SVOBODNA LETO (ANO) LXVII (61) • STEV. (N°) 28 ESLOVENIA LIBRE SLOVENIJA BUENOS AIRES • 10 de julio - 10. julija 2008 DOLGA POT SVET ZA SLOVENCE PO SVETU TONE MIZERIT DRUGA SEJA, NOV KORAK Na začetku slovenskega poletja v matični domovini vsako leto na nek način oživi prisotnost Slovencev po svetu. Kar poglejmo letošnje dogodke. Ni dolgo tega je v režiji Svetovnega slovenskega kongresa potekalo srečanje slovenskih gornikov z vsega sveta. Te dni je bilo v parlamentu tradicionalno letno izseljensko srečanje, ki ga vedno organizira parlamentarna komisija za Slovence v zamejstvu in po svetu. V ponedeljek 7. je predsednik vlade Janez Janša predsedoval drugi seji Sveta za Slovence po svetu pri vladi Republike Slovenije (glej poročilo na tej strani). Ta konec tedna bo v Velikih Laščah znova Tabor, ki ga tudi vsako leto organizira Izseljensko društvo Slovenija v svetu. V teku tega meseca pa bo Urad vlade RS za Slovence po svetu postavil v internetno medmrežje novo stran, ki naj povezuje vse skupnosti, ustanove v domovini in izseljenstvu, in vse njihovo delovanje. Naključje je hotelo, da vse te dejavnosti potekajo v Sloveniji, medtem ko med nami v Argentini še vedno beremo odmeve na obisk državnega sekretarja za Slovence po svetu, g Zorka Pelikana. Težko bi iskali države, kjer se toliko pozornosti in delovanja in podpore posveča izseljenstvu. A če gledamo na vprašanje z drugega zornega kota, najdemo utemeljitev temu stanju. Vsak peti Slovenec živi izven meja matične države. To, po priznanih ugotovitvah, govori o pol milijona Slovencev in njihovih potomcev, ki so raztreseni po svetu. Tolikšen človeški kapital majhen narod, kot je naš, ne more in ne sme prezirati. Ustavodajni možje so to globoko razumeli, ko so s petim členom ustavno zagotovili podporo Republike Slovenije rojakom in njihovim organizacijam po svetu. če gledamo delovanje v tej luči, noben napor, nobena podpora in nobena dejavnost ni odveč in ni preveč. Kljub temu pozitivnemu dogajanju pa najdemo prav na tem področju tudi senčne strani. V slovenskih medijih, ki so tisti ki oblikujejo ljudsko mnenje in zavest, skoraj ni mesta za izseljence. To prihaja do take skrajnosti, da v najvažnejšem slovenskem časopisu sploh niso omenili letošnjega srečanja v parlamentu. Z druge strani pa levica, iz političnih razlogov, gleda neprijazno na izseljenstvo. Zakaj sicer naj bi vložili prošnjo za preprečitev izvajanja volilnega zakona za izseljence, da je moralo Vrhovno sodišče postaviti stvari na pravo mesto? (Glej članek na tej strani). Druga temeljna pomanjkljivost na tem področju je pomanjkanje koordinacije. V Ljubljani se mnogi ne zavedajo, oziroma jim ni prišlo v meso in kri, kaj pomeni delati za slovensko stvar poleg osebnega dela in življenja; kako težko je uskladiti poklicno delo z raznimi udejstvovanji izseljenskih organizacij; s kolikšno časovno razdajo moramo urediti dopuste in rezervirati vozovnice, če se želimo udeležiti raznih seminarjev, srečanj ali sej v Sloveniji. Isto težavo sem dojel tudi pri zastopnikih Avstralije in delno Kanade in ZDA, ki so v podobnem položaju kar zadeva tega vprašanja. Stopamo po poti, katere cilj so slovenstvo in slovenske vrednote v prostoru, ki ga je postmoderna doba razširila na ves svet. Složno delujemo in z medsebojnim razumevanjem popravljamo napake. Nudimo požrtvovalno delo in iskrenost, od oblasti v Sloveniji, naj bo z enim ali drugim ideološkim predznakom, pa zahtevamo isto. Le tako bomo lahko stopali naprej po tej dolgi, dolgi poti lepega in pozitivnega sodelovanja v prid Slovenije brez mej. V ponedeljek, 7. julija, je v sobi 70 vladne palače v Ljubljani zasedal Svet za Slovence po svetu. Funkcionarji slovenske vlade, trinajst predstavnikov izseljencev in en zastopnik organizacij, ki v domovini delajo za izseljence so se pogovarjali o različnih problemih in iskali skupnih rešitev. Poleg trinajstih delegatov Slovencev iz raznih držav in kontinentov so bili prisotni tudi zunanji minister Dimitrij Rupel, minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver in državni sekretar za Slovence po svetu Zorko Pelikan. Zasedanje Sveta predvideva zakon o razmerju Republike Slovenije do rojakov, ki žive izven njenih meja. Predhodno so slovenska društva po vseh kontinentih že lani izbrala svoje zastopnike, ki jih je nato z imenovanjem potrdil predsednik vlade Janez Janša. On je tudi po protokolarnih pozdravih vodil zasedanje. V otvoritvenem nagovoru je omenjal slovensko predsedovanje Evropski uniji in poudarjal važnost te dejavnosti za prepoznavnost in uveljavljanje Slovenije v mednarodni skupnosti. Nato je poudarjal dosežke sedanje vlade v delu za izseljenstvo in v dogovorih z različnimi državami, v katerih živijo in delujejo Slovenci: trgovske pogodbe, razširjenje lektorske mreže, socialno zavarovanje, itd. Nato so bili povabljeni k besedi vsi predstavniki s sveta. Kot najstarejši član je prvi spregovoril Stane Kranjc iz Kanade, za njim pa v pestrem razporedu še Ivan Kamin in Mitja Ribič iz zDa, Tone Mize-rjt in dr. Andrej Fink iz Argentine, Martin Črnugelj v imenu brazilskih Slovencev, Igor Hrovat iz Francije (namesto pokojnega Jožeta Zadraviča), g. Janez Pucelj iz Nemčije, Marija Grbiž v imenu bosanskih Slovencev, Milan Breberin iz Srbije, Peter Mandelj in Florjan Auser iz Avstralije in Urška Kupec iz Kitajske, ki je zastopala Slovence azijskega kontinenta. Zanimivo je bilo sovpadanje predlo- gov zastopnikov različnih držav. Predlogi, zahteve in prošnje so se vrstili, in jih bomo podrobno obdelali v poznejših izdajah našega lista. V glavne je tematika zadevala konzularne probleme, šolstvo in zlasti komunikacijo med Slovenijo in iz-seljenstvom ter uspešno koordinacijo s strani slovenske vlade. Splošno se je omenjal tudi novi internetni portal, namenjen Slovencem po svetu. Šolstvo je bilo tudi stalno prisotno. Problem ohranjanja jezika in kulture je skupen vsem organizacijam po svetu. Mnogo se je torej govorilo o uporabi interneta ter drugih sodobnih sredstev in o podpori ministrstva za šolstvo na raznih področjih. A poudarjala se je potreba po osebnem stiku med učiteljem (lektorjem) in učno osebo. Kar zadeva argentinski delegatov je Andrej Fink poudaril zlasti dosežke, ki jih je dosegla slovenska vlada v tem obdobju, Tone Mizerit pa je predlagal, naj se pojav in zgodovina izseljenstva uvede v učnih programih osnovnih in srednjih šol, da bodo Slovenci v domovini bolj poučeni o tisti petini naroda, ki živi izven meja Republike Slovenije. K besedi so se oglasili tudi zunanji minister Dimitrij Rupel, minister za šolstvo dr. Milan Zver, državni sekretar Zorko Pelikan in v zastopstvu Svetovnega slovenskega kongresa Marjan Terpin. Prvotno je bilo predvideno, da seja traja uro in pol, a je predsednik Janša zasedanje podaljšal za dodatno uro, da je pogovor potekal sproščeno in obravnaval vse predložene snovi. Debata je bila dovolj konkretna, da ni izzvenela prazno: govorilo se je stvarno, resno in odgovorno na obeh straneh. Res je bilo vse preveč kratko, a storili smo nov velik korak, ki je pokazal, da se s sodelovanjem in dobro voljo na obeh straneh lahko napreduje v delu za slovenstvo po svetu. Vse v prid univerzalne Slovenije. Tone Mizerit Fotografija: Bor Slana/Bobo Ustavno sodišče in glasovanje iz tujine Ustavno sodišče je zavrnilo predlog skupine poslancev, naj do končne odločitve zadrži izvrševanje 82. člena zakona o volitvah v DZ, ki se nanaša na glasovanje iz tujine. Ustavni sodniki so namreč presodili, da bi zadržanje povzročilo hujše posledice kot morebitna neustavnost ureditve, saj bi bila volivcem v tujini odvzeta volilna pravica. Levičaski poslani so namreč na ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti 82. člena zakona o volitvah v DZ ter predlagali, naj sodišče sporno določbo zadrži, ob tem določi tudi način izvršitve te odločitve. 