemen i in ostro so se jima bliskale zamrenjene oči, ko sta si posiljati med seboj sovražne puščice! Ti, o Domovina, si jokala in tvoje solze so zgradile most------- in sever se je zavedel svojega greha in je v kapljicah plazil na jug. In sever no pleme je bilo rob robovom križa in je hrepenelo k svobodi! In jug je gledal to gorje in so je kesal, da je trgal, kar je bilo eno teFo, in je začel iskati. niti, da bi zasii svoj greh---------------------- In ta cas je najblizji mojemu času, zakaj tedaj, o Domovina, te je obiskalo tretje gorje! Tl, Domovina, si pila kri; in so te nasicevali, presito, z bratskimi trupli, da so ti p ok ale žile in ti je trepetafo vse telo! — In nasli so niti in so zakrpali to tvoje telo; in so te imenovali svojo last, jezi, ki so nekoc. iskali ])od tvojo streho pri.bezali.sca. Razgrnila se je pred nami blagovest odresenja in mnoziea je vzklikala. in je v omolici drvela na plan iz stoletnega robstva in trpljenja. Tedaj so vstali na štirih vetrovih mlade, znova zakrpane očetiijave visoki možje in so zavihali rokave in so zaoeli vsak zase s\'oje mesai\sko delo. Prvi so biti, ki so te tajili, ker te niso poznali, slepci; in so te izžemali, ker te niso imeli; bili so hlapci priseljenega križa in so to mu poklanjali v dar za svoje borno zvelicanje! In spet so bifji, ki te niso marali, ki so jeeali v tvojih rovih, Blešoeče belo .perilo vornan! >Jaz perem samo " vsPersgBbm! TovarnQ Viljem Brauns Celje ki so te razkopavali s krvavecimi ro- kami ZH vlihotapljene tuje srebrnike! in spet so te trtuji poljubovali in so odgrizovali tvoje nežne ude in so z njinii opljuvali drug drugega! • ( elrti so te hoteli podjarmiti, — sinovi so hoteli mater za]>reti v svoje črvive bajte — in so te zahtevail'i zase in ves (wf;ili svr»i rm\ za svoje hla))i*e. Jn spot potj, ki so so lo iiavoliuili, ki ,so te napojili s svojo krvjo, oni so legali vznak in so prieakovali zlato mano /. ndja. In nokaj se jih je opasalo z fjubeznijo in so brenkali na gusle in opevali tvojo lepoto-----------: in so padli pod mečem ZM.sramovanja in so napolnili tvoje telo s svojimi košcicami. Zaman je bilo roten je; .sol'ze so se osušile in so se pomešale med strnjeno kri milijard tvojega rodu; in pekel je bnihal požar mod bratstvo; in svol>oda, obljubovana — in od milijonov pricakovana je ostala pena, s katero so poigrava razposajeni veter. Kdaj, o Domovina, so vzbudi v nas duša, da. jo povedemo v tvoj raj, osvobojona robinja? — - 0 kdaj? Kamnosesäa indusfr ijsba družba Razlagova 7 v Celju Razlagova 7 Telefon 67. Ustanovljena 1906. Lastni kamnolomi. Izdeluje vsakovrstne nagrobne spomenike iz marmorja, gra- nita, sijenita i. t. d., nagrobne plošče in okvirje, garniture za spalne in jedilne sobe, obzidne plošče, mozaik in vsa v kam- noseško stroko spadajoča dela. Prodaja tudi na mesečne ob- roke. Stalno velika zaloga spotnenikov od najpriprostejše do najmodernejše oblikcv Za- htevajte načrte in proračune. .,,hfst^s V.-..---;. -/L,.: ---..