GOSPODARSTVO
LETO XVIII. ŠTEV. 509 CENA LIR 35
POŠT. PLAČ. V GOT.
PETEK, 30, OKTOBRA 1964
SPED. IN ABB. POSTALE GR. II
TRST, UL. GEPPA 9 . TEL. 38-933
Težka dediščina laburistične vlade
Zelo hitro je nova angleška laburistična vlada po prevzemu oblasti že 26. oktobra sprejela celo vrsto protikonjunkturnih u-krepov: s 15 odstotnim povišanjem davščin na vse vrste uvoza, razen na tobak, hrano in osnovne surovine, skuša zmanjšati velikanski deficit v plačilni bilanci. Znižala je posredne davščine na blago namenjeno za izvoz, povečala v nekaterih primerih izvozne kredite. O vseh teh merah je obvestila ameriško vlado v Washingtonu ter po vrsti vse pomembnejše evropske države zlasti pa članice Evropske gospodarske skupnosti. Potolažiti jih je hotela, da so to mere samo začasnega značaja in prav je. da je to napravila, ker posebno evropskim državam to omejevanje angleškega uvoza ni prav. saj so nekatere na čelu z Italijo in Nemčijo pripravljale potrebno, da bi olajšale angleški vstop v. Evropsko skupnost ali Pa vsaj da bi omehčale francoski odpor proti gospodarskemu pribVževanju Velike Britanije Evropi.
Dediščina, ki jo je laburistična vlada po 13 letih, suhih opozicijskih letih, sprejela na svoja ramena, je prav tako grenka in polna odpovedovanja in varčevanja, kakor je bila leta 1950.
Dohodki so od poletja 1963 stalno padali in je bilo ravnotežje v državnem proračunu čedalje bolj pasivno. Uvozi so v lanskem letu dosegli rekordno višino, čeravno se angleška industrijska proizvodnost ni premaknila navzgor niti za las. Mezde so v zadnjih 12 mesecih močno porastle. Zunanja angleška trgovina je v svojem poročilu za letošnji september pokazala največji mesečni deficit.
Prejšnja konservativna stranka .ie vzela prav zadnje mesece velik kredit od deseterice glavnih evropskih centralnih bank. Ta kredit bo morala sedanja angleška vlada zamenjati čimorei z dolgoročnim posojilom Mednarodnega deviznega fonda (IMF). Ti razširjeni kreditni sporazumi pa bi lahko razrahljali stalnost in trdnost šterlinga če ne bi bila ta dovoljno zaščite-
na. Zaradi tega je treba takoj i davščinami podprli prav sindi-popraviti bilanco dohodkov in kati, ki so doslej v interesu ma-plačilno bilanco, da bi se celot- lih potrošnikov vedno zagovar-
no gospodarsko stanje Anglije popravilo in ozdravilo.
BOJ MONOPOLOM IN ZEMLJIŠKIM STAVBENIM
CENAM!
Kako rešiti te akutne gospodarske probleme? Konservativna vlada se je držala metode zaviranja notranje prevelike konjunkture s kreditnimi omejitvami. Upravičeno jo je zaradi tega laburistična stranka obsojala, da so takšne mere samo prehodno učinkovite, ker bi mogli zaradi te"a utrpeti škodo gospodarska ekspanzija in mednarodna konkurenčna sposobnost angleške industrije. Laburisti so tako metodo tudi zato odklanjali, ker dandanes ne more biti v Angliji govora o preveliki konjunkturi in potrošnji. Sporazumno s stališči angleških gospodarskih kroeov noče laburistična vlada ničesar slišati, da bi zaustavila koniuntkuro, ampak rajši išče rešitve v maksimalnem izkoriščanju vseh ob sjo'ečih oosmtbrskih sil. Laburisti upajo, da bodo s tujimi krediti pridobili na času. da medtem modernizirajo industrijske obrate in iih usposobilo za trdo mednarodno konkurenco.
Wilsonova vlada bo ukrenila razne mere ne le za pospeševanje zunanje trgovine, ampak tudi za dvig tehničnega znanja v industriji.
Angleški narod pričakuje od laburistične vlade, da bo začela energično izvajati tudi zakonodajo proti monopolom, ki je do sedaj ležala neuporabljena v ministrskih miznicah. Posebno težko so ljudie občutili cene v trgovini na drobno, ki so bile med posameznimi velikimi trgovinskimi družbami medsebojno domen'ene jn povezane. Močni trgovski krogi pa kaioada pričakujejo. da bo laburistična vlada pobiiala inflacijo lažie kot konservativci, ker ima dobre odnose z močnimi angleškimi sindikati. In res so vsaj nove mere po znižanju uvozov z večjimi
Dtmokratičiia naloga svetovnega mnenja glede sprememb v Sovjetski zvezi
Vsa državna vodstva na svetu in med temi še posebno zahodnih držav s tako imenovano kapitalistično državno ureditvijo so mirno sprejela na znanje spremembe v vodstvu Sovjetske zveze in zaželela celo obilo u-speha novim državnim voditeljem.
Sovjetska zveza je prav v zadnjem desetletju pod vodstvom Hruščova pokazala, da je tehnično in civilizacijsko ena izmed najmočnejših držav na svetu, a njegova vztrajna politika zadnjih let za mimo sožitje je naletela pri vseh državah, z izjemo Kitajske in nekaterih njenih državnih sosed v območju kitajske zunanje politike, ne samo na razumevanje, ampak na konkretno odobravanje in odu-ševljen pristanek kakor kaže primer na področju omenjene prepovedi atomskih poskusov.
Javno mnenje v svetu pa seveda vidi razna protislovja v razlogih o spremembi, a protislovja so posebno močna na ideološkem področju. To zadeva predvsem najrazličnejše stranke v svetu: tiste, ki zastopajo stališča večstrankarskih parlamentarnih demokracij, pa druga, ki gredo do raznih odtenkov enostrankarskih sistemov v državah z ljudskimi demokracijami.
V Sovjetski zvezi velja realistično vzeto, da je legalna sprememba vlade, če jo sklene centralni komite Komunistične partije Sovjetske zveze. To se je zgodilo in zato nihče ne odreka legitimnosti sedanji sovjetski vladi.
Pač pa je Hruščov ogromno in močno državno tvorbo, Sovjetsko zvezo vpeljal v sodobno dvajseto stoletje s tem, da je na 20. in 21. kongresu začel rušiti vse ogrodje, vse opaže, ki so jo dalje od drugega sveta. To je delal vztrajno skozi osem let in posledice tega njegovega rušenja ovir proti demokratskim tokovom se pozna pri številnih komunističnih strankah sveta, s katerimi ie stal prekipevajoči človek in zviti državnik Nikita Sergej evič v ozkem osebnem stiku.
Ves svet in velikanska večina komunističnih strank se je že navadila na Sovjetsko zvezo pod Hruščovim vodstvom kot na državo v kateri ni nekih tajnih gibal Stalinove dobe. v kateri je že rastla kritika ne samo tujih držav z drugačno ureditvijo, ampak tudi lastnih mer in u-krepov.
Prav zaradi tega niso mogli javno svetovno mnenje in komunistične stranke v svetu, ki so po svoje vzeto kovači javnih mnenj zelo obširnih ljudskih krogov v svetu, sprejeti navedb sovjetskih vodilnih krogov o vzrokih, ker so sedanji sovjetski voditelji računali s preveliko naivnostjo in lahkoYemostjo, če že ne. kot nekateri tuji krosi postavljajo, s prezirom javnih mnenj, po vzoru prepšnjih ča-
sov stalinskega slabega spomina.
Ideje in tudi praktično uveljavljanje teh idej v svetu so napravile dolgo pot v svetu, tako da je škodljivo za Sovjetsko zvezo delati v največji tajnosti in brez navedbe pravih vzrokov tako, kakor so izpeljali sedanje spremembe.
Ni se čuditi, da se v tem ugibanju pojavljajo teze o državnih interesih, ki naj bi bili izpostavljeni nevarnosti no Hru-ščovem odklonilnem stališču na-sproti kitajski zunanji politiki, češ da je Hruščov' s tem odprl nehote novo fronto jn da se je Sovjetska zveza znašla nenadoma pred dejstvom dveh front: zahodne in vzhodne ter d=> so zato vojaški krogi terjali Hru-ščovov odstop.
V svetu vlada že povsod upravičena skepsa proti vmešavanju vojaških krogov v državne posle, od pentagona pa do sovjetskega glavnega štaba in tako postavljanje dveh front, vzeto iz starih ropotarnic, ne bi smelo pripeljati v modemi Sovjetski državi do skrivnostnih sprememb, do navajanja razlogov, ki so blago rečeno naivni, in do prijemov, ki so vse orel kot demokratični, gledani tudi s stališča leninskega centralnega demokratizma.
Javno mnenje vseh držav in tudi številne komunistične stranke v svetu opravljajo v interesu svetovnega zaupanja ih vere v resnično miroljubno sožitje zgodovinsko pomembno poslanstvo, ko terjajo nojasnilo na neumlii
jali čim prostejši uvoz tujega blaga.
Cene zemljišč so bile v Angliji zaradi njene konservativne miselnosti zelo visoke in so zavirale sodobno stanovanjsko izgradnjo. Saj je še zdaj v mnogih angleških mestih celotna zemlja, na katerih ta mesta ležijo, v rekah redkih zemljiščnih posestnikov. Celokupno angleško javno mnenje in ne samo v laburističnih krogih je pripravljeno na to, da se laburistična vlada loti z krepkimi ukreni pobijati te zemliiščne cene. Pričakujejo na. da ostaneio zaščitena zemljišča, ki iih rabijo za kmetijsko proizvodnjo.
Prevladuje mišljenje, da ne bo angleška laburistična vlada toliko časa ničesar ukrenila glede podržavljenja jeklarske industrije in tudi ne ukrenila dru gih tipično socialističnih ukrepov, dokler ne spravi v red ca lotno angleško gospodarstvo ki je v zadnjih 12 mesecih konservativne vladavine zašlo na tako razrvane poti brez izgleda na rešitev.
Velika pomoč laburistični vladi bo podpora vsemogočih angleških sindikatov.
Potrebna je kreditna pomoč italijanski zunanji trgovini
Predstavniki italijanskega gospodarstva sodelujejo pri delu posvetovalnega medministrskega odbora, ki ga je ustoličil minister za zunanjo trgovino. Odbor proučuje prilagoditev veljav, nih predpisov v a ogledu zavarovanja in financiranja kreditov izvoznikom. Potrebna je, da se najdejo ustrezne mere zaradi zboljšanja možnosti uveljavitve italijanskih proizvodov na tujih trgih, posebno v deželah v razvoju.
Razpravam, ki so sedaj v teku, se je uvrstila študija, ki jo je pripravila IRI-jeva Služba mednarodnih odnosov. Gre za koristno delo zaradi spoznavanja problema in nosi naslov «La politica di sostegno delle espor-tazioni a pagamento dilaziona-to*. V tem delu, ki je bilo objavljeno v skrčeni obliki v zadnji številki Notizie IRI, se potrjuje. med drugim, da se italijanski izvozniki nahajajo v podrejenem položaju nasproti ti: stim iz konkurenčnih držav, v tujini obstaja namreč bogata mreža financiranja izvoza, mnogo bolj razčlenjena od italijanske in v stanju, da nudi široko
in zanesljivo delovno osnovo. Opozarja se, da je predvsem za manufaktume industrije, v prvi vrsti instrumentalnih proizvodov, komponenta «izvoz» bistvenega pomena v sedanji konjunkturi, ki jo označuje delno neizkoriščena proizvajalna zmogljivost. V omenjenem delu beremo, da po ocenah ZN, uvoz instrumentalnih dobrin držav v razvoju bo dosegel do leta 1957 vrednost 6 milijard dolarjev ali več kot 3.700 milijard lir. Z ozirom, da je kupna moč teh držav še omejena, je očitno, da bo izvoz iz vsake industrijske države toliko večji čim širše bodo njihove kreditne zmogljivosti na kratek, srednji a največ na daUši rok.
Perspektive za afirmacijo Italije na novih tržiščih in celo o-hranitev že pridobljenih pozicij slonijo na zmožnostih italijanske industrije v dajanju takih kreditnih pogojev, ki ne smejo biti slabši od tistih, ki jih nudilo tekmeci.
Posebna primerjava v tem pogledu je posvečena možnostim, ki jih imaio izvozniki Belgije, Francije, Nemčije, Anglije in
ve nedemokratske metode ori spremembah v Sovjetski zvezi. I ljati na svetovnem tsgu
Stalno
primanjkovanje srebra kot denarne osnove
V	času tako imenovane »latinske zveze» sta veljala zlato in srebro za osnovo denarnega sistema. Toda kasneje so pričeli odkrivati določene pomanjkljivosti zlata pri kovanju denarja, zaradi česar je vloga zlata za denarno uporabo precej popustila. Posledica tega je bila, da je tudi srebro domala izginilo z denariega trga. Najdemo ga le še kot zlitino z drugimi kovinami v nekaterih «divizionalnih» kovancih, v uradnih rezervah osrednjih bančnih zavodov pa igra zelo skromno vlogo. Srebro naj bi torej propadlo kot denarna osnova. Tako pravijo nekateri.
V	resnici se dogaja ravno nasprotno. Srebra je v sedanjem času prav malo. Povpraševanje po njem je tolikšno, da ea več ne kaže hraniti v bančnih blagajnah. Podjetje Handy & Har-man ve povedati ,da je lansko leto znašal svetovni primanjkljaj srebra okrog 100 milijonov unč; US Bureau of Mineš zatrjuje, da je dsegel 170 milijonov unč, a po računih Siscoe Mi-nes of Montreal celo 273 milijonov unč. Naj bo pravilno to ali ono število, dejstvo je, da srebra primanjkuje, a perspektive za prihodnjost so kaj slabe. Poraba srebra na svetu se v^ako leto poveča za približno 7 odsto. a proizvodnja ne raste v enaki meri; pravzaprav za zdaj še v nobeni državi ne predvidevajo povečanja proizvodnje. rudi svetovne zaloee srebra se pošto poma krčijo. Tako ima ameriška zakladnica v zalogi 1.400 milijonov unč «troy*. ki pa nodo pošle prav gotovo že v prihodnjih štirih letih.
V	Združenih ameriških državah svetujejo strokovnjaki, naj bi nekoliko zmanjšali uporabo srebra za kovance. S tem bi preprečili, da neuravnovešenost cen povzroči uničenje pomožnih ko vancev po 1,38 dolarja zaradi prevelikega kopičenja v zakladnicah. Drugi snet naglašajo, da je treba v prvi vrsti zavarovati zaloge srebra v ameriški zakladnici in pri tem namigujejo na dejstvo, da rabijo Sovjeti za vesoljske poskuse mnogo srebra; tega pa sami proizvajajo malo, zaradi česar ga morajo nabav-
Tudi v septembru presežek v italijanski plačilni bilanci
Vse kaže, da se italijanska plačilna bilanca zadovoljivo zaključuje iz meseca v mesec. Po podatkih italijanske Državne banke se je italijanska plačilna bilanca zaključila v avgustu s presežkom približno 160 milijonov dolarjev, medtem ko se je v istem mesecu lani zaključila s primanjkljajem 183 milijonov dolarjev.
Podatki za dobo enega meseca niso še merodajni za dokončno oceno. Na vsak način pa lahko ugotavljamo, da se je v avgustu ponovil pozitivni pojav, ki ga beleži bilanca prejemkov jn izdatkov s tujino. Lani so se valutame rezerve Italije zmanj šale, letos pa nasprotno se polagoma večajo. V lirah znašajo te rezerve 1.695,6 milijard (julij 1964), ki pridobijo na pomenu, če pomislimo, da od letošnjega marca .najkritičnejšega meseca v pogledu rezerv, so se te postopoma dvigale. Od marca do apri-la je dvig znašal 7 milijard, od aprila do maja 35 milijard in v juniju in juliju 91 odnosno 98 milijard. Tudi v avgustu so se verjetno dvignile, manjkajo pa za enkrat podatki o tem.
Za mesec september ni še znan skupni rezultat italijanske plačilne bilance. Po nekaterih podatkih bi se dalo slutiti, da se je ta zaključila tudi v septembru z aktivnim saldom, ki va nekateri cenijo na 150 milijonov dolarjev. Točen presežek nam bo znan, ko bo Banka dTtalia objavila podatke za vse postavke, ki na eden ali drugi način vplivajo na končni saldo. Potrebno ie namreč točno oceniti uvoz-izvoz, tj. trgovinsko bilanco. Tudi v tem pogledu je današnji položaj neprimerno boljši od lanskega.
Trgovinska izmenjava v septembru je bila nasplošno zadovoljiva. Je to mesec v katerem je izvoz, predvsem kmetijskih proizvodov, zabeležil nov porast, medtem ko je uvoz snet popustil. Nekateri smatrajo da 'e dvig izvoza le trenuten, prehoden pojav, z ozirom na to. da dvig i z-voza ima svoj izvor v prodaiah v tujino jx> ne prav zadovoljivih cenah. Z druge strani pa po-puščanie v uvozu bi imelo deloma svoj izvoz v upiranju podjetnikov po obnovi zaloge surovin. V tem slednjem primeru bi se moralo prej ali slej zabeležiti zastoj v manufakturni proizvodnji.
Nai bo že kakorkoli, nekega lepega dne oodietniki bodo pač
morali obnoviti zaloge, kar bo povzročilo potrebo po kreditih. V tem primeru ni izključeno, da se bo morala politika, ki io vodijo finančne oblasti z vso strogostjo. omehčati. To bo imelo za posledico dvig uvoza in pritisk na plačilno bilanco. Breme, ki bi v tem primeru izhajalo iz uvoza surovin za predelovalno industrijo in nato izvoz manufaktur-nih dobrin, ne bi smelo predstavljati za italijansko plačilno bilanco bojazen.