82. člen omenjenega zakona sicer določa, da se volivcem, ki nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji in so vpisani v evidenco volilne pravice, pošlje prazna glasovnica s priloženo volilno karto. Kot so še zapisali pobudniki ustavne presoje, je zakonodajalec s tem, ko ni omogočil niti osnovnih ukrepov preverjanja, ali je volivec osebno glasoval po pošti, kršil 1. člen ustave, saj brez poštenih in preglednih volilnih postopkov ni mogoče govoriti o demokratični državi. Poslanci zato predlagajo, da ustavno sodišče razveljavi omenjeno določbo, še prej pa zadrži njeno izvrševanje. Prepričani so namreč, da bi zaradi izvajanja določbe nastale težko popravljive posledice, ki se bodo izražale v dvomu o demokratičnosti volitev. Ustavno sodišče, ki je odločalo o zadržanju omenjene določbe, pa je tehtalo med škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če bi na podlagi izpodbijanih določb prišlo do volitev po pošti iz tujine, in na drugi strani posledicami, ki bi lahko nastale zaradi zadržanja izpodbijanih določb. Če bi se izpodbijane določbe v ustavnosodni presoji Nad. na 6. str. Nesreča na Savi Na gradbišču hidroelektrarne Blanca na Savi v bližini Sevnice, je prišlo do hude nesreče, v kateri sta se dva čolna potopila. V nesreči je po zdaj dostopnih podatkih umrlo osem oseb, pet jih je bilo prvotno pogrešanih, ena udeleženka spusta pa je nesrečo preživela. Eno truplo so našli v soboto, v nedeljo še dodatne tri. V ponedeljek pa je zadnjega od ponesrečenih našli že na bregu Save na Hrvaškem. Spust, imenovan tudi ,,zadnji spust", je organiziral sevniški župan Kristijan Janc, tudi poslanec SLS-a, ki je tudi med pogrešanimi. Spust po Savi (neke vrste ,,raffting") so udeleženci začeli s štirimi kanuji. Eden od čolnov se je prevrnil že na začetku poti, vendar pa so se vsi rešili. Trije čolni so tako nadaljevali s spustom, dva od teh sta zapeljala skoz prelivna polja nove hidroelektrarne Blanca, kjer je oba čolna prelomilo na pol. V obeh čolnih je bilo do 16 ljudi, ki naj bi jih potegnilo v sifon, le ena od udeleženk pa se je uspela rešiti na suho. Udeleženci naj bi se želeli v čolnih spustiti od Blance do Brestanice. V enem od nesrečnih čolnov so bili tudi sevniški župan in poslanec Kristijan Janc, podžupan občine Sevnica Rudi Dobnik, direktor Komunale Sevnice Bojan Lipovšek ter še nekateri zaposleni iz občine Sevnica in podjetja Infra iz Sevnice, ki je bilo ustanovljeno med drugim z namenom vzdrževanja objektov vodne infrastrukture na spodnji Savi. Vsi udeleženci spusta so bili brez reševalnih jopičev, kar je bilo morebiti usodno ... Baje sta dva od treh čolnov zapeljala preko preliva, pri tem sta se prevrnila oziroma naj bi ju, s številnimi potniki, polomilo in potegnilo v vodo. Nemudoma je stekla reševalna akcija, na kraj pa je bilo napotenih več policistov, policijski helikopter, gasilci, reševalci in potapljači. SSK Slovenski planinci z vsega sveta IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI Na Bledu je potekala prva konferenca slovenskih planincev iz sveta in Slovenije. Konferenco je pripravil Svetovni slovenski kongres (SSK). „Ne boste našli naroda, ki je tako zaljubljen v svoje hribe in planine, kot je slovenski," je uvodoma povedal predsednik državnega zbora France Cukjati. „Slovenci radi pohajamo ne le po domačih, ampak tudi po tujih planinah. A nikjer še nisem videl tako lepo urejenih planinskih poti in planinskih koč kot v slovenskih hribih in planinah. Nikjer toliko in tako sproščeno veselih planincev, kot na tem čudovitem koščku sveta, od Mangarta do Uršlje gore, od Kanina do Snežnika," je poudaril Cukjati. Ob tem se je vprašal, ali je še kje dežela, kjer je skoraj tri odstotke prebivalcev včlanjenih v planinsko zvezo in je na vsakih 8000 prebivalcev eno planinsko društvo. Ob tem je čestital Planinski zvezi Sloveniji (PZS), ki nadaljuje tradicijo Slovenskega planinskega društva, ustanovljenega pred 115 leti, ter vsem slovenskim planinskim društvom, doma in v tujini, ki po mnenju Cukjatija negujejo prisrčne družabne odnose in veliko ljubezen do narave, s čimer utrjujejo pristno slovensko identiteto. Organizatorji konference so v gradivu za konferenco zapisali, da ,,smo Slovenci planinski narod, kot taki smo gradili narodno samozavest, ki je pripomogla tudi k naši državnosti". Slednje je mogoče sklepati tudi na podlagi tega, da je na evrskem kovancu prikazana podoba Triglava in napis Oj Triglav, moj dom. V SSK ob tem opozarjajo, da planinstvo kot pomembno vez z domovino ohranjajo in razvijajo tudi številni rojaki na tujem, zato so se odločili, da širše predstavijo pomembnost te domoljubne, športne in kulturne dejavnosti. Osrednjo pozornost na strokovni konferenci, ki se je sklenila 29. junija, so namenili predstavitvi dela, življenja in dosežkov planinskih organizacij iz zamejstva in sveta, ki niso zgolj športne organizacije, temveč so stičišče kulturnega, šolskega in gospodarskega delovanja. Uvodni predavatelj je bil naš argentinski rojak Peter Skvarča. Spregovoril je o gorništvu in slovenski identiteti. Udeleženci konference pa so se nato seznanili z zgodovino slovenskega planinstva, tudi tistega na tujem, kar je predstavil pisec vodnikov za izletnike in planince Stanko Klinar. Predsednica Slovenske konference SSK Simona Drenik je med drugim spomnila, da Slovenci dosegajo tudi izjemne alpinistične uspehe v svetovnem merilu, zato ni presenetljivo, da je zahvaljujoč tem podvigom veliko zahtevnih smeri po svetu poimenovanih „Slovenska smer"; denimo v južni strani Lotseja, Slovenijafjeld na Grenlandiji, Campanila Esloveno (Slovenski zvonik) in Torre Tuma (Tumov vrh) v Argentini. Tudi Slovenci živeči na tujem so pustili vidne sledi v svetu gorništva, med njimi po mnenju Simone Drenik zanesljivo izstopa Dinko Bertoncelj iz argentinskega kraja Bariloche, pionir