-; n 5-\i4t^ ^¦¦^v*(^ Za veselice na prostem p B* i p or o5avai Lampijone v narodnih bar- vah, serpentine, konf&tc, papirnate krož- nike, dopisnice za šaljivo pošto, vstopnice (v blokih, tridelne), svileni in kreppapir. Nadalje opozarjamo za birme na našo veliko zalogo v raznih vezeh. ---------------------- Izbira velikanska. BnmŽag R IiRSfemJŠRk Celje. Kraljo Petra c. 7,9. Pupilarnovapen in Javnokorlsten denarni zavod oeljskega mesia Mesina hranilnica celjska U$tenovIJen& leta 1864, — Pod trctjnim drzüvtt/ta nüäzorstvom. V lastn! palačl ppl kolodvopu. Vm branllntLiil poili me lsrrfttt|e|o na)kulanlne}e, bltro in tot* no. Ugodno obreotovanle. Pojasnlia In nasvetl brezplaCno, Vrednost rezervn/h z&ktedov nad ttron 25,000.000'-. Za hranilne vlcge jamči mesto Celje 8 celim svojim premoženjem in z vso svojo daveno moöjo. ŽARKO ARNŠEK: Mrtve duše. (Mozesov Pentatevh.) Slovenci smo kakor mravlje; druga čez drugo zdrve iz svoje krtinaste trd- njave v božji svet in se vračajo oblo- žene s slamicami in travnimi bilkami, da si zagrade luknjo, ki jo je izkopal pod obzidjem nebodigatreba črnuhar. Mravlje grade in zazidavajo v potu obličja, krt spet rije in gloje, podre slamice in bilke in napravi še večjo luknjo, ker se vda tudi obslinjena zemlja. In drugo jutro je treba več mravelj, da popravijo krtovo pregreho in se obvarujejo pogreznjenja. Pa tudi zvečana množica pridnih rok ne pomaga; krt spet pokvari ves dnevni napor pridnih živalic. Revice alarmirajo tretje jutro tudi svoje inva- lide, vdove in sirote in svoje porodnice na delo k trdnjavskemu obzidju. Vse mora na noge in vse koine čez božjo naturo, češ, da jim nagaja; zbujenke se kregajo z motiJci in jim očitajo šibko in nepremišljeno delo prejSnjih dni. In ker vidijo prihodnji dan, da ni delo z njihovo pomočjo nič jačje, se zjeze nad samim seboj in se trkajo na prsi in jokajo nad svojo slaboto. Namesto da bi se spravile vse skupaj že prvi dan nad krta in bi ga pregnale iz svojega območja; tako bi si prištedile ves napor ostaiih treh dni in vse kreganje bi jim bilo za deveto goro in soJzü bi jim ne bilo treba su- šiti, kakor neprevidnim pericam perilo, ki so ga pustile tri dni na dežju. Pa smo kljub temu Slovenci ple- me viSje pasme. Močni smo, kadar govore naSe pesti ali če poje pesem gorjač iz naših gozdov; in bojnatromba, da bi osvojila Jeriho, če bi jo kje za- vohali, doni preko naših dolin in gora, kadar zarezgeče pijano grlo od vino- gradov v Slov. goricah tja doli do hr- vaškega in gorenjskega trstja. In dobrohotni smo, kadar se na5e srce tali v prevelikem razkoSju; če po- trka tedaj fujec na naša vrata, mu renče odpremo, ga prijazno pogledamo od prve do zadnje kocine in ga go- stoljubno sprejmemo pod naSo postelj, če nismo bili vinjeni ob njegovem pri- hodu. In kako smo Slovenci pobožni, vedo najsigurneje povedati vsi golju- fivi Ciceroni in bedekerji od Lurda v »srancoskih deželah« doli do papežkih beznic v nebotičnih sedmerih zakonikih »večnega« Rirna. Ne da bi pri tem omenjal na5e bronaste gigante, ki smo jih maSili našim cerkvam in cerkvicam, kapelam in kapelicam z neprekosljivo naglico, vedno v božjem strähn, da nas spet prehiti bojna furija in da nas bodo »gospod« postrani poškilili, če mu bomo oddali premalo snovi za bo- žje prelivanje v kanone. Blagor nam tudi, če pomislimo na naše altarske krasote in na naše ma- tere božje in druge svetnike in svet- nice. Sram je tisto na§o faro, katera si preskrbuje ta kader nebeški iz na- ših surovih in grčavih gozdov. Za to je treba ccdrovine in ebenovine. In zraven spada zlalovje in srebrnina, ki jo dajejo tujci v preobili meii za naSe pridelke in izdelke naših žuljavjli rok. Kaj zato, Če oglejujerno te ozlatene in osrebmjene priprošnjike s podpltitimi očmi od večnega bdenja ali če poskr šamo trjančenje z naših gora in po- kanje topičev s praznim Želodcem, v ' nebesih nam bo vse to povrnjeno s stoterim in sto dni nas bodo neprestano gostili za eno samo uro tukajšnjega prebavljanja pajčevin. O zlata bodoč- nost! — Namenil sem se pisati žgodbo ali kaj podobnega o mrtvih dušah in sem zaSel na sanje o nebeškem kraljestvu. Zgodi se to večkrat, ponavadi tedaj, kadar se ti nagrmadi pred očmi gra- diva za cele knjige in ne veš, kako bi z njim, da bi ti ga ne preostalo preko desetih malih strani. Lažje si bomo predstavljali vse slovenstvo in njegove mrtve du5e, če bomo imeli pred očmi Slovence in njihovo sanjarenje v ne- beškem prekoživljenskem kraljestvu in kar je s tem v zvezi. In sem napisal pod naslov zlato posvetilo, ki sem ga našel nekje med svojo trebušasto pajčevino, ko sem ležal vznak na pesku in sem posluSal brnjenje božjih priprošnjikov. Bog zna, ali me ne bo prišel kdo nadlegovat z vpraSanjem, zakaj spada to sem, ali kaj hočem, napisal sem kakor Pilat na pročelje svojega križa to dvojico črk in mi je žal, da jih ne morem več zbrisati. In sem imel pri tem le dobre namene, zakaj s slabim se ne bi upal pokazati iz goličave naSega črkoslovja. Prizadeval sem si že od svojega spo- znanja dalje, da zadenem s svojmi bodljaji vedno kolikor mogoče v živo in sem to tudi tu praktično poskusil. Pa mi je stvar odrekla in zdaj mi je 2al, kajti mrtvih duš še nisem oživil iu bodo zaman čakale odreSenja, do- kler jim ga kdo ne prinese na krožniku ter jim ne pihne življenja v možgane. Skoroda bi se razjokal nad usodo ten ubogih črk, ki bodo romale od očesa do očesa in se bodo nazaj grede prekopicavale med neslanimi opazkami brezzobih ali umetno ozobljenih čelju- sti. Kakor sem se razjokal tedaj, ko sem stal v kotu neke dvorane in sem napenjal sluhovode, da sem vjel for- tissime mladih violinistov, ki so igrali pred slovenskimi trobentami svojih slovenskih Studentovskih poslušalcev nad menoj v parterju. (O tem sem že nekoč napisal Specialno komedijo in sem jo skusil spraviti v rotacijo, pa so mi dejali rnerodajni faktorji, da bi bilo žaljivo in sem namero opustil). In sedaj mi je Žal tistih fortissimov in tistih živih duš, ki so pele v njih svoj nebeškonepozabni: Evo me, ki ti na pladnju nosim svojo mlado, čisto du§o! Ne obračaj se od me, vzprejmi v svoje me srce! In za tiste nepozabne glasove sem se navdušil takrat in sem jim sklenil nabiti na križ, ki ga nosijo njih mlada pleča na slovensko Oolgoto kulture in umetnosti, geslo: »Žive du5e v pepelu mrtvih duš. R. 1. P.