Naj dodamo še, da so se v septembru zabeležile zadnje znatne pozitivne postavke od turizma, četudi v manjši meri kot v prejšnjih mesecih. Iz urad nih podatkov izhaia. da ie turizem ob koncu avgusta dal presežek 513.5 milijona dolarjev, tj. malenkost manj kot avgusta 1963, ko je ohesežek znašal 514,9 milijona dolarjev.
Ni lahko napovedati skupni rezultat leta. Zadnje trimesečje bi znalo prinesti znatne spremembe. Predvideva se večji u-voz surovin, kot smo že omenili Verjetno bi se moral povečati uvoz prehranjevalnih izdelkov z ozirom na večjo potrošnjo v zimskih mesecih mesa in maščob. Tudi ni mogoče reči. da se bo
(Nadaljevanje na 2. strani)
Mattarella v Moskvi
Na povabilo sovjetskega ministra za zunanjo trgovino Patoli-čeva je obiskal Moskvo italijanski minister za zunanjo trgovino Mattarella. Ministra sta vzela v pretres vprašanje trgovskega sodelovanja med obema državama, ki se že vrsto let prav ugodno odvija po zaslugi raznih dvostranskih sporazumov. Od ie-ta 1958 do 1963 se je trgovina med Italijo in Sovjetsko zvezo povečala skoraj štirikrat. Ministra sta se zlasti razgovarjala o vzrokih, ki so privedli k skrčenju izmenjave v prvi polovici letošnjega leta in o načinu, kako to popraviti. Ugotovila sta, da so resnične možnosti za povečanje medsebojne trgovine v prihodnjih letih, a te slone na osnovi čim številnejših srečanj med italijanskimi in sovjetskimi gospodarstveniki. Zlasti bi Italija morala povečati dobavo strojev in opreme sovjetskim industrijskim obratom in ladij
ZDA. V omenjenih državah obstajajo naslednje oblike financiranja izvoza: financiranje izvoza s sredstvi trgovskih bank, financiranje z denarnimi sredstvi, financiranje z neposrednim posredovanjem investitorskih u-stanov, financiranje z bilančnimi sredstvi. V nekaterih od o-menjenih držav je prišlo do vedno večje uporabe sistema dovoljevanja kreditov naravnost tujim izvoznikom. Poleg tradicionalne metode kreditiranja domačih izvoznikov je nastal tako še sistem kreditiranja izvoza z odloženim plačilom, kar je značilno za zadnja leta.
Ukrepi, ki so nujno potrebni, da se izboljša italijanska konkurenca na tujih trgih, so po mnenju omenjene študije naslednii: zagotovitev primernega obstoja sredstev Centralnega Mediocre-dito. ki na ' bi dopuščal nepretrganost intervencii v korist izvoznikov in katerih bremena ne bi smela biti večja od podobnih v tuiini; potreba po sistematični finančni intervenciji države, ki naj bi bila v staniu, da na »krožni* osnovi izpopolnjuje potrebe no kreditnih sredstvih. Koristnost razvijanja dejavnosti posebnih ustanov na polju financiranja kreditov za tuje u-voznike; potreba oo večiem po sredovanju — želeti je boli sistematičen sporazum na najbolj primerni ravni med vladno politiko o pomoči nerazvitim državam in spodbudami gospodarskih podjetnikov v pogledu javnih nosoiil in dobavami.
Poleg tega mora nova izvozna Politika naiiti svoio organsko u-redjtov v notranlj gospodarski politiki. Taka ureditev mora zaradi kompleksnosti gospodarskih pobud nasproti nerazvitim državam hiti daljšega roka in brez razlikovanj. Potrebno pa 'e vnel la ti razumno kreditno politiko predvsem v korist tistih produktivnih sektorjev, ki so se razvili nrav zaradi izvoza. Treba le torej pa.zliivo oceniti potrebe teh sektorlev in misliti na morebitno krizo, ki hi jih lahko zaiela zaradi padca naročil, z vsemi posledicami za narodno o-ocnodarstvo Italije.
Jugoslovansko - avstrijska blagovna izmenjava končno pred novo liberalizacijo
Že od 19. oktobra trajajo razgovori v okviru jugoslovansko avstrijske mešane komisije za blagovno menjavo med obema državama na Dunaju. Ni čudno, da se ti razgovori vlečejo, ker gre za korenite spremembe v dosedanjem zunanje - trgovinskem izmenjavanju.
S sedanjimi metodami ni bila zadovoljena ne ena in ne druga stran. Več let so o tem razpravljali in še pred sklicanjem sedanjega zasedanja so marsikatere zaviralne odredbe starih trgovinskih medsebojnih sporazumov odpravili. 24. oktobra t.l. so odpravili klirinški sistem, ki je trajal vsa povojna leta ter bo sedaj veljalo plačevanje v konvertibilnih valutah. Avstrija bo lahko plačevala šilingih ali pa kateri koli drugi konvertibilni valuti, Jugoslavija pa ne bo mogla plačevati v svoji valuti, z dinarji, ker ti niso konvertibilna valuta kakor je izrecno omenilo posebno sporočilo avstrijske državne banke.
Jugoslavija ne bo imela več nobenih težav s plačevanjem svojega uvoza iz Avstrije, ki kar za 34% prekaša jugoslovanski uvoz v Avstrijo, ker razpolaga s približno 375 milijoni šilingov, ki so jih pustili letošnji avstrijski turisti v Jugoslaviji ter zraven še s 100 milijonov šilingov za tranzitni prlstaniščni promet preko Reke.
Kakšne so jugoslovanske želje glede načinov medsebojne blagovne izmenjave?
1.	Odprava kontingentiranja in posebnih uvoznih dovoljenj (licenc) za uvoz jugoslovanskega blaga v Avstrijo.
2.	Popolna liberalizacija trgovine.
3.	Odprava dosedanjega diferencialnega uvoznega sistema nasproti jugoslovanskemu bi a gu, medtem ko je avstrijsko blago imelo na jugoslovanskem tržišču prednost.
4.	Kot pridruženi član G ATT želi Jugoslavija, da uvede Avstrija zanjo ustrezni izvozni liberalni tretman.
Avstrija pa ima glede jugoslovanske želje po popolni liberalizaciji trgovine med obema državama te pomisleke:
1. Jugoslovanske izvozne pre-
Italijanski Jug pod ameriškimi žarometi
Američani so res optimističen narod, za naše okuse dostikrat prelahkovemi. že nekaj desetletij niso imeli nobene gospodarske krize in zato vse gledajo s precej rožnatimi očali. Tudi na probleme južne Italije gledajo z vzhičenjem, morda pa tudi zato, ker je cela vrsta njihovih podjetij tamkaj angažirana s svojimi kapitali.
Znanemu ameriškemu tedniku «Time» vzbuja občudovanje seveda «strada del sole*, ki so jo prejšnje dneve odprli in ki je stala od Milana do Salerna 468 milijonov dolarjev ter se zdaj pomika proti mesinski ožini. 18 milijonov južnih Italijanov je v zadnjih letih preskočilo stoletja ter prešlo iz starodavnega kmetijstva v najsodobnejšo industrializacijo. V nekaterih krajih še zmerom žive v kamnitih kočah z ošiljeno streho kot nekje v Sudanu, in žena še zmerom koraka tri korake za možem po cesti.
Leta 1964 pa ima italijanski Jug največjo in najsodobnejšo jeklarno, največjo petrolejsko rafinerijo in največjo petrokemično industrijo. Neapelj je takoj za Genovo drugo naj večje italijansko pristanišče in je že tako industrializiran, da se nima kam več širiti. V Caserti severno od Neaplja se je zbralo okoli 100 raznih industrijskih objektov. Na nekdanjih pontin-skih močvirjih južno od Rima je Latina postala pomembno središče jeklarstva, farmacevti-
brodarjem. Mattarella se je se-1 ke in kinematografskih studi-stal tudi z guvernerjem sovjet- jev. Z odkritjem metana so kar ske državne banke Poskonovom. I tri petrolejske družbe prihitele
Znani italijanski dnevnik cCorriere della sera* iz Milana je priobčil pred kratkim precej zanimiv članek slovitega italijanskega znanstvenika-sociologa Alberonija, ki obravnava v velikih potezah bodoči razvoj italijanske družbe. Zaradi zanimivosti priobčujemo celotni članek v prevodu, brez naših lastnih mnenj in pripomb.
Med najvažnejšimi pojavi našega sodobnega življenja, pravi znani italijanski sociolog Albe-roni, je nastanek «nove nevtralne Italije*. V kakšnem smislu je to povedano? V smislu, da sedanja Italija oz. njeno prebivalstvo odvrača svoje zanimanje od vseh ideologij, docela pa posveča svojo dejavnost vsakdanji »realnosti*, se pravi problemom vsakdanje potrošnje: politično je naše ljudstvo postalo brezbrižno nevtralno.
Dva činitelja sta verjetno vplivala na ta čuden preobrat. Prvo je, da izgublja Italija značaj «arhipelaga* to je agregata etničnih, zgodovinskih, socialnih otokov, ki so se še do nedavnega zelo razlikovali med seboj in med katerimi je bilo le malo stikov. Iz dneva v dan se dežela postavlja pod realnim
Italija pod lečo slovitega sociologa
Bolj nas zanima lagodno življenje kot obramba načel in ideologij
skupnim imenovalcem in postaja obširna nacionalna enota.
Na drugem mestu pa je treba staviti dejstvo, da so ljudske mase prešle iz zelo velike socialne občutljivosti iz povojne dobe na položaj «blagostanja». O-ba pojava sta si sicer tesno povezana med seboj, vendar moramo preceniti vsakega posebej.
Najvidnejša značilnost nekdanje Italije je bila njena razko-sanost. Neka duhovita osebnost je pravilno ocenila, da Italija ni «nacija» temveč »kolekcija*. Toda hiter razmah popularnih prometnih zvez in sredstev pa še pojav »standardiziranega* po. trošniškega blaga (isto in enako na vseh tržiščih) sta vpeljala znatne spremembe v to nekdanjo narodno strukturo. Ta dva činitelja sta pripomogla več do »poenotenja* italijanske države, kot celo stoletje prejšnje politične enotnosti.
Vsakdanja potrošnja istih iz-
delkov pa še celo istih modelov, navdušuje za iste »mite* (oboževane osebnosti) za iste »zvezdnike*, igralce in pevce, vse to, povezuje ljudi, ter jih vodi po enosmerni poti. Povečana trgovska izmenjava zbližuje državljane med seboj, a jih' zbližuje le na osnovi »konkretnih* »afari-stičnih* ali recimo poslovnih stikov. Izcimila se je iz tega toliko zaželjena italijanska »integracija*, to je »priličevanje* italijanskih mas med seboj, toda izcimek na tei podlagi je seveda nekaj drugega kakor če bi se ostvaril na podlagi ideologij ali resničnega nacionalizma ali vsaj zgodovinskih in tradicionalnih teženj.
V prvih povojnih letih je Italija 1 doživljala Idejno zelo razgibano obdobje. Prekvašena ie izšla iz osvobodilnega antitota-litarne borbe ter mrzlično iskala nove cilje pod okriljem svobode, socialne pravičnosti in de-
splošni ekonomski »standard*. (Alberoni pravi, da je kulturno »integracijo* nadomestila »poslovna integracija*).
Državljani so zdaj naenkrat odkrili neko »obljubljeno deželo* v svoji lastni domovini, neko »novo* Italijo, deželo katere
■notacije. Okoli leta 19« „ je	2jt
pokret konkretiziral v določene in toge politične stranke, ki pa so vpeljale nov tip, rekli bi, vertikalne razkosanosti. Vendar so bila leta, ko so se množice živahno bavile z ideološkimi vpra sanji, ter se čvrsto udejstvovale na politično-kultumem polju.
Po vojni je začel propad zanimanja za ideološko -politična vprašanja
Zgodilo pa se je — in to se v zgodovini narodov kaj rado zgo-di_ — da je začela krivulja politične soudeležbe naglo propadati; po dosegi neke višje življenjske ravni je napetemu idejnemu navdušenju sledila pusta in dokaj prozaična borba za vsakdanje interese, lov na Konkretne izboljške Ideale je nadomestila potrošnja Prehod je bil tem hitrejši, čim bolj se je višal
beležena, temveč se odražajo na Milanskem velesejmu. Prave i-deje so zbledele. Italijanske množice, ne glede če je kdo katolik ali laik. demokrat ali to-talitarec. verujejo vse v iste reči, vsi so odkrili isto življenjsko pot. isti »way of life*.
Ko gre za televizor, za pralni stroj, za hladilnik, za »giradi-schi», za «week-endski* izlet, pa tudi ko gre za popevke ali za ocenjevan 'i raznih »divov* kinematografske. športne in druge »oboževance* ali malike, takrat se vsi enodušno strinjajo in vsi enoglasno prikimavajo. Naj se preprirajo komunisti in demokristjani, liberalci in socialisti o zadnjem političnem govoru, toda. če Dogovor nreide na avtomobil ali na znano oevko no-stanejo na mah enega srca in ene misli, če se stara Italija ni obregnila ob Garibaldija se nova ne bo ob Mini.
(Konec prihodnjič)
v prej neznatno Ferrandino v pokrajini Matera in začele tam graditi svoje industrijske tovarne. V Avgusti na Siciliji je rafinerija Esso privlekla toliko industrij, da imenujejo Sicilijanci to pokrajino »Piccola Milano*.
V	14 letih od 1950 dalje .ie italijanska vlada vrgla na Jug 9 milijard dolarjev v ceste, ener-getične naprave, šole in stanovanja. To je pripravilo ZDA, Sve. tovno Banko in še razne druge mednarodne kreditne agencije, da so radevolje dale še one velika posojila. Italijanska vlada je s «Cassa del Mezzogiorno*. z znižanimi davki, z uvozi raznega blaga oproščenega carine, z brezplačnimi stavbišči, z obilico kreditov ;n s poceni delavsko silo privabila domače in tuje industrije na Jug. Prve so se seveda pojavile italijanske državne industrije: ENI. IRI. v Neaplju je nor. IRI s svojo razvejano industrijsko delavnotjo zgradila za ist.ko industrij?ko panogo po eno tovarno, V manjši meri so prišla na Jug tudi zasebna industrijska podjetja, ker so vedela, da so tam še neizčrpana tržišča poleg tolikin davčnih o-lajšav. Italijanski industrijski velikani v Severni Italiji so sklenili premestit; svoje direkcije v Rim, da bi bila bližje Jugu. Med njimi so imena kakor Olivetti, Montecatini in Alta Romeo. Postopoma so na začela odpirati svoje industrijske obje*ta na Jugu tudi ameriška velepodjetja. American Cyanamid, Esso Gulf, Goodyear, Litton Industries. Pfizer. Raytheon, Remington Rand. Willys itd.
V	Tarantu so zgradili velikansko jeklarno, ki je stala 500 milijonov dolarjev. Gradili sta jo »US Steel* družba in »Italslder*. Leta 1965 bo proizvajala 2 milijona ton jekla, a zaposlevala 4500 delavcev. Zraven so zgradili še veliko cementarno za potrebe jeklarne. Modernizirali so tudi zastarele oristaniščne naprave. «Royal Dutch Shell* namerava odoretl še novo rafinerijo. Dohodek na glavo se je v Tarantu v zadnjih 4 letih podvojil-
Največio spremembo na Jugu na predstavlja to, da se je miselnost prebivalstva spremenila. Pridobili so si industrijsko pojmovanje.
V	Brindisiju gradita z združenimi kanitali »Montecatini* jn »Shell* 300 milijonov vreden petrokemični kombinat. ,
Plima notranjega seljenja se je zato zdaj obrnila in se že deloma vračajo južnjaki s severa potrebnim strokovnim znanjem, da bi se zaposlili doma.
Zdaj odhajajo ljudje iz dežele Furlanija - Julijska krajina na delo v Milan. Turin in druga severno-italijanska mesta, morda ni več daleč čas, če bo tako trajalo, da bodo hodili naši strokovnjaki na delo v Brindisi, Ta-ra-nto in v sicilijansko »Piccola Milano*?!
mije dosegajo celo 30% premije in s tem tolčejo avstrijske domače proizvajalce za blago, ki ga Jugoslavija uvaža v Avstrijo. Avstrija ima tudi na tretjih trgih zaradi jugoslovanskih izvozov. podprtih z močnimi držav, nimd premijami, prec"j težav.
2. Ali bo Jugoslavija šilinge zaslužene s trgovino v Avstriji, uporabila resnično tudi v Av-striii in ali jih ne bo konvertirala ali pa porabila na nekem tretjem tržišču?
JUGOSLAVIJA BO POSTALA
REDNA ČLANICA GATTA
Jugoslavija bo po avstrijskih vesteh postala že do konca prihodnjega leta popoln član GATT ter bo s tem morala uživat* kot vsaka članica prednostno ravnanje v trgovini z Avstrijo. Na Dunaju so mnenja, da bo zaradi naj novejših sprememb v Sovjetski zvezi verjetno Jugoslavija ne samo glede GATT ampak tudi glede drugih gospodarskih mednarodnih agencij zavzela bolj ugodno stališče.
Jugoslavija ima glede izmenjave električne energije poseben dogovor z Avstrijo. Do nastopa sedanjega deževja je zelo porastla visoka aktiva avstrijskega izvoza električne energije v Jugoslavijo, bo pa verjetno do pomladi nastopilo tudi v tej panogi ravnovesje.
Do sedaj ni bilo pravega ob-računavajnja glede zaslužkov nekaj tisoč jugoslovanskih delavcev v Avstriji in so v precejšnji meri jugoslovanski delavci svoje prihranke porabili v Avstriji za nakup industrijskega blaga (avtomobilov, kmetijskih in go-spodinskih strojev in podobnega).