gorništva v Južni Ameriki, ki je dolgo veljal za najboljšega argentinskega plezalca. Udeležence so nagovorili in pozdravili še nekateri gostje, in sicer evropski poslanec Lojze Peterle, predsednik državnozborske komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Janez Kramberger, vodja urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorko Pelikan. Po njegovem mnenju ,,nosimo gore Slovenci v srcu", o Triglavu pa lahko govorimo kot o novi evropski vrednosti, ki slovenskemu narodu daje čvrste stebre kulturnih korenin v skupnem evropskem prostoru. V imenu častnega pokrovitelja konference, ministra za šolstvo in šport Milana Zvera, ki se je opravičil, je navzoče pozdravil državni podsekretar na ministrstvu Marko Rajšter. Udeleženci so si lahko ogledali tudi gorski svet Bohinja, dolino Radovne, konferenco pa sklenili z mašo v kapelici v Vratih. Maševal je dovški župnik France Urbanija. TONE MIZERIT Katoliška univerza Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik je te dni pojasnil, da želijo z bodočo katoliško univerzo v Sloveniji pokriti celotno vertikalo vzgoje in izobraževanja. Jamnik je bil marca letos sprejet v Evropsko akademijo znanosti in umetnosti. Po njegovem mnenju je to ugledna ustanova, članstvo v njej je priznanje njemu osebno, pa tudi priznanje Republiki Sloveniji. Na vprašanje, kaj mu pomeni sprejem v to ustanovo, je odgovoril, da je biti član „izjemna priložnost predvsem zaradi teh osebnih srečanj, ker je cela Evropa prisotna in osebni stiki s profesorji so velika spodbuda za osebno raziskovalno delo". Njegovo akademsko udejstvovanje se po njegovih besedah lepo dopolnjuje z opravljanjem funkcije ljubljanskega pomožnega škofa, saj je pri škofovski konferenci odgovoren za področje šolstva in kulture. Kot je dejal, je spoznavanje tujega akademskega prostora in povezave z drugimi državami celega sveta, kar Evropska akademija omogoča, pomembno za njegovo osebno delo pa tudi za delo na bodoči katoliški univerzi v Sloveniji. To je projekt vseh šestih škofij, ki ga z ekipo pripravljajo že od lani in s katerim želijo pokriti celotno vertikalo vzgoje in izobraževanja, je povedal odgovorni za projekt škof Jamnik. Dodal je tudi, da univerzo ustanavljajo postopno, tako bo najprej nastal visokošolski zavod s študijskimi programi s področja poslovnih ved, pozneje bo vključeval še programe s področja pedagoških ved, socialnega dela in druge v skladu z možnostmi ustanovitelja. Izpostavil je, da se jim zdijo ta področja primerna tudi z vidika poslanstva Cerkve. Za soglasje k ustanovitvi fakultete bodo zaprosili v juniju in pri tem ne pričakujejo nobenih zapletov, je poudaril Jamnik, saj bodo pripravili kvaliteten program in izbrali ugledne profesorje, ki že predavajo na drugih slovenskih univerzah. Jamnik je povedal, da imajo veliko podporo doma, da se o sodelovanju pogovarjajo ,,z rektorico ljubljanske univerze Andrejo Kocjančič in z rektorjem mariborske univerze Ivanom Rozmanom, ker tudi na tem področju katoliška univerza ne želi biti nek geto, ki je zaprt samo za katoličane in za neke izbrance, ampak bo fakulteta odprta prav za vse študente, ki želijo delati kvaliteten študij in pa seveda spoštovati program in vse tisto, kar bo specifika fakultete". Katoliška univerza prinaša nekaj novega, svežega v slovenski prostor, je zatrdil Jamnik. Kombinacija študija prava in ekonomije se zgleduje po programu univerze Georgetown iz Washingtona, od drugih fakultet v Sloveniji pa se bo razlikovala po sklopu „predmetov identifikacije". To bodo: etika, ki postaja vse bolj pomembna na vseh področjih, predmet o verstvih, ki po škofovem mnenju sodi k splošni razgledanosti vsakega izobraženega človeka, in predmet o medijih. Kot je dejal Jamnik, bo velik poudarek na osebnem stiku med profesorjem in študentom. Kot je znano, osnovna šola Alojzija Šuštarja, ki bo prva katoliška osnovna šola v Sloveniji, začenja s svojim programom septembra. Nekaj skrbi je glede vpisovanja otrok v prvi razred, saj ni kriterijev, po katerih bi številne zainteresirane učence izbirali, je omenil pomožni škof in dodal, da je veliko zanimanje tudi s strani učiteljev, saj so na razpis za sedem učiteljskih delovnih mest dobili 160 prijav. Kot je povedal, sta v načrtih še osnovni šoli v Škofji Loki in Mariboru. Jamnik opozarja, da je potrebno rešiti problem financiranja izvajanja programov, ki mora biti po njegovem mnenju 100-odstotno vsaj na ravni osnovnih šol, kajti te so v Sloveniji obvezne. Baragovi dnevi Z mašo, ki jo je vodil novomeški škof Andrej Glavan, so se v župnijski cerkvi v Trebnjem začele prireditve ob Baragovih dnevih, ki jih praznujejo kot spominski dan občine Trebnje. Maši je v tamkajšnjem kulturnem domu sledila svečana akademija s kulturnim programom, slavnostna govornica pa je bila poslanka NSi Marjetka Uhan. Po končani akademiji je škof Glavan odprl razstavo z naslovom Božjo voljo spolnjevati -Življenjska pot ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja, ki jo je pripravil zgodovinar France Martin Doljnar. Škof, misijonar in jezikoslovec Friderik Baraga (1 797-1868) se je rodil v Mali vasi na današnjem območju občine Trebnje. Kot piše na spletnih straneh občine, je bil Baraga leta 1823 posvečen v duhovnika, 1831. leta pa je odšel za misijonarja v Severno Ameriko, kjer je deloval med domorodci na območju Velikih jezer. Baraga je za Indijance napisal različne molitvenike, veroučne knjige, abecednike in slovarje, pisal pa je tudi o njihovem delu in življenju. Mnoge njegove knjige so prevedene v različne jezike. Baraga je postal tudi apostolski vikar, leta 1853 pa je bil posvečen za škofa v Saultu Sainte Marie. Leta 1 866 je škofijski sedež prenesel v mesto Marquet ob Gornjem jezeru, kjer je leta 1868 umrl. Težko je pisati o položaju, ko se povsod okoli stvari še premikajo, ko niso jasne poti ne cilji, pisec je pa že v Ljubljani in se mu mudi, da ne bi zamudil zadnje nedeljske maše pri frančiškanih. Lahko pa trdimo, da stvari še niso na svojem mestu in se razvoj problema lahko še zaplete. Končno v zbornici. Šele v poznih urah preteklega petka 4. junija je vladi uspelo, da je vprašanje davkov na izvoz soje postavila v poslansko zbornico. Do zadnjega trenutka so se eni in drugi borili za vsak glas, pravzaprav za vsako prisotnost. Opozicija je s svojo odsotnostjo hotela preprečiti debato in glasovanje. Bivši predsednik in vodja peronizma Nestor Kirchner pa je nagovarjal, ponujal, pritiskal in grozil, pa tudi popuščal. Višalo se je število kmetov, ki bodo prejeli povračila, nižala se je kvota davka in končno je vladi uspelo posesti na parlamentarne sedeže zahtevanih 129 poslancev. Govori so se potem raztezali preko noči pa do naslednjega poldneva. To je bil končni časovni rok, ki si ga je postavila zbornica. Takrat se je glasovalo. Dejansko že prej ni bilo več dvoma, saj je