« — In čeprav mi šepajo verzi, ker jih niso določno doumela moja ušesa iz kričanja in ce- petanja v slovenskem cirkusu Talije, sem vseeno prišel do spoznanja, da se nahajanr v bučenju culukafrskih in- timnih veselic. Zato ker sem bil v slovenskem gledališču, med neotesano dijaško pu- bliko iz slovenskih Sol in sem upra- vičeno mislil, da sem na tisti gori, kjer je Bog polagal Mozesu svoj Pentatevh na ogljeno konico. Pa še podrezam, če bo sila! JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA CELJE Uatanovllena leta 1H89. V NARODNEM DOMU, I. NADSTR. Ustanovljcna lela 1889. Za varnostvlog jamčijo okraji: G0RNJ1 GRAD, SEVN1CA, ŠMARJE, ŠOŠTANJ, VRANSKO in rezervni zaklad. Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure in jih obrestuje po kolikor mogoče najvišji obrestni rneri. Rentni davek plačuje hranilnica sama. Hipotekarna posojila in vsakovrstni drugi krediti pod ugodnimi pogoji. Poštne polož- nice na razpolago. 2a varnost vlog jamčijo okraji: GORNJI GRAD, SEVN1GA, ŠMARJE, ŠOŠTANJ, VRANSKO in rezervni zaklad. Kleparsivo, vodovodne fnšla- lacife in üaprava slrelovodov Frango Dolžaii CELJE - Kralja Petra cesfa - CELJE 5prejcttia V$a dda zgora] omcnjcnih stroH HaKor tudi popraVila Po5trciba tocna. (cnc mmt Solidna izVditcv. 401 100-23 POZOH, PEf^I N a j b o 1 j š e pecivo z najmanjšimi upravnimi stroški dobite samo s porabo najstarejšega, tekom petindvajset let v pekarski obrti pieizkušcnega sredstva 1TM C5 1^ Ä Öl T HT 6 * Izdelek Hauser & Sobotka 9 jJL^lrTLjVlrTLl-i 1 d. d. Dunaj - Stadlau. Tekoči sladni ekstrakt predvojnc kvalitete. Zalitcvajte navodila o uporabi in poskusne pošiljke, ki sc pošiljajo brezplačno franko. Isti se dobi pri glavnem zastopstvu zakraljevino SHS: Eduard Dužanec, Zagreb, Strossmayerova ul.10. čuvajte se sličnih ponarejanj, bodi^ vpraških ali vtekočini, iiizahtevajte povsod 10 samo origlnafni dunajski Hauser & Sobotka „Diamatt1«! ^ in okoiico pri UUSiaWU 9IlgGP veletrgovina Celjc, Glavni trg. Preden kupite ogleite ji tudi zniz'atic ceuc V tnanufaHtnrni in modni trgotfini Miloš PšemtčniK, Celje. Poznižaniceni: najboljša češka In angleška sukna.------------- Po znižani ceni: najboljše damsko volneno gladko In modno blago. Poznižaniceni: najboljši eponge, frotirjl, etamini, delenl 1.1. d. Poznižani cent: najboljše perllo, nogavice, rokavice i. t. d., 1.1. d. Postrežba solidna! V Zalogi SOKoljl;« potfCbÄ! Postrežba točna! Nahrbtnike Vseh vrst palice Ribiftke poti»ebščino Igralne kair^te Telovadne čevlje Otroftke vozičke Razglednice vseh vpsi Žalne tr-ake Nagrobne vence Rožne vence (molke) Okraske za krete Zepne nože in škarje D. M. C. gsredmete Flop nogavice 10 Vse vrste pisapniške pofpebičine kupite najceneje pri 6 Kramar & Mislej C e I j e (Prica 8t Kramar) C e I j e Inserirajte v „NOTI DOBI"! Oelenjshi ppemog po izredno nizkih cenah dobavljata Direkcija državnega rudnika Velenje in glavni razpečevalec Prometni zavod za premog v Ljubljani (isti tudi potom posrednika 3—3s tvrdko Oswatitsch & Dej k. Celje). Na zalogi tudi velika množina zidne opeke.