Vsekakor tudi v Jugoslaviji pričakujejo, da bo odprava klirinškega sistema odpravila sle hemo zamrzovanje viškov z ene strani in s tem dala možnost neprimerno večji blagovni izmenjavi med obema državama.
V italijanskih gospodarskih krogih je vzbudilo začudenje dejstvo, da se Avstrija tako otepa liberalizacije trgovine z Jugoslavijo, kar je neogibno pri sedanjih normah, ki veljajo v mednarodni politiki. Mednarodne gospodarske agencije, med njimi OECD, se čudijo tako trdovratnemu upiranju Avstrije proti liberalizaciji.
Ves pretekli teden je potekal v napeti borbi okoli liberalizacije. Kakor kaže, se hočejo Avstrijci umakniti na linijo priznanja negativne liste, da bi bili v pomembnejših postavkah zaščiteni pred morebitnimi posle dicami liberalizacije.
Največja samopostrežna trgovina v Evropi
Nemški in francoski časniki prej, sedaj tudi nekateri italijanski, so prinesli zanimive članke o največji in racionalno urejeni samopostrežni trgovini v Evropi. Posnemamo nekaj podatkov, ki bodo verjetno zanimali tudi naše gospodarske kroge, vsaj iz radovednosti, če ne drugega.
To samopostrežno trgovino so zgradili Nemci. Odprli so jo v bližini Frankfurta, nosi pa me »Main-Taunus Zenter* in je do danes največja te vrste v Evropi. Organizirana je po vzorcu ameriških »Shopping centers*. to je, kot samostojna enotna grupacija skladišč in prodajal-nic, ki razpolaga z vsemi potrebnimi uslugami od razsvetljave, kurjave, dobavljanja vode, zbiranja in odnašanja smeti do poštno telegrafskih in telefonskih komunikacij in drugo.
Center je zgrajen na odprtem prostoru, 10 km oddaljen od Frankfurta in se razteza na površini 330.000 kv. metrov. Skoro vsa noslopja so enonadstropna. Dobavljanje in zalaganje z blagom se opravlja z zunanje strani medtem ko se vse prodajalne nizajo vzdolž 1.300 metrov dolge osrednje ulice. Vsaka prodajalna je organizirana kot samostojen oddelek, večinoma po sistemu samopostrežne trgovine ali self servisa z dostavljanjem kupljenega blaga neposredno do parkiranih avtomobilov.
Center leži v bližini velike pro-metne žile Frankfurt-Wiesbaden, kjer se odcepi cesta na Bari Soden. Z arterijami je povezan s številnimi rampami ali vzvišenimi nakladišči, ki se razvijajo v dolžino 2 km. Za avtomobilska nrevozna sredstva je poskrbljeno s parkirališčem, ki meri 120 tisoč kv. metrov .Pole" tega 80 avtobusov vzdržuje neposredno zvezo s Frankfurtom. Wiesbade-nom. Darmstadtom in Mainom ter manjšimi središči, kar > meni, da ta največia samopostrežna trgovina v Evropi služi površini z 2 milijonoma prebivalcev. To veliko tržno središče ima tudi svoj motel, več restavracij, bazenov in bencinskih črpalk za motorizirane kupce. Zgrajen je torej pravi kompleks samopostrežnih trgovin, času u-strezno opremljene z najmodernejšimi napravami za čim hi-trelšo postrežbo kjer ima kupec »dulce et utile*, a lastnikom ostaja le utile.
R. L.
•	HUDE POPLAVE V JUGOSLAVIJI. Zaradi močnega deževja v prejšnjem tednu, so reke v Sloveniji in na Hrvatskem prestopile bregove, kar je povzročilo velike poplave. V Sloveniji so bila najbolj prizadeta področja Maribora, Celja in Ptuja, pa tudi v Koprskem okraju je voda poplavila nekatere vasi. Precejšnjo škodo je voda prizadela posebno Izoli, kjer je bila poplavljena tovarna otroških igrač in pa v tovarni «Lesonit» v Ilirski Bistrici. Najhujše poplave pa so bile na Hrvatskem, kjer je Sava poplavila ves novi del Zagreba. Po zadnjih ocenitvah znaša materialna škoda o-krog 200 milijard dinarjev: na-Sli so tudi 18 človeških žrtev. V poplavljeni Zagreb, kjer računajo, da je 40.000 oseb brez strehe, prihaja pomoč iz vseh krajev Jugoslavije. Tudi države kot so Združene ameriške države. Italija. Zvezna republika Nemčija, Avstrija in druge, so izrazile pripravljenost, da pomagajo poplavljenim Zagrebčanom.
•	NEURJA. TUDI V ITALIJI. Več dni trajajoče deževje je turi: v Italiji prizadelo precejšnjo škodo. Reki Tevere in Pad sta prestopili bregove in poplavili na tisoče hektarov zemlje. Tudi na Siciliji ie izredno neurje prizadelo veliko škode posebno kmetom, ker jim ie popolnoma uničilo letošnji pridelek.
•	LJUBLJANSKI NADŠKOF O NARODNIH MANJŠINAH. Na tretjem zasedanju H. vatikanskega koncila, ki se bo zaključilo 21. novembra, je spregovoril tudi ljubljanski nadškof dr. Jože Pogačnik. Nadškof je med svojim govorom še posebno poudaril važnost priznanja pravic narodnih manjšin, kot jih je rajni papež Janež XXIII. razložil v svoji encikliki »Pacem in terris*.
•	SARAGAT POJDE V ANGLIJO. Italijanski zunanji minister Saragat je sprejel povabilo angleškega zunanj"ega ministra Gordona Walkerja, naj obišče London. Saragat odpotuje v London 4. novembra, kjer se bo z angleškim zunanjim ministrom razgovarjal o vrašanjih, ki zadevajo cbe državi. V Londonu se bo zadržal do 6. novembra.
•	TUDI DELEGACIJA ITALIJANSKE KOMUNISTIČNE PARTIJE ODPOTOVALA V MOSKVO. Poleg delegacij komunističnih strank Francije. Danske. Indije in Avstriie je v torek odpotovala v Moskvo tudi delegacija italijanske komunistične s ra.nke, da bi tam dobila podrobnejša pojasnila o nedavnih spremembah v vodstvu države. Delegacijo sestavljajo parlamentarci Sereni, Berlinguer in Buf-falini.
•	NOVA NEODVISNA AFRI-
MEDNARODNA TRGOVESA Ali se ne daživeti z ameriškimi pokojninami? AtOlllSka energija SC je (lokOIlCIlO Uveljavila
Zaključen 11. mednarodni sejem «Sodobna elektronika»
V prostorih Gospodarskega razstavišča je bil v nedeljo, 25. oktobra zaključen 11. mednarodni sejem «Sodobna elektronika» na katerem je letos sodelovalo 78 razstavi j aicev iz 14 držav, in sicer iz Avstrije, Belgije, Bolgarije, Danske, DR Nemčije, Francije, Italije, Madžarske, Nizozemske, Poljske, Švedske, ZDA, ZR Nemčije in Jugoslavije.
Sejem je obiskalo 65.780 obiskovalcev, kljub deževnemu vremenu, ki je trajalo ves čas sejma.
Program sejmov Gospodarskega razstavišča v I. 1965
X. sejem konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnja, izdelkov usnjarske predelovalne industrije in raznih modnih artiklov «MODA 1965» od 16. do 24. januarja 1965.
IV. mednarodni sejem obmejne blagovne izmenjave «ALPE-ADRIA* od 15. do 23. maja 1965.
XI.	mednarodni sejem vin, žganih pijač, sadnih sokov in o-preme od 27. avgusta do 5. septembra 1965.
XII.	mednarodni sejem elektronike, telekomunikacij, avtomatizacije in nuklearne tehnike »SODOBNA ELEKTRONIKA* od 2. do 10. oktobra 1965.
Mednarodni sejem pohištva in opreme za industrijo pohištva od 12. do 21. novembra 1965.
POLJSKO GOSPODARSKO
ODPOSLANSTVO V ITALIJI
Pretekli teden je dospelo na dvanajstdneven obisk v Italijo dvajsetčlansko gospodarsko odposlanstvo iz Poljske. Vodi ga pomočnik poljskega ministra za težko industrijo Z. Keh. Odposlanstvo je povabil v Italijo italijanski minister za zunanjo trgovino. Poljaki so imeli doslej že vrsto koristnih stikov s tukajšnjimi gospodarskimi organizacijami. Kakor je znano, se bodo 6. novembra pričela v Varšavi pogajanja za sklenitev novega večletnega trgovinskega sporazuma med Italijo in Poljsko.
Pristaniščna uprava in razvoj v zahodnoevropskih državah
Doslej najobsežnejši prista-niščni razvoj v Evropi je doseglo pristanišče «Europoort», ki je pravzaprav le zahodni, silno razširjeni del dosedanjega pristanišča Rotterdam na Nizozemskem. Za Europoort so delno že izgradili ali delno še grade razne najsodobnejše pristaniške na. prave, med njimi velikanska sidrišča z globokim morskim dnom za supertankerje'in velikanske tovorne ladje z nad 130 tisoč tonami nosilnosti. Dela za, to eminentno evropsko pristanišče so začeli že leta 1958 in jih bodo nadaljevali še nadaljnjih pet let. Večina sidrišč z globokim dnom že sprejema supertankerje. Strokovnjaki za pomorske gradnje cenijo, da bodo ta dela stala 800 milijonov nizozemskih goldinarjev ali 80 milijonov funtov. Večino tega denarja je investirala iz svojega sama občina Rotterdam, ki je najvplivnejši član novo ustanovljene ustanove «Renske oblasti za rečna ustja*. Na Nizozemskem upravljajo s pristanišči krajevne oblasti. Pač pa daje nizozemska vlada denarna, sredstva za čiščenje morskega dna in urejevanje vodne poti na reki Maas in njenem ustju. Vlada tudi plača velike vsote za zasipanje morja in Izgradnjo pol-derjev, zemeljskih ožin, ki naj branijo Europoort pred viharji Severnega morja. »Renska oblast za rečna ustja*, pa je obvezana, da skrbi za to, da so pristaniščne naprave povezane s cestno in železniško mrežo, ki pelje v Nemčijo in ostalo Evro-ŠKA DRŽAVA. Prejšnji teden ie jpo. Dalje mora ta ustanova skr-postala neodvisna še ena afri-' beti tudi, da se nenehno razšir-
V	Nemčiji so pristanišča pod upravo krajevnih oblasti. V Hamburgu je nristanišče v rekah deželne družbe, ki vodi pristanišče z več kot nolovico vsega tovora za Zahodno Nemčijo. Bonn nima nobenega opravka s financami za hamburško in druga pristanišča. Občina Hamburg se zdaj pogaja s krajevno vlado Spodnje Saške, da bi vzajemno napravili načrt za izgradnjo Kuxhavna.
Švedska vlada daje različne prispevke za pristaniščne srad-nje in za izvedbo petletnega načrta o izgradnji pristanišč, ki je že v delu. Toda ne glede na to vladno pomoč pa ostajajo pristanišča naprej nori upravo krajevnih oblasti. Danska krajevna pristaniščna oblast v pristanišču Aarhus gleda kot druge krajevne oblasti manjših skandinavskih pristanišč v prihodnost ter izdeluje načrt za novi bazen in povečano površino pritaniščnih pomolov, kar bo stalo 12 milijonov funtov.
V	Italiji je uprava pristanišč
in financ pod vodstvom rimske vlade, a v Jugoslaviji upravljajo pristanišča krajevna samoupravna podjetja, a država je doslej dajala denarna sredstva za"	pdstSniščne investicije.
ška država. Dosedanja Severna Fodeziia je bila do objave neodvisnosti britanska kolonija in se bo odslej imenovala republika Zambija. Za prvega predsednika nove države ie bil imenovan 40-letni Kenneth Kaundo. ki je na prrslavi priznanja neodvisnosti izjavil, da bo niegova država pojila prijatelistvo z vsemi državami in narodi.
m HČERKA POKOJNEGA NE HRUTA V JUGOSLAVIJI. Na povabilo predsednika Tita. nai obišče Jugoslavijo, ie v nedeljo prispela na dvodnevni neuradni obisk sosna Indha Gandi, indijski minister za informacije, hčerka pokoinega predsednika Nehruia. Gosna Gandi se ie v Jueoslaviii sestala z zveznim sekretarjem za informacije Vilkom Vrnterhalteriem. sprejel pa io ie tudi predsednik Tito s soprogo.
e POTRES NA DUNAJU. V torek ponoči so čutili na Dunaju močan potresni sunek. V Linzu so registrirali tri sunke. Potres so čutili tudi v drugih - mestih toda nikjer ni bJo žrtev. Zvedelo se ie. da ’e bil notres tudi v Budimpešti, Pragi in na Madžarskem.
iajo in modernizirajo no potrebi vse pristanščne naprave Rotterdama, ki ie že tako največje svetovno pristanišče, kar se tiče obsežnosti letne ladijske to-naže. Končni cilj tega velikanskega pristaniškega kompleksa Rotterdam - Europoort je ustvariti dovoli primerno in obsežno izhodišče za Evropsko gospodarsko skupnost.
Čisto nasprotno od krajevnega upravaljanja pristanišč na Nizobemskem pa so v Franciji napravili še korak naprej k še večji centralizaciji, k še večjemu nadzorovanju francoskih vladnih organov nad francoskimi pristanišči. Francoski parlament izda še ta mesec zakon, ki določa, da se mora vladna pod-pora nristandščem zvišati od 50 na 80 odsto investiranih sredstev ter da bo prenesel na vlado vso odgovornost za pristaniško vzdrževanie. Francosko država bo celo dajala 60 odsto sredstev tudi za izboljšave v pristaniščih in za sekundarne dejavnosti, to ie za izgradnjo novih skladišč. Vlada ie izbrala šest poglavitnih pristanišč ki bodo uživala to posebno vladno pomoč: Bordeaux, Marseillies. Dunkirk, Rouan, St. Nazaire, Nantes in Le Havre.
Ameriški najbolj razširjeni tednik »Time* poroča, da stremi ameriško delavstvo sedaj ne samo za povišanjem mezd, ampak tudi da doseže višje pokojnine kakor dosedaj in pa krajšo službeno dobo za upokojitev. Skozi leta je že bogata ameriška družba dajala Američanom večje mezde, večje ugodnosti od življenja in boljšo vzgojo. Zdaj pa hočejo Američani še varen življenjski pristan ob koncu svojega življenja s tolikšnimi prihodi, da bi mogli čimprej nehati z delom in vzdrževati sebe in svoje družine. Več kot 25 milijonov delavcev ali približno polovica zaposlenih v zasebni industriji je vključenih v 34.000 industrijskih upokojenskih ureditvah, a 2,300.000 delavskih u-pokojencev že prejema pokojnine od industrij v vrednosti 2,4 milijarde dolarjev. V sporazumih, sklenjenih med delavskimi organizacijami in vodstvi industrijskih podjetij, je določitev pokojnin glavna postavka. Pravkar končana pogajanja med delavsko organizacijo Auto-Wor-kers in avtomobilskimi podjetji so dovedla do povečanja mezd in tudi delavskih pokojnin. Na podlagi tega uspeha avtomobilskih delavcev so se druge delavske organizacije še bolj opogumile in povsod pritiskajo na priznanje delavskih pokojnin.
še pred sporazumom, sklenjenim pred enim tednom v avtomobilski industriji, je dobival delavec s 30 let službe 400 dolarjev mesečne plače, a v primeru upokojitve 210 dolarjev pokojnine od industrije vključno z njegovim socialnim zavarovanjem. Zdaj, po sporazumu bo dobival 254 dolarjev pokojni-ne. Ta pokojnina znaša več kot jo povprečno dobivajo delavci v industriji. Vendar pa so močne družbe, kakor napr. petrolejske, še bolj širokosrčne. Po 30 letih dela dobiva delavec pri Standard Oil of Indiana 343 dolarjev mesečne pokojnine, pri 'Du Pontu 298, pri Cities Services 297 in tako naprej. Po državnih podatkih so naj večje pokojnine pri podjetju Grumman Aircraft, kjer lahko pride upokojenec do 415 dolarjev meseč ne pokojnine. Najslabše pokoj, nine imajo v oblačilni industriji, komaj 176 dolarjev mesečno.
Vendar pa vztrajajo delavske organizacije tudi pri tem, da bi se skrajšala delovna doba za u-pokojitev. In res so v četrtini novih delavskih pogodb že določila o bolj zgodnji upokojitvi. Chrysler UAW spodbuja delavce, naj se čimprej dajo upokojiti. Industrija tovornih avtomobilov že daje pokojnine 250 dolarjev po 30 letih 'službe. Te-
oretično je že mogoče, da dobijo nekateri delavci pokojnino s 47 leti, ako so zgodaj začeli delati. Atlantic and Gulf Coast shipping družbe pristajajo na u-pokojitev že po 20 letih redne službe. Nekatera podjetja prigovarjajo delavcem, naj gredo v pokoj že s 60 in 65 leti. Sinclair Oil Westinghouse in druge so skrčile delovno dobo od 65 na 62 let. Delavske organizacije hočejo ustvariti z zgodnjimi upokojitvami delovna mesta za mlade nižje kvalificirane delavce, ki bi jih sicer zadela avtomatizacija in pa proizvodno zaostajanje. Pripraviti je treba tudi mesta mladini do dvajset let, ki pričenja preplavljati delovni trg in je med njimi največji odstotek brezposelnosti. Strokovnjaki menijo, da bo-želja po večji u-dobnosti v življenju sprožila splošno upokojevanje pri 60 letih, če ne morda še pri manj letih. In pri stalno razvijajoči se družbi ter pri naraščanju avtomatizacije v ZDA se zde upokojitvene prednosti neogibne, zlasti če bo čedalje večje število starih delavcev razpolagalo v pokoju z dovolj veliko kupno močjo, ki je tako pomembna in življenjsko važna za zdrav razvoj vsega gospodarstva.