tistih 129 poslancev, ki je odločilo, da zbornica lahko zaseda, tudi glasovalo za vladni predlog. Končni izid je bil 129 za in 122 proti. Sedaj je postopek prešel v senat, ki naj bi ga obravnavala ta torek 8. julija. Vlada predvideva (in stanje potrjuje te domneve), da tako kot stvari stojijo, v višji zbornici ne bi smela imeti problemov. Osnutek bo potrjen, potem bo objavljen v uradnem listu in postal zakon. Moč in sijaj. Vlada je s tem končno dosegla svoj cilj in pokazala svojo moč. A to je e eno lice položaja. Moč ni sijaj! Za Kirchnerja, ki je bil politično skoraj vsemogoče, je ta bitka predstavljala hudo preizkušnjo. Ni več tiste ubogljivosti, ki jo je bil vajen kot predsednik države. Četa se ne pokori, ne uboga. Kar 14 poslancev iz kirchnerističnega tabora je glasovalo proti. Med njimi Felipe Sola, bivši guverner province Buenos Aires. Da je Kirchner sploh dosegel potrebno števi o glasov (niti enega več), je moral popustiti v številnih točkah in potrjeno besedilo je precej daleč od tistega, ki ga je vlada poslala v obravnavo: bistveno so se zvišala povračila malin in srednjim kmetom, oziroma je v ta povračila vključenih mnogo več proizvajalcev, kot pa si je vlada želela. Kar je ostalo nespremenjeno, in to je bivši predsednik branil do zadnjega, da je davek na izvoz soje mobilen. Kmetje so zahtevali stalno številko; vlada pa je vztrajala in tudi dosegla, da če cena na mednarodne trgu raste, bo rasel tudi davek. Darilo in cena. Gotovo je bila zakonska potrditev sicer spremenjene prvotne resolucije 125 neke vrste darilo bivšega predsednika svoji ženi in sedanji predsednici. A je neke vrste trojansko darilo: politična cena, kar vse tiče prikju-bljenosti nin prestiža je tako velika, da je vprašanje, če se je splačalo. Poleg tega, od prvotno računanih 1500 milijonov dolarjev, ki bi jih vlada prejela od dodatnega davka, računajo da bo zaradi sprememb in popravkov sedaj ostala komaj polovica, 750 tisoč dolarjev. Ponovno vprašanje: se je splačalo za tako majhno vsoto toliko bojev in zlasti zamrznenja gospodarstva? Pomislimo le, da je prejšnji gospodarski minister padel, ker je hotel zamrzniti ekonomijo. Kdo jih razume? Polje vre. Kmečki voditelji vztrajajo, da tudi dosežene spremembe niso dovolj. Ena od točk, ki so ji zahtevali, je naj bodo povračila malim kmetom podaljšana v času. Sedanje zakonsko besedilo predvideva to le do 31. oktobra; potem ne bo več kompenzacij. To pomeni, da bo v prihodnjih mesecih trg preplavljen s sojo in bo njena cena vsaj nekoliko padla. Nižja cena, manj dohodkov, manj davčne nabirke. Se je splačalo? Vendar ni verjetno, da bi se kmečka stavka povrnila v enaki obliki, in tudi ne, da bi kmetje, razen v skrajnih primerih, uprizorili ponovno cestne blokade. Poleg tega je v teku postopek pred vrhovnim sodiščem. Kmetje namreč smatrajo, da je polemični davek v mnogih ozirih protiustaven. Postopek teče naprej in v vladi sami niso popolnoma prepričani, da se bo sodna tehtnica nagnila na njihovo stran. Novo obzorje? Nekaj več kot dobro leto manjka do nadomestnih parlamentarnih volitev. Tako kot stvari stojijo danes, vladi oziroma kirchnerizmu ne kaže dobro. Je pa tudi res, da opozicija ni bila zmožna ustvariti enotnega nastopa in kakšne povezave, ki bi zasenčila vlado. Preveč so razkosani, premalo povezani. Možnost alternativnega peronizma pa je osvežujoča novost na političnem odru. Kot smo že omenili, se Cordoba, Santa Fe in Entre Rios precej odpirajo od linije bivšega predsednika. Kaj bo z „radikali K"? Kaj bo končno ukrenil Duhalde? Ponovno bi lahko rekli, da ima ob vsej smoli svojih lastnih napak vlada to srečo, da se opozicija niti sedaj ne znajde. In na parlamentarne volitve bodo tudi gotovo šli ločeno. To je že tradicija argentinske politike. In tradicije je treba ohranjati ^ SLOVENCI V ARGENTINI Državni sekretar na Pristavi RAST XXXVII Srečno pot in vrnitev! Prvi zimski dan^ V cerkvi slovenske hiše in v dvorani škofa Rožmana pa je bila pomlad v cvetju in ljudeh. Mladostna energija je preplavljala vsak trenutek in kotiček. S petošolci S.S.T.R.M.B, našimi otroki, nečaki, vnuki, smo delili slovo pred odhodom v Slovenijo. Zbrali smo se pri mašni daritvi, molili, peli in se naužili božje besede in hrane, ki jo je posvetil mašnik g. Pavle Novak. Skrbeti moramo za dušno zdravje nam je dejal ^ V dvorani je ga. Tinka Loboda Oblak smiselno povezovala zamišljen večer. Vrstili so se pozdravi in zahvale za izpeljavo tega projekta s podporo Urada Republike Slovenije za Slovence po svetu, društva Slovenija v svetu in mnogo drugih dobrotnikov. Mladi so predstavili grb, ki so ga sami zamislili in ga je za to priložnost prilagodil za oder gospod Tone Oblak. Almanah ,,Oj, srečna leta!" - že štirideseti v zgodovini S.T. -, za katerega vsebino je vestno in ljubeznjivo delala gospodična Metka Mizerit, za tisk pa skrbel inž. Jože Lenarčič. Predstavili so tudi triptih, v katerem je na kratko opisano delovanje slovenskih šol v Argentini in nastanek RAST-i, ki ga je oblikovala Erika Indihar. Občudovali smo lahko tudi lesene izdelke z grbom, za katere je v glavnem skrbela gospa Marija Kržišnik Belič. Vse to bodo mladi ponesli v Slovenijo, ki jih bo vnovič sprejela, kot bodoče abituriente. V njihovem odrskem prikazu smo ugotovili, da doživljajo bogato prepletanje dveh domovin: slovenska in argentinska folklora, povezava, petje ob spremljavi kitar, prečne flavte in klarineta, recitacije in lastna stvaritev v pesmi RASTi XXXVII so izraz mlade energije, ljubezni in spoštovanja do dedovanih vrednot. Tudi hvaležnost so iskazali v besedah Cintije Seljak in Erike Omahna. Program, ki so nam ga pjikazali abiturjenti, si je zamislila gospa Marta Jenko Škulj, in je tudi skozi vse leto, soboto za soboto, vodila njihove vaje, s pomočjo gospe Alenke Čop Malovrh. Koreografijo plesov pa sta pripravila profesorja Marcelo in Mariela. Vabilu na ta večer so se odzvali člani profesorskega zbora, predsednica ZS ga. Alenka Jenko Godec in številni sorodniki in prijatelji. Dijake sta pozdravila ga. ravnateljica prof. Neda Vesel Dolenc, g. Franci Cukjati v imenu delegata Dušnega pastirstva in tudi starši smo dodali svoje želje. Vsa organizacija večera je bila v rokah družin RAST-i XXXVII. Vse je lepo uspelo, ker je vsak odgovorno izvršil delo in pomagal kjer je bilo potrebno, tudi takrat, ko je prišel na vrsto prijateljski razgovor ob skrbno pripravljenem prigrizku ^ Prva zimska noč, najdaljša noč ^ Nam pa je bilo tako lepo, tako toplo! Še domov se nam ni zdelo! Dragi otroci! ... Nikdar ni bil brez smisla trud za vrednote ^ ^ Vložili ste svoj čas v dva poštena bančna računa: slovenska šola in srednješolski tečaj ^ ^ To ni le maturitetno potovanje ^ slovenstvo boste lahko doživljali v polno ^ na pristnih tleh, v srečanju s tam bivajočimi in drugimi Slovenci, ki so, kot mi, raztreseni po svetu ^ ^ Uživajte ta vaš skupni čas, iščite soglasja, izmenjavajte mnenja, občutke, sprejemajte drugačnost, utrdite spoštovanje in prijateljstvo ^ ^ Priporočajte se Bogu, ob sebi prepoznavajte Jezusa, občutite Marijin objem ^ Srečno pot in srečno vrnitev! ,,Pa pridni bod'te!" Z ljubeznijo Vaši starši PD: Za vse tiste, ki želite spremljati RAST po Sloveniji, lahko to storite na naslovu: www.sedemintrideset.blogspot.com V soboto, 7. junija, nas je obiskal državni sekretar g. Zorko Pelikan. Okoli 12. ure so se pripeljali na Pristavo g. sekretar, njegova soproga, hčerka in sin, g. veleposlanik RS v Buenos Airesu prof. Avguštin Vivod in ga. Marjana Vivod. Pri vhodu jih je sprejel predsednik doma g. Edvard Ken-da v imenu Pristavskega odbora in ga. Veronika Zurc Bohova v imenu šole dr. Franceta Prešerna. Ker so bili v šoli še med poukom, so goste povabili, da obiščejo šolske otroke po razredih, da tako vidijo kaj in kje se učijo slovenskega jezika. Ker so imeli ravno vaje za očetovski dan, so jim pokazali kaj so se naučili: starejši recitacije pesmic, najmlajši pa pri-zorček s plesom in petjem. Pokazali so jim našo kapelo, ki je posvečena bratoma sv. Cirilu in Metodu, knjižnico in ostale prostore naše Pristave. Ura je bila že ena preč in otroci so končali pouk tako, da so se poslovili od g. sekretarja s petjem argentinske in slovenske himne, ter izobesili zastave. Medtem, ko so čakali na kosilo, saj je na žaru že dišalo, smo poslušali v živo intervju z. g Pelikanom na slovenski radijski oddaji. Sledilo je kosilo s Pristav-skim odborom in predstavnikom organizacij, v prijetnem pogovoru. Predsednik Edvard Kenda je gostom na kratko opisal delo na slovenski Pristavi in predstavil vse organizacije, ki v njej delujejo. Zahvalil se je za vso podporo, ki smo jo deležni s strani Urada. Za tem so visokemu gostu izročili za spomin argentinski ,,poncho" in almanah ob 50-letnici slovenske šole. Gospe Maji pa je predsednica krajevne zSmZ ga. Marta Križ Golobova podarila knjigo ,,Moja Zgodba" in šopek rož. Tudi g. veleposlanik in žena sta bila deležna daru. Na tem se je g. Zorko Pelikan zahvali za vse, kar prispevajo k ohranjanju slovenstva tako daleč od slovenske zemlje, zlasti pa duhovnikom ,,ker sigurno brez njihovega dela ne bi bilo slovenskega jezika v slovenskih domovih." Čas jih je priganjal in obiska je bilo konec, saj so morali naprej na srednješo ski tečaj. Za spomin in pred odhodom so se vsi navzoči slikali pred kipom dr. Franceta Prešerna. Lepo in domače je bilo. Hvala lepa za Vaš obisk in kmalu nasvidenje. Veronika Zurc Boh SAN MARTIN Vaši uspehi - O pelikanih veva pravzaprav le to, kar sva brali v knjigah. Da so velike vodne ptice z dolgim kljunom in kožnato vrečo pod njim. Poznava jih le po slikah, nikoli pa še nisva nobenega videli v živo. Kaj še, da bi sploh kak pelikan kdaj posedal na najinih vejah ali gnezil pod najinima krošnjama! O Zorku Pelikanu sva vedeli le to, kar v« I • nasi uspehi sva prebrali v Svobodni Sloveniji. Da je državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu in da bo od 1. do 8. junija na obisku pri rojakih v Urugvaju in Argentini. ,,Kako nama bo lepo, ko se bova ponovno v živo srečali z njim!" sva si rekli. G. Zorko Pelikan je v nedeljo, 8. junija, prihitel v Slovenski dom San Mart^n, a ne sam. Prišel je z družino in v spremstvu veleposlanika RS prof. Avguština Vivoda in gospe. Cenjeni gostje so se v kapeli zavoda Srca Jezusovega udeležili slovenske sv. maše, ki jo je daroval g. Pavle Novak. Srečanje smo nadaljevali v gostinskih prostorih Doma pri skupnem zajtrku. Pozdravil je predsednik Doma, dr. Viktor Leber, in gostom izrekel toplo dobrodošlico. Državnemu sekretarju je predstavil vse organizacije, ki redno delujejo v slovenskem Domu, in opisal življenje v njem. Prav posebno se je g. Pelikanu zahvalil za podporo, ki jo na raznih področjih domu nudi Republika Slovenija. Izrazil je tudi željo, da bi se do sedaj navezani stiki s Slovenijo le še bolj krepili. Predsednik je poklonil gostom spominček iz porcelana, na katerem je pobarvan grb sanmartinskega doma. G. Pelikan je vse navzoče ljubko nagovoril. Midve sva kar z dvorišča vlekli na ušesa in zapisovali besede gospoda sekretarja, ki je med drugim dejal: „Nekateri govorijo o čudežu. Tukaj ni čudeža. Prisotna je ljubezen do slovenskega naroda in organizirano delo vseh. Zelim, da bi vaša vera, ljubezen do domovine segla do nas. Tu nam lahko pomagate, da bomo bolj začutili veselje do slovenskega naroda, ki ga premalo ljubeče dojemamo. V Sloveniji spremljamo vaše delo, napore, uspehe. Mi v Ljubljani si mislimo, da so vaši uspehi naši uspehi. Smo del istega naroda, zato si moramo medsebojno pomagati, se krepiti, se spodbujati, da bomo bogatejši v duhovnem smislu. Odhajam poln dobrih vtisov, zahvaljujem se za pomoč in pozornost. Povsod sem opazil pozitiven napredek. Tukaj se slovenstvo krepi, povečuje." G. Pelikan se je pred odhodom še prav posebno zahvalil g. veleposlaniku za organizacijo potovanja in spremstvo pri obisku. Vse navzoče je pa opozoril, da bodo 1. julija odprli spletni portal za Slovence po svetu. Ze vnaprej se je tudi priporočil za poročanje o dogodkih iz Argentine. Srečanje smo nadaljevali ob kavici, ob dobrotah iz domače kuhinje in seveda ob prijateljskem kramljanju. Gostom in navzočim bi se še kar sedelo, a naše goste je žal priganjal čas, saj so se iz Slovenskega doma peljali na letališče. Odbor Slovenskega doma v San Martinu se g. Zorku iskreno zahvaljuje za prisrčen obisk. Gotovo gospod sekretar našemu delu sledi preko poročil, povezan je z nami preko elektronske pošte in preko naših organizacij. Gotovo pa še prav posebno rad prileti med nas, da se z vsakim lahko sreča v živo, se z njim rokuje, pokramlja, da ponese košček Slovenije nam, ki smo si daleč od nje uredili prijetna gnezda. Sanmartinski lipi SKA Slovensko francoska pisateljica Brina Svit Literarni odsek Slovenske kulturne akcije in veleposlaništvo Republike Slovenije v Argentini sta omogočili literarni večer s pisateljico Brino Svit, ^katere pravo ime je ©vigelj-Merat Brina. Srečanje v obliki intervjuja in predstavitev zadnje Svi-tine knjige je imelo potek v mali dvorani Slovenske hiše, v soboto, 17. maja ob 18. uri. Ta je bil že četrti obisk Brine Svit metro-polite Buenos Airesa. Pisateljica se je rodila v Ljubljani in pripada srednji generaciji evropskih ustvarjalcev. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je diplomirala iz francoskega jezika in književnosti ter iz primerjalne književnosti in literarne teorije. Od leta 1980 živi v Parizu. Je avtorica številnih romanov. Sama prevaja svoja dela v slovenščino. Redno pa piše tudi za slovenske časopise in revije. Brina Svit je tudi posnela nekaj kratkih filmov ter radijskih iger. Njena literarna dela so prevedena v druge evropske jezike. Na letošnjem 34. mednarodnem sejmu v Buenos Airesu je bila ena od udeleženk okrogle mize z naslovom „Iz maternega jezika v prevzeti jezik: pisatelji prekoračeval-ci meja", ki so jo organizirali veleposlaništva Slovenije, Nemčije, Francije in Grčije. Tik pred odhodom v Pariz si je želela spoznati našo organizacijo ter predstaviti svojo zadnjo knjigo Coco Dias ali Zlata vrata. Tako, da je imela Slovenska kulturna akcija premiero predstavitve te knjige. Kako je prišlo do izdaje te knjige, opisuje avtorica sama na zadnji strani ovitka: ,,Pred sabo imate resničen roman. Jaz sicer nisem Valerie Nolo, čeprav sem pred letom in pol zares srečala plesalca tanga z imenom Coco Dias. In rekel mi je natanko isto kot na prvi strani romana: Če napišeš o meni knjigo, te bom naučil plesati. Kljub temu, da sem bila sredi pisanja druge knjige in se mi je zdelo, da znam plesati, sem sprejela kupčijo; dobro sem vedela, da mi nihče nikoli več ne bo predlagal česa podobnega. To je torej zgodba, ki se odvija v Parizu, blizu metrojske postaje Zlata vrata, a tudi tam, kjer je tango doma, v Buenos Airesu." Pisateljico je pozdravila in predstavila predsednica Slovenske kulturne akcije dr. Katica Cukjati. Razgovor z avtorico romana pa sta vodila lektorica in prevajalka Mojca Jesenovec in pesnik Vinko Rode. Publika je z veliko pozornostjo sledila sproščene in zanimive odgovore Brine Svit. Tako smo se soočili s pričetki njenega pisateljevanja, literarne strukture njenih del, z občutki pisanja v slovenščini in v francoščini, kaj pomeni materin jezik in kaj predstavlja novi prevzeti jezik v drugi državi. Zvedeli smo, kaj za pisateljico predstavlja pojem slovenstva, francostva in evropejstva; kateri pisatelji so ji tačas priljubljeni in zakaj; zakaj se loteva še drugih oblik literarnih ustvarjanj poleg romanov, od kod takšna navezanost na tango in Buenos Aires; kaj ji pomeni tango kot besedilo, glasba, ples, življenje; kako sprejemajo v Sloveniji njena literarna dela, načrti za bodočnost, gospodarska plat literarnega ustvarjanja in še mnogo drugih tem. Po tem svojskem intervjuju so sledila tudi dopolnilna vprašanja s strani publike. Kot rečejo v Argentini ,,kot zlata sponka programa", pa nam je pisateljica odlično zaplesala s spremljevalcem en tango in eno milongo. Po plesu sodeč je protagonist knjige natančno izpolnil svoj del pogodbe. Lep večer se je končal z nadaljnjim klepetom in zakusko, katere so se udeležili poleg odbora SKA nekateri tukajšnji navdušenci literarnih stvaritev. Razstavljala je Andrea Quadri Brula Prva letošnja likovna razstava je bila v prostorih male dvorane Slovenske hiše v soboto, 31. maja ob 20. uri. Okusno in kvalitetno razstavo je pripravila nam že znana umetnica Andrea Quadri Brula, na vabilo vodje likovnega odseka prof. An-drejke Dolinar Horvat. Slikarko je pozdravila in predstavila v slovenščini in španščini dr. Katica Cukjati. Umetnica se je rodila v Buenos Airesu. Dokončala je študije na državni šoli za umetnike Prilidiano Pueyrredon. Dosegla je tudi licenciaturo (magisterij) v antropologiji. Nadaljuje študije na buenosaireški univerzi o antropološki znanosti v zvezi z umetnostjo. Uspešno razstavlja v samostojnih in skupinskih razstavah od leta 1986 dalje. Razstava slik na tem večeru je bila že druga samostojna v okviru Slovenske kulturne akcije. Samostojne razstave je imela že v Slomškovem domu v Ramos Mejiji, Alianza Francesa, na argentinskem konzulatu v Colonia del Sacramento (Urugvaju), Universidad del Museo Social in Fundacion BankBoston. Zelo pomembna je njena dejavnost na področju gledaliških scen in dekoracije. V bližnji prihodnosti bo razstavljala v Museo Metropolitano v Buenos Airesu 12. avgusta letos. Povabljena je bila, da razstavlja v Tinjah v Sodalistas 13. septembra; 24. septembra pa na Svetovnem slovenskem kongresu v Ljubljani. Piktorične stvaritve Andree Quadri Brula vsebujejo kot glavno tematiko naravo, izstopajo cvetlice in drevesa brez listja, da pride bolj do izraza svetloba ozadja. Za ta večer je z velikim estetskim okusom oblikovalka Monika Urbanija pripravila odgovarjajoč prospekt program. Likovne stvaritve v tem kreativnem opusu so daleč od abstraktnosti; ne upodablja oseb in ne riše portretov, čeprav jo izredno zanima arhitektura. Najvažnejšo vlogo na platnih igrajo barve, ki imajo zanimive kontraste, svetlobe in odtenke, vendar so tonalitete oddaljene od močnih vročih koloritet, če izvzamemo svetlobe sončne barve. Umetnica je razstavljala svoja dela z uporabo najrazličnejših mešanih tehnik poleg akrila, ki kažejo na izredno mero iznajdljivosti in pristnosti. Bil je res večer lepote barv in harmonične svetlobe. V izredno velikem številu pa je bila razstava obiskana še v nedeljo po domobranski spominski proslavi. Dr. Katica Cukjati PRISTAVA V Očka moj očka! nedeljo na očetovski dan je bilo na Pristavi kar lepo število ljudi. Zbrali smo se pri maši, ki jo je daroval naš duhovni oče gospod Kukovica. Peli so mladci s posebno spremljavo in sicer flavtami in violinami, za katere je vso skrb prevzela Lučka Čop s pomočjo gospoda Pavšerja. Tudi berila in vodstvo maše so imeli na skrbi mladi, ter skupaj z očki brali povezavo, prošnje, berila in nesli darove. Tako, da so res vsi sodelovali z ljubeznijo in se Bogu zahvalili za žive in rajne očke. Gospod Kukovica nas je povabil, naj zapojemo Hvala Večnemu Bogu. Predsednik Edvard Kenda nas je pa prosil, naj zmolimo molitev za Argentino, saj smo v težkih trenutkih v naši deželi. Vsak je nekaj dodal, kakor doma, ko vsak nekaj reče, da se razumemo, preprosto in lepo ... Zastopniki organizaciji so pozdravili očke: v imenu mladcev Luči Ayerbe, v imenu mladine Karina Schiffrer, v imenu zveze Marta Golob, v imenu Pristave Edvard Kenda. Povedali so, kako jih imamo radi, da se zavedamo kako skrbijo za nas, pa čeprav vedno ne pokažemo hvaležnosti. Po maši nam je mladina postregla z zajtrkom v spodnji dvorani. Ko pa je zazvonil zvonec, smo bili že vsi gor, saj so nas otroci Prešernove šole presenetili s zelo zanimivim nastopom. Po zamisli Monike Kenda so nas peljali v svet lutk. V izvedbi Lučke Papež so nam prikazali, kako je prav majhen mož hotel imeti novo obleko, pa se ni zadovoljil z nobenim krojačem, ker so mu pravili, da ne potrebuje veliko blaga. Ko pa je dobil enega, da mu je prosil več je bil vesel, ni pa vedel, da je ta naredil obleko še zase in za svoje tri otroke. Tako je bil hud nanj da ga je spodil s posestva. Vsega so bili drugi krivi, ni se pa zavedal svoje ošabnosti. To so uprizorili otroci petega razreda, ki ga vodi Veronika Boh. Zatem so lutke napovedovale vsako točko in sicer šesti in sedmi razred (Andrejka Papež Cordoba) je uprizoril Ciciban posluša očetovo uro. Potem je pa prišel poštar za osmi razred in vsakemu prinesel pošto z vsebino, kaj bo ko bo velik. To pismo so napisali očku in je bilo zanimivo poslušati, kako