PS. Zdelo se nam je potrebno podati čim bolj izčrpno naj novejša poročila o novem pokojninskem stremljenju v ameriških delavskih vrstah. Doslej je bilo ameriško delavsko pokojninsko zavarovanje na bolj slabem kot dobrem glasu. V Slovenijo in tudi v naše kraje pod Italijo so prihajali povojna leta naši slovenski ljudje z manj kot 100 ali pa samo 100 dolarji pokojnine. S tako pokojnino se v Ameriki, so nam pravili, ne da živeti. Pri nas so prva leta v lirski ali dinarski valuti še dobro izhajali. Ne vemo, koliko pomeni ameriškemu delavcu 250, 300 ali 400 dolarjev sedanje pokojnine. Radi bi slišali mnenje slovenskih ameriških delavcev, od katerih marsikateri dobiva naš list. Dve stvari so vsekakor pozitivne: Prva, da je končno ureditev pokojnine postala splošna pravica, nekaj povsem normalnega v vseh plasteh ameriške industrije, a drugo, da se je skrajšala delovna služba pri velikem številu industrij na 60 let. Razumljivo pa je, da morajo biti ljudje upokojeni in čimprej, ker se z velikimi koraki bliža avtomatizacija. Eno želimo ameriškim delavcev, da bi jim kot marsikaterim delavcem v Evropi, med njimi tudi v Italiji in Jugoslaviji, naraščanje cen v tako hitrem tempu ne zmanjšalo realne vrednosti njihovih pokojnih.	A. R.
Tretja — a verjetno tudi zadnja mednarodno konferenca o uporabi atomske energije v miroljubne namene — se je pred kratkim zaključila v Ženevi z enodušno ugotovitjivo, da se je jadrska energija končnoveljav-no uveljavila.
Jasno je, da se »prodor* v a-tomski proizvodnji električne e-nergije, ki ga je pred kratkim naznanil ameriški predsednik Jahnson, ne nanaša na kak o-samljen tehnološki razvoj, marveč na celo vrsto napredkov na mnogih frontah, ki so proizvodne stroške te sile znižali daleč pod tiste, ki so bili še pred nekaj leti predvideni. Tako so napovedali mnogi udeleženci, da bodo atomske naprave konec tega stoletja proizvedle najmanj polovico vse potrebne električne energije.
Dr. Glenn Seaborg, predsed-
Tudi v septembru presežek
(Nadaljevanje s 1. strani)
izvoz nadaljeval tako kot v prejšnjih mesecih, kar je sicer želeti. Upoštevati je treba tudi naraščanje cen v tujini, ki vsaj deloma pomaga ublažiti izgubo konkurenčne sposobnosti, ki jo je doživela italijanska proizvodnja v zadnjem času. Končno tudi dohodki od tufizma bodo v zadnjih mesecih leta padli iz razumljivih vzrokov.
Po vsem tem se lahko zaključi, ne da bi pretiravali v optimizmu, da bo končni rezultat plačilne bilance za leto 1964 zadovoljiv. Dobri poznavalci so računali ob koncu prvega semestra, da bi se lahko plačilna bilanca ob koncu leta zaključila z nekaj sto milijoni dolarjev presežka. Minister Colombo, govoreč o tem na zasedanju finančnih ministrov GES, predvideva presežek italijanske plačilne bilance ob koncu leta v znesku 250 milijonov dolarjev.
Izdelava angleških težkih tovornjakov tipa leyland v Jugoslaviji
23. oktobra so v Jugoslaviji podpisali dogovor med dvema uvoznima podjetjima z motornimi vozili: med «Jugo—auto» iz Beograda in «Autocentrom» iz Zagreba ter petimi inozemskimi avtomobilskimi podjetji za izdelavo motornih vozil za nabavo 100 šasij za težke tovornjake in avtobuse. Tovornjaki morajo u-strezati nosilnosti nad 10 ton, s prikolico 18 ton. 14 tujih firm je predložilo svoje ponudbe, pet jih je bilo sprejetih, in sicer od: Leyiand (Anglija), Magirus Benz (Avgsburg), Fiat, OM Of-fiedne Meccaniche Brescia in Alfa Romeo Milan. Dobave morajo biti izvršene do konca 1964, njih vrednost znaša 10 milijonov dolarjev, plačilo v roku petih let. šasije bodo dobavljene FAP v Priboju, njeni pomembnejši kooperanti bodo: Industrija motora i traktora Rakovica (IMT), Fabrika motora Sarajevo (Famos), ki bosta izdelali motorje, karoserije bodo napravile: 11. oktober Skopje, Ikarus Zemun, Autokaroserija Zagreb.
Podpisali so nato dodatni dogovor, na podlagi katerega bo .jugoslovanska industrija dobavila določene industrijske artikle v vrednosti 10 milijonov dolarjev v petih letih. 80% gre za artikle, ka se vgradijo v motorna vozila.
Z izdelavo navedenih težkih tovornjakov se bo novečala ka-
paciteta jugoslovanskega parka težkih tovornjakov za 28.000 ton. Nove težke tovornjake bodo potem, ko jih bo kompletno končala tovarna težkih tovornjakov v Priboju, razdelili med posamezna avtomobilska transportna podjetja za prevoz blaga.
Razdelili jih bodo po naslednjem ključu: Srbija 32,3%, Hrvaška 24,5%, Slovenija 13,5%, Bosna in Hercegovina 15,2%, Makedonija 9,5%, črna gora 9,5%.
Jugoslovanski tovorni park je ob koncu 1963 imel 9600 tovornjakov brez prikolic, 10% več kot prejšnje leto. Porast prevoza blaga s tovornjaki se je povzpel na 24,21 milijonov ton, to je 21,60% vsega blaga prepeljanega v Jugoslaviji (železnica, -ladje, zračno, tovornjaki). Celotni volumen vsega blaga prevoženega v Jugoslaviji znaša 1963. leta 112.13 milijonov ton.
Veliko angleško podjetje za Izdelavo težkih motornih vozil Leyland je sklenilo licenčno pogodbo z ITV — Industrijo tovornih vozil: (FAP, Famos, Ikarus, Autokaroserija, Zmaj, Utva, Kompresor). Odprta je možnost, da pristopijo še druga jugoslovanska podjetja za izdelavo motornih vozil.
V okviru te pogodbe bodo začeli v Jugoslaviji z izdelavo tovornjakov Leyland še pred kon-
cem 1964. Spočetka, dokler ne steče proizvodnja, bo Leyland pošiljala sestavne konstrukcijske dele, ki jih bo nato čedalje manj. Predvidevajo, da bo jugoslovanska industrija v 3 ali 4 letih popolnoma osvojila izdelavo Leyland tovornih avtomobilov. FAP bo dobil 70 zgoraj navedenih šasij za tovornjake, ker bo njegova naloga izpeljati do kraja kompletno izdelavo tovornjakov. Motorje Leyland bodo v licenci izdelovali in dobavljali IMT Beograd in Famos Sarajevo, in sicer vertikalni tip FAMOS, horizontalni tip IMT.
IMTV je ob sklenitvi licenčne pogodbe javilo javnosti, da bo jugoslovanska proizvodnja Ley-land tovornjakov znašala leta 1970 3000 do 4000 letno.
V Italiji najvišje socialne dajatve
Na francoskem finančnem ministrstvu so izvršili zanimivo poizvedovanje o višini socialnih dajatev v državah Evropske gospodarske skupnosti. Ugotovili so, da so te najvišje v Italiji kjer znaša njihov delež na osnovni plači posamzenika 51,50 odsto, dočim dosega v Luksemburgu 20,46 odsto, na Nizozemskem 22 odsto, v Nemčiji 23,40 odsto, v Belgiji 27,75 odsto in v Franciji 33,75 odsto
nik odbora za atomsko energijo v Združenih državah, je označil konferenco za »konferenco izvedbe*. Priznal je, da so se vrinili med znanstvenike gospodarstveniki, kajti gradnja atomskih naprav je prišla iz eksperimentalne faze in je zdaj postala velika kupčija. Zato je razumljivo, da so se drenjali po hodnikih Palače narodov, evropskem sedežu Združenih narodov v Ženevi predstavniki podjetij kot General Dinamic, General e-lectric, Westinghouse, du Pont in mnoga druga ameriška in evropska podjetja. »Pojav trgovske konkurence,* je rekel dr. Seaborg, «je viden dokaz komercializacije, upam pa, da se v konferenco ni preveč vsilila.* Pri tem se je zavedal zaskrbljenosti, če ne ogorčenosti, ki so jo izrazili britanski industrijski predstavniki nad nizkimi proizvodnimi stroški, objavljenimi s strani ameriških koncernov. Posebno vroča je bila diskusija o projektirani napravi €yster Cre-ek v New Jerseyu, ki naj bo gotova leta 1968 z zmogljivostjo 515 megawattov. Trdijo, da bo stal tok iz te naprave samo 14 miliš za kilowatt-uro, in bo tako močno konkurirala obstoječim podjetjem. Ameriški govorniki so pojasnjevali, da se opira nizka cena na ugoden davčni položaj v New Jerseyu, ki sicer pobira prometni davek, a skoro nikakega premoženjskega davka.
Vse velike ameriške naprave imajo v načrtu proizvodnjo e-nergije na podlagi vrele oziroma stisnjene vode, kot hladilca in moderatorja. Moderator je tvarina, ki potiska neutrone, kateri se sproste pri razbitju atomov. Tak pritisk je potreben, da še omogoči neutronom razbitje nadaljnih atomov in s tem verižna reakcija.
Reaktorji na kompresijo, katerih se je specializiralo podjetje Westinghouse, rabijo pritisk zato, da preprečijo vretje
vode kljub visoki temperaturi. Pri napravah General Electric pa voda vre. Oba tipa predstavljata inženirske probleme, ki so večinoma že rešeni. Največji evropski reaktor v Selni (Italija) deluje na stisnjeno vodo. Projektiral ga je Westinghouse. Delovati ie začel letos junija.
Britanci se opirajo bolj na reaktorje s hlajenjem na plin ter na druge tipe, ki bodo verjetno cenejši kot vrela ali stisnjena voda. Britanci so ukazali svoji ustanovi Central Electricity Ge-nerating Board, naj si nabavi ponudbe za nove naprave z zmogljivostjo 5.000 megawattov do leta 1970. Način vodnega hlajenja in vodnega moderatorja pa bodo vzeli v pretres prihodnje leto. Sodelovali bodo lahko samo britanski udeleženci.
Britanci gradijo v kraju Wyl-fa. Tu bo še za nekaj časa največji jedrski energetski kom-T>leks sveta s proizvodnjo 1180 megawattov. Pred kratkim je sporočila Kanada, da bo zgradila v Ontariu napravo z zmogljivostjo 1.000 megawattov. Tudi ta naprava se bo držala kanadske tradicije: uporabljala bo težko vodo (deuterium oksid), tako za hlajenje kot za modera-cijo.
Sovjeti pravijo, da bo znašala njihova jedrska proizvodnja konec tega leta 900 megawattov, leta 1970 »več tisoč* a leta 1980 »na desettisoč* megawattov. Japonska računa s proizvodnjo 6000 do 8500 megawattov do leta 1980. Francozi upajo, da bodo povečali proizvodnjo od 1966. do 1970. leta za 500 megawattov letno.
Dve novosti, ki so ju odkrili Sovjeti, sta prenosni reaktorski sistem, montiran na vozilu za rabo v oddaljenih krajih, ter cilindrski reaktor, zamišljen o-čividno za vesoljska vozila. Kaže, da je to prvi reaktor, ki bo proizvajal elektriko (500 Wat-tov) neposredno s pomočjo toplote. Podobne priprave grade tudi za ameriške satelite.
1
XIII.
Po takšnem govorjenju skoro nismo opazili, kako so švigale mimo sence enoličnih stanovanjskih blokov in smo že bili na milanski postaji in se mi po teh gastronomskih tožbah jedilni list postajne »tavole calde* ni zdel tako puščoben in enoličen kot prej.
Ko sem sedel v milanskih mestnih avtobusih in tramvajih, so se mi zdeli ljudje nekam tihi, zadržani, lepo oblečeni in nekako utrujeni ali pa naveličani. čeprav je bila poletna vročina, ni bilo čutiti nobenih duhov osebnega značaja, ne duhov po posebni hrani in še manj po perilu, ki ga že dolgo ni premetaval pralni stroj. Pojasnila kcd in kam sem dobival vljudno. toda brez tiste posebne, italijanske živahne vnetosti in razlage z mimiko rok. Kar čudno se mi je to pot zdelo, da spada njihov milanski duomo v to okolje, da je sploh ostal iz tistih časov, ko ljudje niso še toliko mislili samo na izdelovanje praktičnih vsakdanjih stvari, ampak o delali tudi take velikanske pa vendar življenjsko abstraktne stvari kakor je ta velikanska cerkev.
Težko mi je bilo poleti v Milanu tuhtati, ali ima moj duhoviti ljubljanski prijatelj prav, da so ljudje v Milanu in po Lombardiji takšni kakor so Slo-
a.r. Križem kražem po Italiji
venci po osrednji Sloveniji. V Liubljani je megla in v Lombardiji tudi, 'vsi hitijo delati pa se vozijo ha delo, malo govorijo in so videti zaradi tega pusti, ker govorijo le najnujnejše stvari o vremenu, delu, zakasnitvah, kako mu je stroj pri varenju nagajal in kako so smešni ti juž-njaki — Bosanci tam gori, ter-roni tu v Milanu — ker se ne-pretano razburjajo in hitijo govoriti in mahati z rokami — sploh čemu toliko govorjenja kakor da bi bili stalno malo pod paro.
človek se res preobje potice in tako mi je bilo kar prav, da sem po petnajstih dneh italijanskih neprestanih muzejev, duo-mov .galerij in vseh mogočih stilov, v Milanu, po duomu, gradu Sforzov in še nekaj baročnih cerkva kaj kmalu opravil umetniški pregled mesta in prešel na potikanje no barih in trgovinah, na pašo sodobnega človeka. Naletel sem na slovenske ljudi, na hišne pomočnice, redke sicer, ki prihajajo z redno delovno pogodbo, potrjeno od urada za delo v Ljubljani na delo v Milan za 60.000 lir mesečne plače in zraven še hrano in stanovanje ter na slovenske uradnice iz
Trsta in Gorice, ki delajo v zasebnih službah za 80-100.000 lir in se po napornem dnevnem delu v poznem popoldnevu vozijo domov daleč izven središča, kar pa še zmerom ni predmestje. Hišne pomočnice imajo dvakrat na teden prosto, uradnice vsak večer in nedeljo, samo hišne pomočnice si denejo na stran večino svoje plače, uradnicam pa po plačani najemnini za sobo in za hrano po raznih poceni samopostrežnih restavracijah ne ostane skoraj nič. V Milanu sem razumel našega človeka iz Slovenije, kjer je vse predano veliki gonji za delom, zaslužkom, za uspehi, za vsem kar prinaša vrtoglava industrializacija in uspehi, kako nima v Milanu ničesar ,nad čemer bi se spotaknil, kako mu je vsakoletni obisk milanskega velesejma, kakor neko romanje v svetišča tehnike in izbranih estetsko popolnih proizvodov.
KAJ MISLIJO O TRŽAČANIH
V BENEŠKIH POKRAJINAH
Sicer pa so ža slovenske industrialce, trgovce in tehnike tudi naslednja mesta, koder nas vodi pot, Brescia, Vicenza, Ve-
rona bolj zanimiva kakor Trst, kamor hodijo le tisti, ki jih pritegujejo interesi blagovne izmenjave obmejnega prometa. V Veroni me je nehote in čisto slučajno motil pogovor med nekim slovenskim kovinarskim strokovnjakom in tremi italijanskimi voditelji treh raznih industrijskih panog iz industrijskega četverokotnika teh mest, ko sem samoljubno ocenjeval obsežnost veronske arene v primerjavi s puljsko in ugotovil, da je puljsko rimsko prizorišče primernejše za filmske circenses kakor pa veronsko za operne igre. Tako so vsi štirje v vroči zagnanosti udrihali po Trstu in Tržačanih, da sem se čisto iz opozicijskega duha lotil nehvaležne obrambe Tržačanov. Samo poglejte, so se spracili nadme in kazali s proštom na prazne bare ob pol enajstih dopoldne, ali vidite kakšnega poslovnega moškega srednjih let, da bi tičal za mizicami barov, kakor lahko vidite v Trstu. V Trstu je premalo vneme in strasti za delo ,mi pa smo od dela kar obsedeni. če ste objektivni, so mi s stisnjenimi štirimi prsti mahali pred nosom, »sono anche a Ljubljana lavoratori formida-
bili e non ne trovi uno nel caf-fe del Slom* v delovnih urah kakor v Trstu. In še so mi jih nasuli: Tržaški poslovni ljudje delajo iz zemljepisnega položaja Trsta na meji pravi posel iz tega, iz patriotskih fraz hočejo kovati milijardne podpore za Trst; to jim deset let po letu 1954 tako uspeva, da so postali pustolovski in brez prave vneme za trdo konkurenčno delo v industriji. »V Sev. Italiji, kot njihovi dobri sosedje jih preveč njihovi dobri sosedje, jih preveč no zamahnili z roko preko mizice, da sem komaj še rešil prazno kavino skodelico. Poleg raznih državnih skladov in plačevanja birokratske armade iz Rima, imajo še v svoji patrio-tardski industriji še Slovence v Trstu, ki iim čisto prav pridejo in bi jih morali izmisliti, ako bi (ih ne bilo. Tako pa na račun teh vaših »Slavi* neprestano dobivajo milijarde, češ da je »Trieste italiana in pericolo dal-la subdola penetrazione slava*. Te podpora so Tržačane čisto pokvarile in omehčale, da niso za nobeno rabo, za nobeno trdo sistematično delo. Le noglejte, so dobro poznamo,* so zaničeval-mi rekli, zdaj ko ste na potovanju po teh naših krajih, ali vidite kakšno posedovanje po barih preko dneva v naših mestih od Milana pa do Benetk in Trsta
(Dalje prihodnjič/
coin
VELEBLAGOVNICA TRST - KORZO ITALIJA
VISOKA MODA PO ZELO UGODNIH CENAH
Novost med novostmi... zato ker je veleblagovnica COIN v Trstu, s popolnoma obnovljenimi in povečanimi zmogljivostmi in uslugami, pripravila zadnjo zbirko «boutique» za jesen in zimo po ugodnih cenah.