si v razredu Marjane Roža-nec izbirajo poklice. Na vrsto so prišli prvi, drugi, tretji in četrti razred, ki so nam pokazali, kaj vse delajo z atijem če gleda TV, če se lovijo, če ga objame, kako je ati vesel če so pridni in na koncu so mu še zapeli pesmico. Atija je uprizoril Boris Golob, učiteljice so pa Lučka Papež, Nevenka Grohar, Helena Zarnik, Veronika Petelin, Polona Lazar in Marjanka Ayerbe. Za vsem tem je pa stopil še čarovnik Čič firič, ki ni znal čarati nič (Tomaž Grohar) in vsi od četrtega razreda naprej so pod vodstvom Gabi Križ zapeli to pesem ob spremljavi na klavirju ge. Anke Gaser. Ko so otroci stopili z odra, se je na ekranu razvil film s slikami vseh očkov pristavskih šolskih otrok. Kako so uživali otroci in starši, ko so se gledali; res zanimiva točka. In za konec so lutke povabile vse očke na oder in so otroci in očki skupaj zapeli: „Mi se imamo radi". Pomagala sta z glasovi otrok Karolina in Luka Kenda, pri vsej elektronski napravi je bil Tomaž Kenda, z mikrofoni se je ukvarjal Pavel Grohar. Vsem, posebno pa Moniki Kenda, najlepša hvala. Res je bilo lepo, prijetno, preprosto, domače. Kako lepo je, ko nas je toliko na Pristavi. Ko nas otroci razveselijo z nastopom. OČKA, HVALA TI ZA VSE!!! Maruča NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI INFLACIJA V JUNIJU Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so se junija v primerjavi z majem zvišale za 0,9 odstotka, k čemur so velik delež prispevali dražji naftni derivati. Finančni minister dr. Andrej Bajuk pravi, da gre za posledico zunanjih šokov, s katerimi se soočajo vse države EZ, hkrati pa opozarja na pomanjkanje konkurence pri trgovini na drobno. Gospodarski minister Andrej Vizjak je pa je ocenil, da je inflacija je občuten problem tako v Sloveniji kot Evropi in svetu, povezana pa je z nekaterimi globalnimi gibanji, tudi cen energentov in surovin. Ob tem je izpostavil zlasti visoko rast cen nafte in dodal, da vlada na področjih, kjer ima vpliv, vodi restriktivno politiko. NA BORZI PO AVSTRIJSKO Dunajska borza si želi razvoja slovenskega kapitalskega trga, zato bo kot novi lastnik Ljubljanske borze to spodbujala k razvoju novih produktov, kar naj bi povečalo likvidnost na borzi, poskrbela pa bo tudi za prenos znanja in sodelovanje z drugimi borzami v regiji. Avstrijci bodo tudi spodbujali državo, da preko borze privatizira čim več podjetij. MARIBORSKA NADSKOFIJA PRODALA SVOJ DELEŽ T-2 Družba Gospodarstvo Rast se je 19. junija dogovorila, da celoten svoj delež v telekomunikacijskem podjetju T-2 proda finančni družbi Finetol. V nadškofiji glede Finetola menijo, ,,da bo primeren družbenik v hitro razvijajočem se telekomunikacijskem podjetju T-2 ter da bo skupaj z ostalimi družbeniki skrbela za uspešen nadaljnji razvoj družbe T-2". Podatkov, kolikšen delež so prodali in po kakšni ceni, niso navedli. Kot je znano, je mariborska nadškofija bila lastnica T-2 prek svoje družbe Gospodarstvo Rast, ki je 42-odstotni lastnik T-2. Za prodajo se je odločila, ko je bilo razvidno, da T-2 trži tudi visoko erotične in pornografske programe. NOVO MESTO SE JE STRESLO Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so v sredo, 25. junija, ob 16. uri in 9 minut zabeležili zmeren potresni sunek. Po prvih podatkih je bilo žarišče potresa 50 km jugovzhodno od Ljubljane v okolici Trebnjega. Preliminarno ocenjena magnituda potresa je bila 3,0, intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju pa je bila IV. stopnje po evropski potresni lestvici. Po prvih podatkih so potres čutili prebivalci Novega mesta in okoliških krajev. PO SVETU POGAJANJE EU - RUSIJA Predstavniki Evropske unije in Rusije so se pretekli petek srečali v prvi krog pogajanj za novi sporazum o strateškem partnerstvu, ki bo pravni okvir za sodelovanje med stranema. Osrednja pozornost je bila namenjena strateškemu značaju sodelovanja in sporazumom na področjih gospodarstva, okolja, svobode, varnosti in pravičnosti, zunanje varnosti ter raziskav in izobraževanja. Druga pomembna komponenta sporazuma so bile zaveze, ki sta jih Evropska unija in in Rusija dali na mednarodni ravni. Delegacijo Evropske unije jo je vodil vodja generalnega direktorata za zunanje zadeve Eneko Landaburu, rusko pa stalni predstavnik Rusije pri Evropski uniji Vladimir Čižov. Obe strani sta dogovor o začetku pogajanj dosegli na vrhu v zahodnosi-birskem Hanti-Mansijsku 27. junija. BETANCOURT Kolumbijska vojska je v sredo 2. julija iz rok levičarske gverilske skupine FaRC osvobodila 15 talcev, med njimi francosko-kolumbijsko političarko Ingrid Betancourt, ki so jo ugrabili pred šestimi leti. Spor med gverilci in vlado traja že 40 let, v tem času pa je po ocenah visokega komisariata Združenih narodov za begunce povzročil že 3 milijone beguncev. Čeprav se je število ugrabljenih v zadnjem času zmanjšalo, pa je v rokah različnih paravojaških skupin še vedno več kot 500 ljudi, med njimi jih največ zadržuje prav omenjena gverilska skupina FARC. Med 15-imi osvobojenimi talci so v ujetništvu preživeli več kot 10 let. Svetovno najbolj znana talka pa je bila vsekakor francosko-kolumbijska državljanka 46-letna Ingrid Betancourt, ugrabljena leta 2002, ko je kandidirala za predsednico. ,,To je čudež, ki ga želim deliti z vsemi, ki so trpeli z mano, mojo družino, otrokoma ... To je ponos za vse Kolumbijce, saj v zgodovini ni poznane bolj brezhibne operacije," je po osvoboditvi dejala Betancourtova, ki je uspešno reševanje pripisala tudi Božji roki, saj v akciji ni bila prelita niti kapljica krvi in izstreljena niti ena krogla. RAST V GOSPODARSTVU Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquin Almunia meni, da se bo gospodarska rast v območju evra v drugi polovici leta umirila. Prvo četrtletje je bilo po njegovih besedah zelo dobro oziroma boljše, kot so predvidevali. Ob tem ocenjuje, da bi se v prihodnjem letu gospodarska rast znova lahko povečala, če bo vzpostavljeno zaupanje na finančnih trgih. Almunia je še dejal, BOŽIDAR BAJUK - 50 LETNIK V seznamu letošnjih jubilantov imamo zapisanega tudi profesorja Božidarja Bajuka v Mendozi. (...) Jubilantovo javno udejstvovanje je bilo znano že doma, še bolj pa v begunstvu in emigraciji. Rodil se je 4. junija leta 1908 na Dunaju. Po končani klasični gimnaziji v Ljubljani leta 1927, je diplomiral na fil. fak. ljubljanske univerze l. 1931 iz klasične skupine, prof. izpit iz klasičnih jezikov in slovenščine je pa napravi leta 1936. (... ) Po prihodu v Mendozo je od vsega početka vodil in organiziral slovensko izseljensko življenje. Bil je tajnik Pripravljalnega odbora za ustanovitev Društva Slovencev v Mendozi, organiziral je pevski zbor ter ga vodil do marca 1951. Po ustanovitvi mendoškega Društva je bil njegov prvi tajnik. Vsa leta vodilno sodeluje pri delu odseka Slov. fantovske zveze, v Dekliškem ter v dijaškem krožku. Skupno s katehe-tom sodeluje z vso vnemo v slovenskem tedenskem šolskem tečaju. Vsa ta leta v Mendozi piše članke za razne slovenske protikomunistične emigrantske liste in revije. (... ) SLOVENCI V ARGENTINI ADROGUE Domobranska proslava Našo domobransko prireditev (22. junija) je začela črtica Lojzeta Novaka Zgodbe neznanih vojakov. Sledila je recitacija štirih sonetov Vladimirja Kosa pod naslovom Srečanje s smrtjo. Bogoslovski pevski zbor je zapel štiriglasno venček Nebo žari. Osrednja točka programa je bil govor, v katerem smo zrli domo-branstvo v njegovih miselnih osnovah. Zaključil je prireditev venček domobranskih koračnic (plošče), razporejenih po časovnem zaporedju in zvezanih med seboj s potrebnim besedilom. Vsa prireditev, ki je bila uokvirjena v okusno pripravljen prostor (rdeča zavesa, zgoraj domobranski grb, spodaj Slovenija, iz katere raste navzgor velik križ, na levi besede: dom, narod, Bog in na desni velika slovenska zastava, ki spodaj v loku končuje v mejah Slovenije), je spet oživila tisti zgodovinski čas in izzvenela v hvaležnost do naših vojakov. BARILOCHE 7. redni letni občni zbor SPD Bariloche 21/6 so zborovali bariloški slovenski planinci. Poročila odbornikov so podala razvoj društva v preteklem letu in pokazala na planinske storitve in gospodarski napredek. (... ) Bariloško sekcijo SPD bo v prihodnjem poslovnem letu vodil sledeči odbor: predsednik Lojze Grze-tič, tajnik Peter Arnšek, blagajnik Blaž Razinger, gospodar Milan Godec, odborniki: Joško Simčič, Jože Polegek, Janko Habjan. VA OSEBNE NOVICE V petek dne 4. julija t.l. sta dospeli v Buenos Aires z ladjo Biancamano ga. Marija Češnovar in njena hčerka gdč. Marjetka Češnovar, žena odn. hčerka g. Viktorja Češnovarja, biv. blagajnika Društva Slovencev. Obe ob prihodu pozdravljamo in jima želimo v novi deželi veliko sreče in zadovoljstva. Svobodna Slovenija, 10. julija 1958 - št. 28 RESUMEN DE ESTA EDICION da se mu evro, upoštevaje razvoj menjalnega razmerja z drugimi svetovnimi valutami, zdi precenjen. DAN MLADIH Mladi po svetu se že veselijo svetovnega srečanja v Sidneyu, ki se bo potekalo od 15. do 20. julija. Svetovnega dneva mladih se bo udeležil tudi papež Benedikt XVI. Številni so že odpotovali v Avstralijo, kjer bo tako kot po navadi en teden pred uradnim začetkom dogodka dnevi po škofijah. Mladi bodo v tem času sodelovali pri svetih mašah in različnih dobrodelnih dogodkih. REUNIÖN DEL CONSEJO El pasado lunes 7 del corriente tuvo lugar el Ljubljana la segunda reunion del Consejo del gobierno de la Republica de Eslovenia para los eslovenos por el mundo. Ademas del presidente de gobierno Janez Janša, ministros y secretarios de Estado, intervinieron con distintas propuestas y observaciones los trece delegados que representan a las comunidades eslovenas diseminadas por distintos pa^ses y continentes. (Pag. 1) VOTO EN EL EXTERIOR El tribunal constitucional esloveno, rechazo la propuesta de un grupo de diputados que plantearon para las proximas elecciones en Eslovenia que los ciudadanos eslovenos en el extranjero no tengan derecho a voto. Esta iniciativa de los delegados de partidos de izquierda tiene su base en la posibilidad de que existiese fraude en la votacion. Para su fallo el tribunal considero que al negarles el voto, se estar^an violando los derechos ciudadanos. Cabe recordar que el proximo 21 de septiembre se realizaran las elecciones parlamentarias en Eslovenia. (Pag. 1) ALPINISMO En Bled transcurrio la primera conferencia de montanistas eslovenos, donde se reunieron escaladores de todo el mundo y de Eslovenia. En las palabras introductorias el presidente del parlamento esloveno France Cukjati dijo que no encontraran nacion alguna que este tan enamorada de sus montanas y colinas como la eslovena. Al respecto, senalo un dato que parece confirmar lo expresado: casi el 3% de la poblacion es miembro de algun grupo de montana. El primer disertante del encuentro fue nuestro compatriota argentino-esloveno Peter Skvarča que hablo sobre el alpinismo y la identidad eslovena. (Pag. 2) DE VIAJE Los alumnos del srednješolski tečaj estan por estos d^as realizando su "viaje de egresados" a Eslovenia. Previo embarque, se despidieron de sus afectos y presentaron el numero cultural que llevaron de viaje el pasado sabado 21 de junio. Si quieren saber donde andan o que estuvieron haciendo por Europa ingresen a www.sedemintrideset.blogspot.com (Pag. 3) LA VISITA CONTINUAL En este numero seguimos con la entrega de las cronicas con motivo de la visita del secretario de gobierno para los eslovenos por el mundo, Sr. Zorko Pelikan. En las paginas leeran lo concerniente a su visita en los centros eslovenos de Castelar y San Mart^n el sabado 7 y domingo 8 de junio, respectivamente. En Castelar tuvo la oportunidad de visitar el curso de idioma esloveno y siguio el encuentro con un almuerzo con los representantes de las instituciones que trabajan en el centro. En San Mart^n el secretario de gobierno esloveno participo de la misa en esloveno y luego, ya en el centro, hubo tiempo suficiente para el desayuno. (Pag. 3) ;FELIZ D^A PAPA! En el centro esloveno de Pristava el domingo del d^a del padre fue especial. Luego de la misa, en la cual el grupo de adolescentes canto acompanados por violines y flautas, vinieron las salutaciones a todos los papas. Los chicos del curso esloveno no quisieron dejar pasar la fecha y prepara-ron grandes numeros art^sticos: una obra de t^teres, drama-tizaciones, canciones y muchas cosas mas alegraron a todos los padres en su d^a. jEspecialmente, cuando vieron sus fotos en la pantalla gigante! Fue para todos un domingo especial, lleno de amor y carino. (Pag. 4) CULTURA La escritora esloveno-francesa Brina Svit estuvo en la Argentina con motivo de la 34. Feria del Libro. En sus d^as por nuestro pa^s pudo estar el 17 de mayo en el Centro Esloveno y compartio sus experiencias con el publico. Por otra parte, el 31 de mayo se realizo la primera exposicion de arte en el salon secundario del Centro Esloveno. La artista Andrea Quadri Brula presento algunos de sus trabajos que tienen como tema principal a la naturaleza; se destacan las flores y los arboles sin hojas, para destacar la luminosidad del fondo. El 12 de agosto la artista expondra sus obras en el Museo Metropolitano de Buenos Aires. (Pag. 4) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: miloS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Marko Vombergar, Katica Cukjati, Mirta Rant Ayerbe, Vera Breznikar Podržaj, Regina Leber, Veronika Zurc Boh, Maruča Zurc Čeč, Edvard Kenda in Matjaž Čeč. - Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 150, pri pošiljanju po pošti $ 190, Bariloche $ 175; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (54-II) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O