To je najboljša in najugodnejša priložnost, da se lahko oblečete po modi.
Iskreno vas vabimo, da obiščete oddelke veleblagovnice, kjer vam bodo postregli z raznimi novimi idejami in nasveti.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P A - D D.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.000.000 • VPLAČANIH LIR 180.000.000
TRST - UlICA FABIO FI12I ŠT. 10 telefon št- 38-101, 38-045 brzojavni naslovu BANKRED
Stran 3
QjjpPjj> SEDEŽ, TRST ■ ULICA FABIO FILZI ŠT. 8-1. ■ TELEFON ŠT. 37-808
rrospomRSKFGA združena
Zvišanje družinske doklade
Od 1. oktobra 1964 je bila z zakonom od 17. 10. 1981 št. 1083 povišana družinska doklada za naslednje dejavnosti: industrijo, obrt, tobačno predelavo, kmečko in trgovsko dejavnost, svobodne poklice in umetnike.
Nove vrednosti so naslednje: Koristniki Dnev. Ted. Mes. sinovi	205	1.230	5.330
zakonci	149	894	3.374
starši 72,50	435	1.885
S 1. aprilom 1965 bo stopilo v veljavo novo povišanje, in sicer: sinovi	220	1.320	5.720
zakonci	160	960	4.160
starši	90	540	2.340
Nekaj zakonskih določb o vajeništvu
Vajeništvo je posebna vrsta delovnega razmerja, ki obvezuje delodajalca, da izuči vajenca z delom v lastnem podjetju, da postane kvalificiran delavec.
NAJEM VAJENCA NA DELO
Kdor namerava v delovno razmerje kot vajenec, mora biti vpisan v posebni seznam vajencev pri Uradu za delo. Z druge strani delodajalci lahko najamejo
vajence samo preko Urada za delo. Podjetja, ki nimajo več kot 10 uslužbencev, lahko najemajo vajence poimensko; to pomeni, da jih lahko sama izberejo. Delodajalci, ki. imajo več kot 10 uslužbencev, lahko zahtevajo vajence poimensko samo v meri 25 odsto od skupnega števila zahtevanih vajencev, do-čim jim ostale vajence dodeli Urad za delo. Preden vajenec nastopi delo, se mora podvreči zdravniškemu pregledu, ki naj ugotovi ali njegovo zdravstveno stanje ustreza delu, ki mu je namenjeno.
Za vajenca se lahko najame mladina nad 15. in pod 20. letom, razen nekaterih izjem, ki jih predvideva zakon za žensko delo in za mlade izpod 15. leta. Vsak delodajalec lahko najame vajence za specializacijo za katero je potrebno praktično delo in tehnično-poklicno učenje. Vajeniško razmerje je dovoljeno tudi v uradniškem poklicu, ki zahteva določeno obdobje prak-tivne delovne pogodbe ali usta-tivne delovne pogodbe in ustaljena navada.
Iz tega sledi, da je možen najem vajencev tudi za naslednje umske dejavnosti: vajenec načrtovalec, nadzornik, blagajnik, tajnik, knjigovodja, stenograf, strojepisec, telefonist, fakturist,
Prvo deželno zasedanje o obrtništvu
V nedeljo, 25. t.m. je bilo v Trstu prvo zasedanje obrtnikov dežele Furlanija-Julijska krajina. Med nekaj čez 1.000 u-deleženei so bili vodstva šestih združenj obrtnikov naše dežele, namreč Trsta, Vidma, Gorice, Tržiča, Pordenona in Sacila, ki so vključena v deželnem združenju obrtnikov, odbornik za delo Just, predsednik deželnega odbora Berzanti, deželni odbornik za finance in kmetijstvo in dr. Pierandrei kot namestnik odbornika za industrijo in trgovino.
Zasedanje je odprl predsednik deželnega združenja obrtnikov Di Natale. V Skopih obrisih je ponazoril položaj obrtne stroke v deželnem okviru (v vsej deželi je 23.000 obrtnih podjetij z več kot 65.000 delavci). Tajnik videmskega združenja obrtnikov je naglasil potrebo po ustanovitvi avtonomne ustanove, ki bi skrbela za razvoj obrtništva. U-stanova bi podpirala obrtniška podjetja v vseh smereh (finanč-. ne,--tehnično, glede na proizvodnost itd.) in bi prejemala od pristojnih oblastev primemo de. narno podporo. Razen tega bi od časa do časa prirejala tudi razne sejme in razstave. Deželni delegat za obrt dr. Alesani se je dotaknil vprašanja kreditov obrtnikom. Pojasnil je, da posluje v Trstu že od leta 1950 pri mestni hranilnici poseben kreditni odsek za obrtnike (doslej je izdal že za milijardo lir posojil). Potrebne so še večje kreditne olajšave, a obrtniško blagajno bi bilo treba razširiti na vso deželo. Glavni tajnik i-talijanske osrednje zveze obrtnikov Germozzi je nakazal potrebo po pravni uzakonitvi obrtniške stroke s podelitvijo nekake strokovne diplome (patenta) To vprašanje sicer že proučuje jo v vladnih krogih, rešili pa bi ga lahko že v okviru posebnih normativnih pravic, katere uživa naša dežela zaradi svojega samoupravnega značaja.
Na zasedanju so se menili tudi o vprašanju obrtniških vajencev in o uvedbi ter razširitvi že obstoječih tečajev za strokovno usposabljanje, zlasti še v manj razvitih krajih in hribovskih ter goratih področjih.
Goriška industrija v težavah
Goriška trgovinska zbornica je šele pretekli teden izdala poročilo o gospodarskem razvoju goriške pokrajine v avgustu. Na osnovi podatkov, ki jih vsebuje poročilo lahko zaključimo, da niso predvidevanja za nadaljnji razvoj gospodarske in industrijske dejavnosti razveseljiva. Res je sicer, da je avgusta nastal v vsej Italiji precejšen zastoj -industriji. Odjeknil je tudi na Goriškem, številne tovarne, pod-jetja in drugi obrati so bili prisiljeni podaljšati počitniški rok in skrčiti delovni urnik. To velja v prvi vrsti za tekstilno m kovinsko ter mehansko industrijo. V nekaterih obratih so z namenom, da se izognejo odpuščanju delovne sile začasno u-smerili proizvodnjo k takim izdelkom, katere so lahko shranili v skladiščih, saj jih ni bilo mogoče postaviti na trg. Do danes se položaj ni bistveno zboljšal. Naročil povsod primanjkuje, pa še tista, ki so jih posamezni obrati že prejeli, so bila po večini ukinjena. Stanje je posebno težko v tekstilnih tovarnah. Kočljiv je tudi položaj v gradbeni stroki: naročena dela so v glavnem že dovršena, a novih naročil ni. To je prizadelo tudi opečne tovarne in dobavitelje gradbenega materiala sploh. Nekoliko bolje je na področju av-toprevozništva, kjer vsaj niso nazadovali. Edino pozitivno oceno lahko podamo na račun pristaniške dejavnosti: v avgustu je dosegel blagovni promet pristanišču Portorosega 52.000 ton izkrcanega in vkrcanega blaga, kar pomeni, da je napredoval v primeri s prejšnjim mesecem. V zunanji trgovini je blagovna izmenjava med italijanskim (goriškim) in jugoslovan-
skim obmejnim področjem v okviru zadevnega italijansko-; ugoslovanskega sporazuma dosegla vrednost milijarde lir.
Raznarodovalne razlastitve v Štandrežu
Goriški občanski svet je sklenil zaseči v štandrežu večjo površino rodovitnih zemljišč, da bi na njih zgradili vrsto stanovanjskih poslopij. V teh bi se naselilo okoli 500 oseb. Prebivalci iz štandreža se odločno upirajo temu sklepu, saj je zemlja katero nameravajo razlastiti že stoletja last slovenskega življa, zelo rodovitna, razen tega pa jo hočejo plačati po prenizki ceni. Gre pa tudi -za kršitev zakonov o pravicah narodnostnih manjšin; nobenega dvoma m namreč, da bi razlastitev zemljišč dejansko pomenila širokopotezno raznarodovalno ‘dejanje. Sicer pa bi bila razlastitev tudi proti-interesom, vsega prebivalstva na Goriškem, saj na omenjenih zemljiščih vršijo napredno specializirano kmetovanje. Na drugi strani bi bila izgradnja stanovanjskih ppslepiif v št^nd'"’4'! povsem odveč, saj imajo oblasti na voljo sima na Majnioi, ki so vrhu tega neplodna. Sploh pa c e goriško prebivalstvo ne množi "s tako naglico, da bi to upravičilo krivično ravnanje oblastev. Zato so se štandrežci odločili, da bodo vložili priziv proti izvajanju zakona št. 167, ki predvideva razlastitve zemljišč.
statističar ipd. Poleg tega dela lahko opravlja vajenec tudi vzporedno delo, ki nima umskega značaja.
Prepovedano je najemanje vajencev, ki imajo manj kot 15 ali več kot 20 let. Mladi delavci, ki so že presegli 20. leto starosti in ki so bili zaposleni v enem ali več obdobjih za vajence, so lahko zopet najeti kot vajenci, če obstojajo za to določeni pogoji, ki jih predvideva čl. 8 zakona o vajencih. Zgornjega člena se lahko okoristijo tisti, ki so imeli vajeniško dobo pretrgano zaradi vojaščine, nezgode, bolezni, nosečnosti in materinstva. Delovne kolektivne pogodbe lahko določajo najnižjo in najvišjo starostno dobo označeno v 6. čl. zakona za usposobitev in najetje vajencev v določenih poklicnih kategorijah.
Delovne kolektivne pogodbe lahko določajo tudi najvišji odstotek vajencev v razmerju celotnega, števila kvalificiranih in specializiranih delavcev uslužbe-nih v podjetju.
VPIS ZA VAJENCA
Kdorkoli ima potrebno starost, ki ,io predvideva čl. 6 Zakona in ki namerava biti najet za vajenca, tudi v obrtniški dejavnosti, se mora vpisati v zato določen seznam pri Uradu za delo — urad za nameščanje (Uf-ficio collocamento) v tisti občini, kjer ima stalno bivališče.
Vpis v seznam se vrši po naslednjih razredih:
1.	brezposelni vajenci zaradi prekinitve prejšnjega delovnega razmerja;
2.	mladi, ki nameravajo biti vpeljani prvič v delovno razmerje kot vajenci:
3.	mladi delavci, ki niso kvalificirani, ne vajenci, ki so že zaposleni, toda se nameravajo zauosVti kot vajenci v drugem pcAietiu.
Pri številčnem naiemaniu vajencev se ozira Urad za delo uri dodeljevanui vajencev na njihovo družinsko stanje, dokonča ne šole. tečaje za vajeniško iz-nopolnjevanje in relativna iznri-čevala. čas vpisa v sezname ind.
Pri obveznem namtiianiu delovne sile v določenih kategorijah dela. so vajenci izvzeti pri doln^aniu skupnega števila u-slnžbencev.
Delodajalec lahko neposredno np,-oma svnie sinove.
Delodajalci, razen obrtnikov, mera in navesti v n-rdšn’’ za na-ietie vp.'encev, k' ie nasiovhena delovnemu uradu, vmto dela. katerega se bo onritel vajenec in končno uoklicno kvalifikacijo. ki io bo . dosegel ob koncu vpieneke dobe.
V desetih dneh no najemu m delo mora delodaialec- obrtnik oznaniti dnevnemu uradu no-kjicno kvalifikacijo, ki io bo dosegel valfenec oh koncu vaieni-štva. Za to rvHavo Delovni urad izr^^a notrdilo.
Delodajalci, ki niso obrtniki, moraio v roku netih dni. snor> č.i.ti oristojnemu delovnemu uradu imena tistih, ki so nrekinili delovno razmerje zaradi kateregakoli vzroka.
Minister Spagnolli o težavah tržaškega pristanišča
(Nadaljevanje prihodnjič)
Prva številka «Galeba»
Izšla je prva številka mesečne revije za mladino GALEBA. S krajšimi povestmi, črticami, pesmimi, znanstvenimi, športnimi in poljudnimi zanimivostmi so sodelovali G. Strniša, B. Pahor, Z. Rebula, L. Kalan, C. Šinkovec, F. Roš, B. Pavletič, V. Arhar, V. Firm, N. Maurer, J. Bitenc im še nekateri drugi. Za ilustracije so poskrbeli L. Koporc, R. Hlavaty, s. Sovre, B Kos, K. Prunk, A. Rogelj in R. Kralj. Izdajatelj in odgo-voroik urednik Galeba je Ivan Grbec, glavni urednik pa Milan Jereb. Naslovno stran je opremil K. Palčič.
DESET LET ITALIJANSKE UPRAVE. Pretekli ponedeljek je bila v našem mestu uradna svečanost ob 10. obletnici prehoda Tržaškega ozemlja pod italijansko upravo. V ,imenu vlade je prisostvoval proslavi italijanski minister za trgovinsko mornarico Spagnolli. Minister je tudi odprl razstavo «Trst 1954-1964, deset let delaš,, katero je v vele-sejemskih prostorih pripravil center za gospodarski razvoj Trsta.
STAVKA PRISTANIŠKIH DELAVCEV. V ponedeljek je bila v dopoldanskih urah — prav med svečanostmi ob 10. obletnici italijanske uprave v Trstu, enourna stavka pristaniških delavcev, ki jo je napovedal sindikat CG IL. Delavci so stavkali v znak protesta proti nameravani uvedbi tako imenovanih funkcionalnih avtonomij» v tržaškem pristanišču. Kakor je znano, pomenijo »funkcionalne avtonomije» dopuščanje posameznim industrijskim in drugim podjetjem, da se za raztovarjanje in natovarjanje blaga na ladjah poslužujejo svojih lastnih delavcev, namesto da bi to prepustili pristaniškim delavcem, ki so za to postavljeni.
VH SLOVENSKI ŠPORTNI TEDEN V TRSTU. Slovensko športno združenje BOR je priredilo sedmi slovenski športni teden. Tekmovanja v najrazličnejših športnih panogah (lahka atletika, košarka, odbojka, streljanje itd.) so se pričela v soboto, 24. t.m., zaključila pa se
bodo 4. novembra. Zanje se je prijavilo kar 550 mladincev.
ODKRITJE SPOMENIKA SIMONU GREGORČIČU. Preteklo nedeljo so v slovenskem Dijaškem domu v Gorici slovesno od-krili doprsni kip «goriškemu slavčku* pesniku Simonu Gregorčiču. Kin je izdelal kipar Kalin ,a gojencem goriškega Dijaškega doma ga je darovala Slovenska kulturno - gosuodarska zveza iz Trsta.
ŠKODA ZARADI NEURJA. Pri nas je več dni nenehno deževalo, pa tudi burja je krepko potegnila. Pravo neurje pa so imeli v dolini Osapske reke, še posebno pri Orehu. Osapska reka je namreč prestopila bregove in poplavila kakih 100.000 kv. metrov vinogradov in vrtov. Najbolj žalostno ie to, da so utrpeli največjo škodo prav tisti kmetovalci, ki so bili hudo prizadeti že zaradi lanskega neurja, ki jim je uničilo precejšnji del zemljišč.
GORIŠKI ŽUPAN ČESTITAL JURIJtf URŠIČU. Goriški župan dr. Gallarotti je na županstvu sprejel slovenskega kolesarja Jurija Uršiča, ki je zasedel v zasledovalni vožnji na tokijskih olimpijskih igrah častno drugo mesto in s tem priboril Italiji srebrno kolajno. Župan ie Uršiču čestital k njegovemu uspehu in mu izročil v znak priznanih medaljo z žigom Gorice iz 13. stoletja. Bili so prisotni tudi občinski odborniki in svetovalo: ter pokrajinski delegat CONI cav. Bregant.
NAŠE SOŽALJE
Umrli so: V Trstu 74-letm Marij Žerjal, 45-letna Nevenki Sandal por. Tomičič, 17-letn Franc Volk, 59-letna Štefaniji, Hrevatin vd. Kolarič, 48-letn Jurij Vesel, 58-letni Gino De Pin (ravnatelj tovarne igralnih] kart Modiano, napravil je samomor). 82-letna Angela Lovrenčič vd. Bambič (mati znanega slikarja Milka Bambiča), 68-letni Ivan Racman in 72-let-na Ana Hozrnar vd. Jaklič; v Skednju 73-letni Karel Kariš; na Opčinah 28-letni dr. Darij Sosič pri avtomobilski nesreči in v Gorici 59-letna Rozalija Devetak vd. Carli.
V ponedeljek se je italijanski minister za trgovinsko mornarico Spagnolli sestal v našem me-stu s tržaškimi gospodarstveniki, da bi se z njimi porazgovo-: il o težavah našega pristani-iča. Sestanka so se udeležili tu-< li prefekt Mazza, predsednik c eželnega odbora Berzanti in župan Franzil.
Minister je naglasil, da razpolaga Italija z zelo številnimi pristanišči. Njihova zmogljivost pa laleč prekaša število naročil. Steveda to ne velja za vsa pri-s: anišča, kajti mi prav dobro vemo, da so nekatera naravnost preobremenjena, kar se tiče blagovnega prometa, a druga — in med temi tržaško, ki imajo na razpolago morda še boljšo opremo, so V tem pogledu zapostavljena. Enkrat za vselej bi bilo treba to pereče vprašanje razčistiti. Finančnih sredstev, je de-jajl Spagnolli, ni dovolj, zato pa jih kaže osredotočiti zlasti za pdmoč in potenciranje tistih pristanišč, ki imajo najboljše pogoje, da se v njih razvije bogat promet, saj je to v korist narodu in državi.
Položaj Trsta je tembolj kočljiv ,ker je treba za njegov pristaniški povzdig prekositi težko priigrajo, namreč Alpe. V ta namen je treba uresničiti nove pro-mtetne zveze s srednjeevropskim in obdonavskim zaledjem, kajti prav zaradi te naravne pregraje se promet med pravkar omenjenim zaledjem in čezmorskimi deželami preusmerja čedalje bolj na eni strani v severna pristanišča Hamburg, Bremen in druga, a na drugi na Reko in Koper, Trstu ostanejo le drobtinice. Pogumno je treba u-resničiti načela produktivnosti ne oziraje se na to, ali botto.pjb" zadela to ali ono pristanišče. Zdaj imajo pač prednost tista pristanišča, ki imajo na razpolago najširša tehnična sredstva in posebno važno zemljenisno lego.
Glede subvencioniranih pomorskih zvez ie minister Spagnolli poudaril, da pričakuje končno poročilo posebne tehnične komisije, ki je bila imenovana zato, da bi natanko proučila stroške za posamezne -roge. Proračun za prihodnje leto pa predvideva okrog 50 milijard lir državnega prispevka za te proge. Nato ie govoril o ladjedelnicah. Kakor drugod no Ita-liii. tako tudi v Trstu ne bo mo-ffcfe večno grabiti ladij v vseh ladjedelnicah, ker je premalo naročil, ladie bodo gradili samo v naivečij>i in najbolje o-prurnlienih ladjedelnicah, do-čim bo treba ostale preurediti in preusmeriti nroizvodnio drugam. Ladiedelnice. ki bodo še nadalje služile svoiemu prvotnemu namenu, bo treh a seveda prenoviti in potencirati.
RŽAŠKI GOSPODARSTVE-IKI IZNESLI STARE IN NO. GOSPODASKE TEŽAVE Predsednik tržaške trgovinske zbornice Caidassi je izjavil, da je treba ponekod v pristanišču izkopati morsko dno. da bodo tam lahko pristajale tudi večje tovorne ladje (do 100.000 ton nosilnosti). Predsednik tržaškega združenja industrijcev Doria je poudaril, da je predlanskim italijanska vlada izdala 260 milijonov lir za pomoč nerazvitim deželam. Predlagal je, naj bi vzpostavili redne pomorske zveze med temi deželami in jadranskimi pristanišči, jasno da tudi s Trstom. Težave špediterskih podjetij je nakazal predstavnik špediterjev Gronaiz. Kakor je znano so špediterji nedavno sklenili s 1. novembrom zvišati storitve za špediterske usluge za 10 odsto zaradi povišanja pristaniških tarif (za 6 odsto). Kazein tega so bili prisiljeni odpustiti že več uslužbencev, a v kratkem jih nameravajo odpustiti še kakih dvajset. Podpredsednik združenja trgovcev Gabrielu je naglasil, da bi bilo treba uravnovesiti stroške za pristaniške usluge v vseh italijanskih nristaniščih, in sicer z izenačenjem tarif. Predsednik deželnega odbora Berzanti se je zahvalil ministru za njegovo prizadevanje, da bi izhodišče naftovoda Trst - Bavarska postavili v našem mestu, župan Franzil je omenil, da je bilo končno rešeno vprašanje graditve pomola VII, ki se je zelo dolgo vleklo.
Po končanem sestanku se je minister Spagnolli razgovarjal s predstavniki raznih političnih strank. Deželno tajništvo socialdemokratske stranke mu je izročilo listino, v kateri se nagla-ša, naj bo statut za bodočo pristaniško ustanovo sestavljen na osnovi statuta za pristaniški konzorcij v Genovi in na osnovi statutov za podobne pristaniške ustanove v severnoevropskih pristaniščih. Predvsem je v listini nakazana potreba po ponovni vzpostavitvi rednih pomorskih prog z Daljnim vzhodom. Minister je imel krajši razgovor tudi s predstavniki pristaniških delavcev, ki so prav tistega dne stavkali v protest proti izvajanju »funkcionalnih evtonomi.i*.
kultura in ži
Kot zadnje naj še omenimo, da ni minister Spagnolli dal nobene obljube glede konkretnega reševanja raznih vprašanj, ampak se je le omejil na trezno in realistično razmišljanje in ugotovitve.
Povezava Trsta in Benetk s prekopom
Pretekli teden so se sestali v Vidmu najvišji zastopniki trgovinskih zbornic iz Trsta, Benetk, Gorice in Vidma, da bi vzeli v pretres vprašanje jx>vezave Benetk s Trstom s prekopom. Prekop, ki mu pravijo »Litoranea Veneta* je sicer uporaben, toda samo do Portogruara, po njem pa lahko plovejo samo do 600-tonske ladje. Ostali del prekopa je neploven, saj je ves zaraščen in zasut s peskom, ker so ga povsem zanemarili. Predsednik beneške trgovinske zbornice je naglasil, da uspevajo na področjih, po katerih teče prekop, zdaj veliki industrijski o-brati .Zato je ravno pravi čas za ureditev prekopa. Po njem bi lahko plule tudi do 1.350-tonske ladje, in sicer od Benetk pa do tržaškega zaliva. Predstavniki o-stalih trgovinskih zbornic so se strinjali s predlogom in poudarili, da je njegova uresničitev nujna, zlasti še zato, ker bi privedla do vrste novih industrijskih in drugačnih pobud v deželi.
Sestanek o zadružništvu
Prejšnji teden je bil prvi sestanek sveta deželnega zadružnega konzorcija, ki ga .ie vodii predsednik N. Stopper. Na njem so odobrili listino, v kateri so označeni temeljni pogoji za širši razvoj notrošnega zadružništva v deželi Furlanija - Julijska krajina. V listini se nosebej poudarja važnost zadružnega sistema kot neobhodno potrebnega činitelja za potenciranje razde-lievaine mreže, zlasti na kot zaviralnega in proti špekulativnega sredstva pri določanju cen. Oblativa na.i podpirajo težnjo zadružnih obratov k širšemu sodelovanju s potrošniki. Predvsem naj poskrbijo za zboljšanje in modernizacijo razdelitvenega sistema in sicer s korenito preureditvijo zadružnih trgovin na drobno in na debelo. V ta namen bi potrebovali kakih 800 miliionov lir. Moral’ bi tudi odpreti 10 novih veleblagovnic. za kar hj potrošili 500 milijonov lir. Nadalie dve zajetni zadružni skladišči, kar bi stalo 5 milijard lir za deželno načrtovanje v prid zadružništvu.
Razstava šolskih sistemov na Slovenskem v Ljubljani
Ravnatelj šolskega muzeja, ki je organiziral in pripravil razstavo šolskih sistemov na Slovenskem v obdobju 1774-1963, France Ostanek, je znan dolgoletni predvojni narodno-mani-šinski delavec, zato ta razstava obsega šolstvo na vsem slovenskem etničnem ozemlju in ne samo v okviru sedanje republike Slovenije.
Na razstavi so med drugimi zaslužnimi šolniki tudi tri velike slike treh pedagoških delavcev, ki so delovali v Trstu: Janka Samca, Jožeta Pahorja in Josipa Ribičiča. Za časa Marije Terezije so bile normalne šole v Gorici in Trstu, mestne šole v Kopru, Piranu in Izoli, gimnazije v Kopru in Gorici. Trst je dobil gimnazijo v drugem obdobju, to je od 1805-1848. Leta 1850 se pojavijo učiteljišča v 7 glavnih mestih na slovenskem ozemlju. Osnovnih šol je bilo takrat 625, leta 1870 že 879. Medtem smo dobili na slovenskem ozemlju 36 meščanskih šol, ki so bile neke vrste strokovnih nadaljevalnih tečajev in šol.
Učni načrti za slovenske in italijanske ljudske šole na Primorskem so bili izdani 1. 1878.
Zanimivo je spričevalo, ki ga je dobil na liceju v Gorici leta 1796 Jože Majer.
Razstavljena sta dva nabiralnika za zasebne šole, ki sta bila v prejšnjem stoletju ter še v tem stoletju na vseh gostilniških mizah in v drugih javnih lokalih. Nabiralnik z naslovom: Za družbo sv. Cirila in Metoda, a z avstrijskim or lom tisti za nemški Schulve-rein.
Zanimiva je seveda končno zadnja tabela o sedanjem sta nju šolstva v republiki Sloveniji za šolsko leto 1963-64: 1203 osnovne šole, 27 gimnazij, 7 učiteljišč, fakultet v sklopu u-niverze 9, akademije 3 in okoli dvesto raznih strokovnih in drugih šol.
škoda, da ni na razstavi sedanjih šol zamejskih Slovencev,, ki bi nam pokazale, da Imamo sedaj precej razvite šole na Tržaškem in Goriškem, nič v videmski pokrajini, na Koroškem cvetočo gimnazijo, a skrajno revne ljudske šole, v monoštrskem okraju na Madžarskem zelo revne poskuse primitivnega učenja slovenščine na dveh ali treh šolah, kjer žive Slovenci.
POMEMBEN KULTURNI JUBILE J
Ob 150-letnici rojstva F. Močnika
Letos poteka 150. obletnica rojstva matematika in pedagoga Frančiška Močnika. Rodil se je 1. oktobra 1814 v Cerknem. Po završitvi osnovne šole v Idriji je obiskoval gimnazijo v Ljubljani, nakar je v Gorici postal semeniščnik. Leta 1836 je nastopil učiteljsko službo na goriški normalki, kjer je ostal polnih deset let. Med tem časom je tudi promoviral za doktorja filozofije na graškem vseučilišču. Kasneje je bil nameščen kot profesor matematike na tehnični akademiji v Lvovu, naknadno pa na univerzi v Olomucu. Leta 1851 je bil imenovan za šolskega svetnika v Ljubljani, devet let pozneje pa je postal nadzornik koroških in štajerskih ljudskih šol ter realnih gimnazij pri cesarskem namestništvu v Gradcu. Tu je bil leta 1871 upokojen, umrl pa je leta 1892.
O Frančišku Močniku gre glas predvsem zaradi njegovih velikih zaslug na znanstvenem področju. Bil je slovit matematik. Njegov učitelj je bil prof. Leopold K. Schulz pl. Strassnitzkv. Po njegovi zaslugi so na avstrijskih šolah uvedli praktični pouk matematike, a na drugi strani pa so na njegovo pobudo začeli učiti matematiko na o-snovj miselnega sodelovanja u-čencev še bolj je Močnik zaslovel. ker je napisal nad tisoč učbenikov iz matematike in geometrije tako za osnovne, kakor tudi za srednje in višje šole. Te so prevajali na skoraj vse jezike avstroogrskega cesarstva.
Med svojim plodovitim delom je Močnik našel tudi čas, da je z vsemi svojimi silami pomagal
slovenskemu učiteljstvu, ki se je tedaj borilo z velikimi težavami zlasti gmotnega značaja. Dal je pobudo za ustanovitev »Društva za podporo vdov in sirot kranjskih učiteljev*. Odločno se je tudi potegoval za dvojezičen pouk. sai je poudarjal, da se mora slovensko dija-štvo učiti matematike in seveda tudi drugih predmetov v materinskem jeziku. Zaradi tega je naletel na odkrito neodobravanje s strani avstrijskih kolegov, in kjer je bilo le mogoče, so ga na vsak način skušali zapostavljati. Kljub vsemu pa ga je leta 1871 cesar odlikoval s Franc Jožefovim redom za njegove zasluge na znanstvenem področju in mu tudi podelil red železne krone III. stopnje, se pravi viteštvo.
Dijak Klemše predaval o domači obrti na Slovenskem
Ta teden je bil običajni torkov večer v Slovenskem klubu posvečen mlademu predavatelju, dijaku Vladimiru Klemše-ju iz Dijaškega doma. Precej izčrpno je orisal razvoj domače obrti na Slovenskem. Predavanje so dopolnili z recitacijami in petjem še nekateri gojenci Dijaškega doma. Klemše je mlad in kot tak nima še dovolj sposobnosti in še zlasti izkušenosti pravega predavatelja. Prav zato in tembolj, ker je bilo številno občinstvo zadovoljno z načinom, kako je posredoval svoja izvajanja, gre Klemšeju velika zasluga, da se je sploh lotil takšnega dela, ki zahteva mnogo truda in razgledanosti. Bilo bi zelo pametno, ko bi prireditelji torkovih večerov ne pustili, da ostane ta pobuda osamljena, ampak bi poskrbeli, da bi kaj kmalu za predavateljsko mizo v Gregorčičevi dvorani spet sedel kak predstavnik našega mladega rodu.
LEOPOLDO MERVICINI
IMPORT - [XP0RT
IZVAŽA: RTV material, razne stroje, reprodukcijski material, prediva, blago za široko potrošnjo — ekskluzivna zastopstva.
UVAŽA: Perzijske in orientalske preproge, makedonske te-pihe - Kilime (Pirot), razne izdelke jugoslovanskega in o-rientalskega obrtništva.
Sedež in skladišča: KRMIN (Cormons) . Via Mateotti 50, tel. 6112 Trgovina in skladišče preprog: PORDENONE, Viale Dante 18, tel. 2741 — Urad v MILANU; Via Feltre 27, tel. 236.6138
LADJE SPLOŠNE PLOVBE
Motorna ladja «Bled» je 22. oktobra priplula v Takoradi, od koder je nadaljevala plovbo proti Temi. Ladja »Bohinj* se je 28. oktobra zasidrala v Reggiu Calabria, a 31. oktobra pristane na Reki. »Pohorje* pluje proti Anconi, kamor bo priplula 5. novembra ,nato pa bo odplula na Reko, v Benetke in v Trst. »Ze-lengora» je 26. oktobra pristala v Dubrovniku; »Bovec* je 24. oktobra odplula iz Benetk proti Trstu in Reki. »Ljubljana* je 24. oktobra zapustila Reko namenjena v Benetke.
NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE Odhodi iz Trsta:
Proge:
Jadransko morje — Severna Amerika: »Cma gora* 21. nov.;
Jadransko morje — Južna A-merika: »Drežnica* 23. nov.;
Jadransko morje — Ciper in Izrael: »Platak* 7. novembra;
Jadransko morje — Perzijski zaliv: »Marjan* 10. novembra;
Jadransko morje — Bengalski zaliv: »Romanija* 25./30. nov.;
Jadransko morje — Indija in Daljni vzhod: »Primorje* 30. novembra;
Jadransko morje — Daljni vzhod: »Velebit* 20./30. nov.
Prihodi v Trst:
»Pobjeda* (Sev. Evropa) 31. oktobra.
GREDELJ NOVI LADJI. V ladjedelnici Sv. Marka so postavili gredelj veliki motorni ladji za prevoz razsutega tovora z nosilnostjo 23.725 ton. Ladja bo dolga 190,46, široka 22,8 in visoka 14 metrov. Imela bo motor Diesel B-W 774 Vt 2 Bf 160, ki bo razvijal 11.500 konjskih sil, plula pa bo s hitrostjo 17,25 vozla na uro ob polovičnem tovoru. Opremljena bo s posebnimi podpornimi napravami za plovbo med ledenimi noščami na severnih morjih. V notranjosti bo sedem skladišč s skupno površino 30.400 kub. metrov, v katerih bodo lahko spravili do 22.100 ton žitaric in rud.
BLAGOVNI PROMET V JAVNIH SKLADIŠČIH NARASEL SAMO ZA 1 ODSTO. P0 prvih začasnih podatkih je znašal septembra blagovni promet v tržaških Javnih skladiščih 159.000 ton proti 162.000 tonam v lanskem septembru. Od tega so izkrcali 95.000 ton (lani 100.000 t.), a vkrcali 64.000 ton (62.000). V razdobju od januarja do konca septembra letos pa je dosegel
1.374.000	ton proti 1,359.000 tonam v prvih devetih mesecih minulega leta, kar pomeni, da je napredoval za približno 1 odstotek. Izkrcali so 857.000 ton (lani 856.000 ton), vkrcali pa
517.000	ton (503.000). Med izkrcanim in vkrcanim blagom je bilo največ železove rude in železnine. namreč 393.000 ton (lani 422.000), dalje so zabeležili
111.000	ton žitaric in oljnatih semen (108.000). 113.000 ton lesa (116.000) in 757.000 ton raznega blaga (693.000)
PROGA ANCONA — PULJ. Plovna družba »Linee Maritti-me delVAdriatico* najavlja, da prične 4 novembra veljati na progi ANCONA - Lošinj - Reka -PULJ - Trst - Benetke - Ancona zimski urnik. Ladja bo na povratni plovbi pristajala v Trstu vsako sredo ob 7. uri, odhod proti Benetkam pa bo ob 9. uri.
ŠTEDILNIKI . PEČI na kerosen, plin, elektriko, les in premog. E-LEKTRICNI LIKALNIKI, PRAL NI STROJI, grelci za vodo, hladilniki, ELEKTRIČNE LUCI VSEH VRST, SERVISI IN DEKORA-TIVNI PREDMETI iz keramike, porcelana in kristala. NAMIZNI PRIBORI IZ NERJAVEČEGA JEKLA • MNOGOŠTEVILNI PREDMETI ZA KUHINJO, dom, •estavracije, gostilne in podobno
TRST # 1‘iazza S. Giovanni 1
PRODAJNI SERVIS
m
LJUBLJANA- MARIBOR

Ilc« viteVfe liti e planine!

GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER

. i	.................-
HOTEL «KRIM»
BUD
se priporoča svojim cenjenim gostom za obisk v hotelu s svojo restavracijo, bifejem in nočnim barom ter na blejskem gradu. Izvrstna kuhinja.
Prvovrstna postrežba.
Pred in po sezoni znaten popust!
r-VSpTTlifl
- ha Girica
Moderno urejen hotel z vsem konfortom — Restavracija in kavarna — Ples vsak večer razen ob ponedeljkih — Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja — Odlična domača in štajerska vina
Obiščite
v 1
CASINO
VILLA ROSAL1A
OPATIJA
Odprt vsak dan od 17. ure dalje, ob nedeljah in praznikih od 15. ure.
□ ROULETTE D BACCARA
Hotel «SL0N»
LJUBLJANA, Titova 10
HOTEL V STROGEM CENTRU MESTA
Internacionalna restavracija _____
— narodne specialitete —
Nočni bar z mednarodnim artističnim programom. Lastna kavama z glasbo, klubski prostori in slaščičarna. — Uslužbenci hotela govore vse svetovne jezike —
PRENOVLJENI
Hotel POŠTA
TRG OBERDAN 1 — Tel. 24-157, S5-786 (v centru mesta) Udobne sobe s kopalnico — Telefon v vseh sobah
Dvigalo — Centralna kurjava
HOTEL «BLED»
RIM
Slovenski El I/ E C L	^ D JL Eš Eš & ITALIJA
Lastnik Vinko LEVSTIK
ROMA, Via S. Croce In Gerusalemme 40 — TeL 777-102, 7564783 Blizu železniške postaje — Direktna zveza z avtobusom št. 3 — Domača kuhinja — Vse sobe s prhomi.
Stran £
GOSPODARSTVO
TRZNI PREGLED
Italijanski trg
Kljub povečani ponudbi žita so ostale cene čvrste. Zmeren je trg s kormo, medtem ko se riž in moka dobro prodajata, živinski trg je precej živahen, čeprav prihaja an trg manj živine zaradi slabega vremena. Slabo se prodajajo prašiči. Cene perutnini in jajcem so zmerne, kljub ugodnemu povpraševanju. Zaradi slabega vremena so se precej dvignile cene zelenjavi, medtem ko so cene svežemu sadju zmerne. Cene masla še vedno rastejo, zaradi povečanega povpraševanja in manjše razpoložljivosti blaga. Končno je nekoliko oživelo zanimanje za vino lanskega pridelka pa tudi letošnje vino se prodaja vo ugodnih cenah. Kupčije z oljčnim oljem so zmerne, toda cene težijo navzgor.
ZELENJAVA IN SABJE
MILAN. Navaden kostanj 40 do 200 lir za kg, maroni 130 do 230, jabolka 40—60, delicious 75 do 140. renette 50—80, hruške 100—130, Kaiser 90—165, kaki 25—60, belo grozdje 70—120, črno 50—100, limone 100—140; suh česen 100—180. rdeča pesa 25 do 60, korenje 60—80, cvetača 70 «0 120, zelje 25—40, čebula 80 do 108, olupljene čebulice 140 do 160 svež fižol 70—200, fižol boby 70—180, solata 50—100, cikorija 50—100, endivija 40—70, rumena paprika 70—150, zelena 35—50, peteršilj 50—90, zelena 60 do 100, špinača 60—120, bučice 150—200 lir za kg.
ŽIVINI A ZA REJO
IN KLAVNA ŽIVINA
MANTOVA. Goveja klavna živina: voli I. 360—400, II. 280 do 300, krave I. 330—360, II. 220 do 260, junci I. 420—360, H. 360 do 380, biki I. 420—470, H. 360 do 410, teleta 50-70 kg težka 580 do 630, 70-90 kg 630—650, nad 90 kg 670—710; živina za rejo: neod-
stavljena teleta 50-70 kg težka | pinj 660—700, modensko vino 9-750—850, 70-100 kg 700—750, kra- 11 stop. 660—770, belo vino iz Ro-
ve mlekarice 180—280.000 lir glava, navadne krave 150—180.000; neodstavljeni prašiči 420, suhi prašiči 25-40 kg težki, 390, 40-60 kg 380 60-80 V" 370, debeli prašiči 125-145 kg 383, 145-160 kg 383, 160-180 kg 383, nad 180 kg težki 383 lir za kg.
KRMA
GENOVA. Kokosove pogače 5200—5300 lir za stot, krmna moka iz zemeljskih lešnikov 7200 do 7300, kokosova moka 5200 do 5300, iz sončnic 3500—3600, iz sezama 6900—7000, moka iz prepečene soje 6800—6900 lir za stot.
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN, živi piščanci 300—320, zaklani piščanci 410—480, zakla. ne kokoši 500—600, žive domače kokoši 650—750, zaklane doma- ] če kokoši 950—1100, uvožene zmrznjene kokoši 450—500, zaklane pegatke 950—1200, zaklani golobi 1350—1500, žive doma-1 če pure 800, zaklane domače nu-re 1000—1100, uvožene pure 450 do 650, živi domači purani 700 do 800, zaklani 900—1000, uvoženi purani 400—650, žive domače gosi 550—600, zaklane domače gosi 700—800, uvožene gosi 380—400, žive domače race oOO do 550, zaklane 600—620, zaklani zajci s kožo 640—720. brez kože 700—800, uvoženi zajci 620 do 670 lir za kg. Sveža domača jajca 31—34, uvožena jajca 25 do 27 lir za jajce.
VINO
MILAN. Rdeče piemontsko vino 9-10 stop. 610—690 lir za stop/ /stot, Barbera sup. 12-13 stop. 890—960, Oltrepč pavese 8-9 stop. 580—650, mantovansko rdeče 8-9 stop. 600—660, Valpolicella Bar-dolino 9-11 stop 710—790. Soave belo 9-11 stop. 740—820, Raboso 9-10 stop. 645—695, Merlot 10-12 stop. 705—755, Reggiano 9-10 sto-
MEDNARODNA TRŽIŠČA
CHICAGO		13.10.64 20.10.64 27.10.64		
Pšenica (stot. dol za 60 funtov)		148 Vt	151 Vs	150 V4
Koruza (stot. dol. za 56 funtov . ,		121 Vi	121 V«	120 Vs
NEW YORK				
Baker (stot. dol. za funt) . .	• » *	59,—	61,—	60,—
Cin (stot. dol. za funt) . . .		210,—	206,—	212,50
Svinec (stot. dol. za funt) . .		14,—	15,-	15,—
Cink (stot. dol za funt) . . .	m	'm	m	14,75	15,75	15,75
Aluminij (stot. dol. za funt) .	. . i	24,-	24,-	24,—
Nikelj (stot. dol. za funt) . .	• • •	79,-	79,-	79,—
Antimon (stot. dol. za funt) .	• • •	45,75	44,—	44,—
Lito železo (stot. dol. za funt)	. • .	63,50	63,50	63,50
Živo srebro (dol. za steklenico) . .		365,-	380,—	380,—
Bombaž (stot. dol. za funt) .		32,60	31,85	31,90
Volna (stot. dol. za funt) . .		172,5	173,—	175,6
Kava »Santos 2» (stot. dol. za funt) .		46,-	47 Vi	47 Vi
Kakao (stot. dol. za funt) . .		23 Vs	22,18	22,16
Sladkor (stot. dol. za funt) .	F "P t	3,66	3,65	3,54
LONDON				
Baker (funt šter. za d. tono)	•	6 k	500,-	512,—	503,—
Cin (funt šter. za d. tono) .	. . .	1655,—	1590,—	1600,—
Cink (funt šter. za d. tono) .		119 Vi	128,—	121 Vi
Svinec (funt šter. za d. tono)		118 Vi	123 Vs	122 Vi
Kavčuk (penijev za funt) . .	• fr 1	21 Vi	21 Vs	21 9/16
SANTOS				
Kava »Santos D» (kruzejrov za 10 kg)		3448,-	3488,-	3528,—
magne 9-10 stop. 580—610, rdeče 9-10 stop. 600—630, toskanski Chianti 12-13 stop. 45.5—495 lir steklenica, navadna "toskanska vina 8-10 stop. 580—690, Aretino belo 8-10 stop. 570—670, belo vino iz Mark 9-10 stop. 610—630, rdeče 9-10 stop. 610—650, belo vino iz Sardinije 10,5-11,5 stop. 575 do 595, rdeče 12-13 stop. 665 do 715 lir za stop/stot.
OLJE
FLORENCA. Oljčno olje extra 750—770 lir za kg. fino oljčno olje z največ 1,50 odsto kisline 630—690, oljčno olje z največ 3 odsto kisline 580—610, olje s 4 odsto kisline 520—550, retificira-no 565—570, semensko jedilno o-lje I. 350—355. olje iz zemeljskih lešnikov 390—400 lir za kg.
ŽITARICE
LODI. Fina mehka domača pšenica 7100—7350, dobra mer-kantile 6950—7050, fina domača trda pšenica 9100—9500, mercan-tile 8600/8800, Manitoba 10 do 11.100. fina domača koruza 6000 do 6100, navadna 4350—4400, u-vožena koruza 4600—4700, Plata 4550—4575; neolužčen riž Arbo-rio 7600—8400, Vialone 9800 do 10.100 Carnaroli 9300—9600, Ver celli 7800—8600, R.B. 8900—9400, Rizzotto 8600—8900, Maratelli 8900—9600; oluščen riž Arborio 15.600—15.800, Vialone 18.700 do 19.700, Carnaroli 18.100—19 200, Vercelli 16—16.300. R.B. 16.300 do 16.600, Rizzotto 15.800—16.100. Maratelli 16.500—16.800, Ardiz-zone 14.100—14.300. uvožen ječmen 4650—4950. domač oves 4600—5650, uvožen 4800—4850, uvoženo proso 4550—4750: pšenična moka tipa «00» 10 100 do 11.400, tipa «0» 9600—9700, tipa «1» 9100—9300, presejana koruzna moka 6000—6100 lir za stot
MLEČNI IZDELKI
LODI. Maslo iz centrifuge 990 do 1000, uvoženo maslo 960 do 980 lombardsko maslo 950 do 960', emilijsko 940—950. maslo iz sladke smetane 860—870; sir grana proizv. 1962 1200—1250 proizv. 1963 1110—1130, sir zbrinz svež 700—730, uležan 790—810, Emmenthal svež 670—690, uležan 780—800. orig. švicarski Emmenthal 980—1030. avstrijski 790—820, francoski 790—830. uro-vol one svež 670—690. uležan 780 do 800. italico svež 590—640. uležan 740—760, crescenza svež 500 do 530, uležan 710-750, gorgonzola svež 480—510, uležan 740 do 810, taleggio svež 500—550, uležan 700—740 lir za kg.
Porast živil zaostaja za porastom prebivalstva
Predhodne številke prehranjevalne in kmetijske organizacije Združenih Narodov FAO o proizvodnji živil na celem svetu v proizvodnem letu 1963-1964 so kar žalostne, število prebivalstva je v tem času porastlo za odsto, celokupna kmetijska proizvodnja, vključno živila, pa je zrasla komaj med 1 do 2 odsto. Pridelek hrane na glavo je padel za 1 odsto. Hujše pri tej neugodni številki je to, da je zruženje ravnotežja večje prav pri tistih deželah sveta — Afrika, Azija, Latinska Amerika — kjer že tako vladata podhranjenost in splošna lakota. Fklini resnični porast v proizvodnji živil smo dosegli v Severni Ameriki (4 odsto), v Oceaniji, glavno v Avstraliji, Novi Zelandiji (3 odsto) Razveseljiv pa je letos precejšen porast v proizvodnji živil na Srednjem Vzhodu, ki gre na račun dobrih letin v Turčiji, Iranu in Z AR. škoda da ni ta porast nastal iz izboljšanih načinov obdelave, ampak samo zaradi dobre letine. Toda v drugih nerazvitih deržavah je bil napredek zelo neznaten ali pa ga sploh ni bilo. Kmetijska proizvodnja je porasla za 1 odsto v Afriki in komaj za spoznanje v Latinski Ameriki. Nekatere azijske države so imele sicer dobro riževo letino, a v Indoneziji je proizvodnja riža padla .V Indiji je celotna proizvodnja vseh žitaric še bolj počasi rastla kakor v prejšnjih dveh letih. FAO nima na razpolago podatkov o letini na Kitajskem, pač pa ima podatke, da so v proizvodnem letu 1963-64 bile v Sovjetski zvezi oddaje žita državi za 21 odsto manjše kot leta 1962.
Ko navaja podatke o proizvodnji hranil v tekočem letu 1963-64. pa poudarja FAO, da primerjava podatkov enega leta ni posebno pomembna. Kar ie pomembno, je pa dejstvo, da zadnjih pet let ni bilo nobenega porasta v svetovni kmetijski proizvodnji na glavo. Imamo pa iskrico upanja v tem, da je prvič po nenadnem velikem porastu cen (boomu) za kmetijske pridelke za časa vojne v Koreji letos spet skočila cena kmetij skih pridelkov, in sicer za 8 odsto. še prezgodaj pa je, da bi mogli ugotoviti, ali gre za nihanje v začetku nekega cikla ali pa imamo opraviti z začasnim zastojem v padajoči tendenci za daljšo dobo.
UVOZ ZMRZNJENIH ZAJCEV
Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino je dovolilo dodaten uvoz 150 ton zmrznjenih zajcev iz Madžarske (skozi carinarnico v Pontebi 25 ton, Trstu 25 ton, v Milanu 100 ton) Prednaročila niso dovoljena.
mm KMEČKE ZVEZE
Letošnji pridelek vina le malo boljši od lanskega
Pred časom so izvedenci italijanskega osrednjega zavoda za statistike ocenili letošnji domač pridelek vina na 65 milijonov hektolitrov. Toda v zadnjem času se je ponovil pojav, do katerega 'je prišlo pri predvidevanjih glede žitne letine. Pokazalo se je namreč ,da bo vinski pridelek precej nižji od napoveda-ne°"a, dossgGl nBj bi sa/ino 60 milijonov hi, po mnenju strokovnjakov pri posameznih kme-1 tijskih organizacijah pa niti 58 milijonov hi. To bi pomenilo pičlih 10 odstotkov več kakor lani, ko ie znašal pridelek 53 milijonov hi .Sicer pa so red-kokatero leto pridelali v Italiji več kot 65 miliionov hi vina, in sicer le 1958. leta (68 mil. hi), 1959. (66 mil. hi) in 1962. (69,5 mil. hi).
Na osnovi količine grozdja, ki so ga že potrgali lahko ugotovimo naslednje:	V nekaterih
predelih Južne Italije (tako na Siciliji) so pridelali 15 do 20 odsto manj grozdja, kakor lani. v bistvu bo pridelek na vsem Jusu in v Srednji Italiji (razen v Toskani) le malenkostno višji od lanskega: podobno velja na Severu za Piemont in Lombardijo, dočim so zabeležili na Beneškem in v Emiliji znatno bogatejšo letino kot v minulem letu.
Sodeč po tem bo ostala razpoložljivost vina pravzaprav skoraj nespremenjena, pokrila bo pač lagodno potrebe notranjega in zunanjega trga (poraba in izvoz’. Seveda prihajajo v poštev pri tem še 3 do 4 milijoni hektolitrov starega vina, lanske letine.
Cene grozdja so ponekod v Severni Italiji visoke. To ne velja za Beneško .Odločna težnja navzgor se kaže tudi pri ceni mošta na Jugu. To pomeni, da so bila predvidevanja trgovcev glede letošnjega pridelka kar precej drugačna od cenitev statističnega urada.
Pozornost operaterjev je zdaj osredotočena na perspektive vin-
Pridelek bombaža v sezoni 1964-65 dobro kaže
Pretekli teden so na mednarodnih trgih s surovinami zabeležili napredek bakra, svinca, volne, kavčuka, pšenice in koruze. Tečaj cinku, činu, kavi in kakavu je nazadoval. Cena aluminija, antimona, litega železa, živega srebra, bombaža, jute in sladkorja se ni bistveno spremenila.
KOVINE
Cena bakra je na londonski borzi napredovala. Svetovna proizvodnja bakra se je povzpela septembra na 296.084 ton, kar predstavlja 361 ton več kot v avgustu, a 7.846 ton manj kakor v lanskem septembru. Zaloge se nepretrgoma manjšajo, konec septembra so znašale 345.061 t, kar pomeni 1.097 ton manj kot mesec poprej in 126.055 ton manj kakor lani ob istem času. Tečaj kositra (cina) je tako v Londonu kot v Singapuru zdrknil. Ameriška vlada je sklenila postaviti na trg 18.000 ton presežkov iz stratesičnih zalog. Gre za dodatek k 20.000 tonam, za katere je bilo določeno, da jih morajo razpečati najkasneje do 20. marca 1965. Tako naj bi se
VALUTE V MILANU	,		
	20.10.64 27.10.64 i	
Amer dolar	623,75	623,75
Kanad. dolar	575,—	575,—
Nem marka	157,—	157,—
Francoski fr	127,35	127,25
švicarski fr.	144.61	144,60
Avstrijski šil.	24,15	24,151
Avstral funt	1375,50	1375,25
Egipt funt	805,—	805,—
Funt št pap	1735,50	1734,50
Funt št zlat	6150,—	6125,—
Napoleon	5825,—	5750,—
Zlato (gram)	716,—	718,—
Dinar 1100) -	Trst	
drobni 60-62	debeli	60-62
BANKOVCI V CURIHU		
27. oktobra 1964		
ZDA 1 dolar'		4,29
Anglija (1 funt št.)		11,90
Francija (100	n fr.)	87.00
Italija 1100 lir)		0,6875
Avstnia (100	šil.)	16,55
CSSR (100 kr.)		9,50
Nemčita (100	DM)	107 50
Belgija GOO d fr.)		8,60
švedska (100	kr )	82,75
Nizozemska (100 goid.)		119,—
Španija (100	pezet)	7,00
Argentina (100 pezov)		2.15
Egipt (1 ee funt)		5,40
Jugoslavija (100 din)		0.55
Avstralija (1	av. funt)	9 4750
znatno ublažilo pomanjkanje kositra na svetovnem trgu. Tečaj cinka je na londonski borzi nekoliko nazadoval .Operaterji pričakujejo nove sklepe, ki jih bo sprejela mednarodna študijska komisija za cink.
VLAKNA
Cena bombaža se na newyor-škem trgu ni spremenila. Ameriški izvoz tega vlakna je v začetku letošnje sezone odločno popustil v primeri z lanskim početkom sezone (392.000 proti
746.000	ton). Tečaj volne je v New Yorku nazadoval. Izvoz volnenega prediva iz devetih najvažnejših držav proizvajalk se je skrčil za 3 odsto v prvi polovici tega leta v primerjavi prvim polletjem lani.
ŽIVILA
Cena kakava je na newyor-škem trgu rahlo nazadovala. Svetovni pridelek surovega kakava naj bi po cenitvah komisije za prehrano pri Organizaciji združenih narodov — FAO dal
1.239.000	ton ali 10.000 ton več kakor v prejšnji sezoni. Tudi cena kave je malenkostno popustila. Strokovnjaki ameriškega kmetijskega ministrstva računajo, da bo pridelek kave v sezoni 1964-65 dosegel 52,7 milijona vreč, kar bi pomenilo 22 od-
Uvoz mramorja v Italijo raste
Italijanski izvoz marmorja se je lani skrčil za 0,14 odsto v primeri s prejšnjim letom. Znašal je namreč 317.959 ton proti 318.390 tonam leta 1962. Uvoz pa se je povzpel od 122.302 ton na 144.927 ton, kar pomeni, da je napredoval za 18,49 odsto.
Največ marmorja (tu je vštet tudi granit) so Italijani uvozili lansko leto iz Potrugalske, in sicer 62.694 ton, iz Jugoslavije 22.919 ton, iz Španije 7.150, Grčije 6.814, Norveške 6.618, Irana 5.376, Francije 4.869, Maroka 4.209, Argentine 3.985 ton. Izvozili pa so 71.560 ton v Nemčijo, 65.610 ton v ZDA, 43.008 ton v Francijo, 22.720 v Vel. Britanijo, 16.748 v Libanon, 14.759 v Švico, 13.166 v Belgijo, 8.398 v Avstrijo, 6.561 na Nizozemsko in 4.893 ton v Kuvajt.
Medtem ko se je lani izvoz količinsko malce zmanjšal, se je njegova vrednost dvignila za 11,4 odsto, dosegla je 23 milijard 662 milijonov lir. V uvozu so zabeležili 4 milijarde 674 milijonov lir, kar predstavuja 11,05 odsto več kot leta 1962.
Proizvodnja elektrike v Italiji narašča
Podatki, ki jih je zbral osrednji zavod za statistike v Rimu kažejo, da proizvodnja električne energije v Italiji postopoma narašča. V avgustu je dosegla 5.441,7 milijona kilovatur, kar pomeni 4,06 odsto več kot v lan-
sto manj kot je znašal zadnji skem avgustu. Ako upoštevamo pridelek.'	saldo med uvoženo in izvoženo
1	1 električno energijo ugotovimo,
ŽITARICE	I da ie notranja poraba prevzela
5.474 mil. kWh ali 4,6- odsto več Tečaj pšenice je nekoliko na- kakor v istem mesecu lani rasel Na čikaškem trgu so za- Od januarja do konca avgusta beležili precej živahno dejav- letos so proizvedli vsega skupaj nost v poslih. Zlasti velja to za 48.062,7 mil. kWh ali 7,08 odsto dobave pšenice Indiji in Japon- več kot v prvih osmih mesecih ski Bolj umerjen pa je bil po- lanskega leta. Domača poraba ložaj na trgu s koruzo. Cena ko- je prevzela 48.801,2 mil. kWh, ruze je rahlo napredovala. Naj- kar predstavlja 7,19 odsto več več kupčij so čikaški operaterji kakor v minulem letu. sklenili z Zah. Nemčijo, Japon- Družba ENEL je proizvedla siko in Nizozemsko.	I 32.888 5 mil. kWh (lani 31.362
KAVČUK
Cena kavčuka je na vseh trgih narasla. Najbolj je bilo živahno v Singapuru. kjer so A-
mil. kWh), občinska nodietia 3.1253.4 mil. kWh (lani 2.932), samoproizva j alci 9.128,8 (lani 8 571,6). ostala nodietia pa 2.792 (leni 2.020.5 mil kWh).
Hidroelektrarna nrorivodnia
meričani nabavili večje količine je	26 959.6 mil. kWh (la-
naravnega gumija iz bojazni, da ni 30.039,9 zaradi ugodnejšega ne bi morebitne stavke pristani- izkoriščanja vodne sile), termo-ških delavcev prizadele rednih električna 18.035,6 (lani 13.040,4 uvoznih pošiljk, sicer vlada na mil.), geotermoelektrična 1.684,1 trgih z gumijem precejšnje (lani 1.6195) in iAdrcW»~n0-mrtvilo.	i električna 1.383,4 (lani 186,3).
Po najnovejših cenitvah bo svetovna proizvodnja bombaža v sezoni 1964-65 približno enaka proizvodnji v sezoni 1963-64, čeprav so v nekaterih deželah proizv odnicah prvotno računali s slabšo letino. Te cenitve pa ne zadevajo proizvodnje dežel komunističnega bloka, glede katere manjkajo zanesljivi podatki.
V	proizvodnji prednjačijo seveda ZDA, ki bodo po uradnem poročilu za mesec oktober pridelale letos 15,274.000 bal bombaža, h katerim je treba prišteti še 9,500.000 bal iz starih zalog .Ker pa računajo, da bo šlo v izvoz 5,200.000 bal, za domačo potrošnjo pa 9,600,000 bal, kar ustreza celotni letošnji proizvodnji, ne kaže, da bi v tej sezoni prišlo do nadaljnjega kopičenja zalog.
V	Mehiki se položaj glede bombažne letine zelo razlikuje od področja do področja. Dočim so v nekaterih predelih izgledi ugodni, je v drugih pridelek trpel zaradi deževja in bolezni rastlin. Vendar pa bo pridelek na splošno obilnejši od lanskega in cenijo, da se bo sukal o-koli 2,200.000 bal.
V	Egiptu kaže letina zelo dobro. Bombažni nasadi so bili zadostno preskrbljeni z vodo in zaradi strogih zaščitnih ukrepov niso utrpeli omembe vredne škode zaradi mrčesa, tako da bo donos nadpovprečen. Računajo, da bodo pridelali nad 2 milijona bal.
Tudi v deželah Srednjega vzh. nričakujejo razmeroma dobro letino. V Siriji so se bombažni nasadi zaradi ugodnega vremena v zadnjem času lepo razvijali, tako da računajo na dober donos .Tudi v Iranu bo pridelek obilnejši od lanskega. Istotako bo po prvi uradni cenitvi letina v Turčiji na področju Izrmra za 10 odsto boljša od lanske. Omeniti pa je treba, da so bombažni nasadi v nekaterih predelih trpeli zaradi močnih nalivov in poplav, zato zaenkrat še ni mogoče soditi, v kakšni meri so te neprilike vplivale na kakovost in količino pridelka.
V	Grčiji so razširili gojitev drugih poljskih pridelkov, zlasti žita, in skrčili površino bombažnih nasadov, zaradi česar računajo, da bo pridelek bombaža, ki je lani znašal 430.000 bal, letos za nad 130.000 bal manjši.
V	Indiji si obetajo obilen pridelek, ker je bilo vreme do sredine julija ugodno in so tako mogli opraviti pobiranje bombaža ob suhem vremenu, kar je tudi pripomoglo do boljšega donosa. Sicer so pa v tej sezoni tudi znatno razširili bombažne nasade.
V	Pakistanu računajo na nad-oovprečno letino, čeprav so bombažni nasadi sprva dokaj občutno trpeli zaradi bombažnih zajedavcev. Vendar pa ni še gotovo, ali so ti računi povsem zanesljivi, kalti uradna cenitev ni bila še obj avli ena.
Mani usodni so ‘zgledi za bombažno lerino v Vzhodni Afriki. Her so skrčili nasade in je za-, to pričakovati, da bo tudi pride-
lek manjši od lanskega, tudi zato, ker je bila setev zaradi vremenskih neprilik opravljena s precejšnjo zakasnitvijo.
Nasprotno pa letina v Tanga-niki dobro kaže, tako da upravičeno lahko računajo, da bo letošnji pridelek obilnejši od lanskega.
Dolgovlaknatega bombaža iz južnoameriške republike Peru bo letos v primeri z lansko sezono manj na trgu, ker so nasadi za časa setve precej trpeli zaradi suše. Glede pridelka se-vernobrazilskega bombaža si zaenkrat še ni mogoče ustvariti točne slike, na splošno pa prevladuje mnenje, da bo donos dober in da bo v gotovi meri presegel lanskega.
Svetovna potrošnja bombaža narašča in kaže, da bo še dalje naraščala. V pretekli sezoni so na svetu predelali nad 48 milijonov bal bombaža, to je 2,5 milijona bal več kot v prejšnji sezoni. Od tega prirastka je odpadlo 1,5 milijona bal na za-padni svet, 1 milijon bal pa na vzhodni blok. ZDA bodo v sezoni 1964-65 predvideno predelale 9,6 milijona bal proti 8,4 milijona bal v sezoni 1962-63. Pripomniti pa je treba, da bombažu čedalje bolj konkurirajo umetna vlakna, katerih proizvodnja se je v prvi jjolovici leta 1964 povečala za 16 odsto.
Naraščajoča uporaba umetnih vlaken v tekstilni industriji seveda zavira potrošnjo bombaža, ki se sicer veča a ne sorazmerno s količino tekstilne proizvodnje.
skega trga. Letošnje vino je po kakovosti, pa tudi po gradaciji znatno boljše od starega (pri emilijskem pridelku to sicer ne drži). Pričakovati ie, da bo zato povpraševanje usmerjeno predvsem k novemu vinu in bo zaradi tega kmalu pričela njegova cena naraščati. Cena staremu vinu bo ostala nizka, morda pa bo že nazadovala.
Kmet in vrtnar v novembru
NA NJIVI: Pričnemo z globokim jesenskim oranjem in urejanjem zemljišč tako, da čez zimo ne bo zastajala voda v brazdah, ampak bo odtekala po odtočnih jarkih. Ob tem oranju lahko opravimo temeljno gnojenje z gnojili, ki se počasi razkrajajo. V to skupino spadajo hlevski gnoj. apneni cianamid, Thomasova žlindra.
V	VINOGRADU: V vinogradu opravimo globoko jesensko kop in pognojimo vinograd s hlevskim gnojem. Pri mladih trtah bomo obrezali rosne korenine, ki poganjajo iz cepiša tako, da prisilimo podlago k razvoju močnega koreninskega sistema. Nadomestimo stare trte z novimi cepljenkami. Po odpadanju listja lahko pričnemo z obrezovanjem. Utrjuiemo kole in preperele nadomeščamo z novimi.
V	SADOVNJAKU: Začnemo z obiranjem oljk in jih hranimo v hladnih prostorih, če jih ne moremo predelati takoj. Pričnemo z obrezovanjem in s sajenjem sadnih dreves. Opravimo tudi gnojenje s hlevskim gnojem. Ostrgamo staro lubje zato, da se v razpoke ne skrijejo razni škodljivci. Po tem delu bomo opravili še prvo zimsko škropljenje.
NA VRTU:	Zaščitimo zele-
niadnice pred mrazom tako, da jih pokrijemo s slamnatimi pre-programi. Take zaščitne preproge postavimo poševno v smeri vetra tako. da lahko sončni žarki nemoteno prihajajo do rastlin.
Manj bolne živine na Goriškem
Na Goriškem je kampanja za ozdravitev goveje živine rodila že dobro sadove. Ugotovili so, da se je odstotek živali, ki bolehajo za jetiko, znižal v zadnjem času od 7,01 na 3,8 odsto. Na
drugi strani pa so opazili, da se še vedno nevarno širi bruceloza. To pripisujejo predvsem malomarnosti nekaterih živinorejcev, ki so kupili govedo katero ni bilo zdravniško pregledano. Pristojne oblasti svetujejo takim živinorejcem, naj okužene živali zakoljejo.
ŽIVINSKI SEJEM
Pretekli ponedeljek je bil v Cittadelli blizu Padove tradicionalni sejem živine. Na njem so prikazali lepo rejeno domače in tuje govedo najboljših vrst. Na ogledu so bili tudi številni kmetijski proizvodi padovanske pokrajine. Sejem je lepo uspel, saj si ga je ogledalo kljub slabemu vremenu res mnogo ljudi iz o-koliša, pa tudi iz Gorice, Vidma in Trsta.
..GOSPOD ARST VO"
Izhaja tedensko • Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9. teL 38-933 • Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 25.—. Naročnina: letna 1300 lir, polletna 700 lir Pošt tek rač. »Gospodarstvo« št 11-9396 • Za Jugoslavijo letna 1200 din. polletna 600 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Start Irg 3-1, tek. rač 600-14-603-86 Za ostalo inozemstvo 4 dolarje letno. Cene oglasov: za vsak mm višina v širini enega stolpca 60 lir • Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce. Založnik: Založba »Gospodarstva« • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) • Trst, Ul. Montecchi 6
URADNA IN ZLATARNA
Ml KO L J KAREL
Tit ST
Čampo S. tiiacomo 3. tel. 95-881 Ure najboljših znamk velika izbira zlatih okra skov za vse prilike
Jnts/MJAOfta JČOfieA,
mednarodna špedicija in transport
KOPER - TELEF. 21-830 - TELEX 03517
PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Roma, 15 - Tel. 37-823
Dodajanje ledu in vskladiščenje blaga — Kvantitativni prevzem — Poslovanje na mednarodnih sejmih in razstavah — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Mednarodni cestni transport blaga z lastnimi kamioni po kopnem, po morju, po rekah in zraku — Carinjenje blaga — Transportno zavarovanje blaga — booking ladijskega prostora — Kontrola transportnih dokumentov — strokovno pakiranje.
FILIALE:
Koper, Ljubljana, Maribor, Zagreb, Zagreb-sejem, Sežana, Kozina. Prevalje, Nova Gorica, Rožna dolina, Jesenice, Rijeka, Beograd, Novi Sad, Subotica, Celje. Podgorje, Sarajevo, Bar, Zrenjanin, Dimitrovgrad.
TRANS-TRIESTE
Soc. a r. L
TRST TRIESTE, Via Donota 3 Tet 38-827, 31-906, 95-880
UVAŽA:	vse lesne suri mane in produkte gozdne
industrije.
IZVAŽA : vse proizvode FIAT ove avtomobilske industrije in rezervne dele Vse vrste gum tovarne bKAf in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.	«
AVTOPREVOZNISKO
PODJETJE
A. POŽAR
1'RST — VIA BOCCACCIO, 3 Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu In inozemstvo. — Pe strežba hitra. — Cene ugodne.
SPLOŠNA PLOVBA
PIRAN
VZDR2UJE Z MODERNIMI TOVORNO — POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO
JADRAN — JUŽNA AMERIKA,
JADRAN - ZAHODNA AFRIKA,
REDNO LINIJO OKOLI SVETA
ter nudi ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja:
SPLOŠNA PLOVBA, PIHAN. Župančičeva 24,
Telegrami: PLOVBA-PIRAN, Telext: 035-22 m 035-23,
Telefoni: 73-470 do 73-477 in na naše agente po vsem svetu
IMPEKPORT
UVUZ - IZVUZ ■ ZASlUPbiVA
TRST, Ul. Cicerone 8 Telet. 38-136 - 37-725
Oddelek za kolonialno blago Ul. del Bosco 2U Tel. 50UH) lelegr-: lmpexnort - Irieste
U VAZA:
VSAKOVRSTEN LES - CEMENT IN GRAD. BENI MATERIAL MESO IN ŽIVINO
IZ VAZ. A :
TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO Specializirano podjetje za vsakovrstne konpenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu
PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE
LA GORIZIANA
Gorica - Via D. d’Aosta N. 180 TeL 28-45, 54-00 • Gorica
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Puaebni puguji za prevuz blaga v Jugoslavijo
K 1J E K A . Jugoslavija
Za časa bivanja na Jugoslovanski Jadranski obali, ne zamudite Izletov z ladjami Jadrolinije Poslužujte se ladij Jadrolinije za redne proge, kakor tudi za izredne izlete. Ta potovanja bodo obogatila vaš letni odmor z novimi vtisi in vam bodo pomagala spoznati lepote jadranske obale. Za informacije obrnite se na agencije Jadrolinije v vkrcnih pristanišči b ali pa na potovalne agencije.

•	» J *	«
C O L. I N I %-J A
ADRIATICU
ADRIATICU
ADRIATICU
ADRIATICU
ADRIATICU
ADRIATICU
ADRIATICU
ADRIATICU
Gestisce i servizi mercl e passeggeri sulle Unee:
NURD EUHUPA (servizio celere ed espresso) partenze da Rijeka ogni 7 giorni NURD AMERICA (North oi Hatteras) partenze ogni 10 giorni SUD AMERICA partenze ogni 20 giorni LEVANTE
partenze ogni 7 giorni IRAN — 1HAQ partenze ogni 30 giorni IND1A - PAKISTAN - BURMA partenze ogni 30 giorni estremu URIENTE partenze ogni 30 giorni GOLFU MESS1CO partenze ogni 20 giorni
con 55 modeme e rapide navi, 562 cucette e 351.313 B.R.T.
La «JUGOLINIJA» accetta 11 trasporto dl mercl anche in porti fuori delle linee regolari
TRASP0RTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA
— <JUGOLINIJA» . RIJEKA —