1891
Pet in t ride set le t iti jubilej
1926
THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER in UNITED STATES OR AMERICA.
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST Vj AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO.
»NAJSTAREJŠI« IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH,
ŠTEV. (No.) 28.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 11. FEBRUARJA — THURSDAY, FEBRUARY 11, 1926.
LETNIK XXXV.
Spor na polju antracita prod senatsko zbornico.
C°0UDGE SE NE BO VMEŠAVAL V POGAJANJA Z O-PERATORJI IN PREMOGARJI. — SENAT SE JE POD PRITISKOM COPELANDA PODAL IN POZVAL ZASTOPNIKE PREMOGARJEV IN OPERATORJEV V BELO HIŠO NA KONFERENCO.
. Washington, D. C. — Senat je Ogovarjal predsednika Coo-
u
£e<i naj posi-eduje v sporu
premogarji in operatorji
zdržati Copelanda resolucijo,
med
l^ga premoga. Coolidge se •1e XoPet postavil na stališče — obenemu se zamiriti in je od-
svoje sodelovanje, kenat ni več mogel stiska senatorja n sPi'ejel njegovo J se pozove zastopnike pre-
lo ?rjev °Peratoriev v lb!° na konferenca. ,
Pa K- Spre-ietju res°luciie je bilo rečeno, da naj določi
Se ^ednik Coolidge kedaj naj j; ®fHče taka konferenca v Be-tr)a's'- Predsednik je nemudo-odgovoril, da se on ne bo ^esaval v ta spor. c Viator Edwards, ki podpira st01!-elavnda J'e de-l'a1' da J'e t0
sed'- Že V takih sluSaJih Pred" Roosgvelt in Harding,
to r * Coolidge bo primoran
g^jj^A^a se preje, konča
B ^ Jia polju trdega premo-
ga »»Sojj
prejetje
Ueije je ^glasovalo
Copelandove 54 se-
proti'pa 21.
"^RsillAPAD, PLEN
"'»Jiu
$20,000.
Md
®o napadli dom Archi-
^režnika in strežnice ter od-1 2 Velikim plenom. an Francisco.
a v Chicago, povezali
Rop
Ck
ki s",Cago',n- — Šest roparjev, ^.bil, maskirani, so prišli Tf.i|U:ak°vano v poslopje II.
*r Archibalds na 854 Ca-foifj 'n z revolverjem v ^^".'strahovali strežnika in "alt ln,le' katere so povezali, PoL,' SP Se spravili na delo in .kožuhovine ter zlatni-^rUge vrednosti, kar je ba]j6n° na $20,000. Mr. Archi-

6ovaSe nahaj.a v Floridi in nje-n^J^Proga je bila za časa Vb a v Pisar"i Fanny May Sou °raci.ie, katere je tudi on,a
J*Wca.
ob0Jh Prancisco, Cal.---Dva
Nil 1 l)andita sta si Pri" '	v stanovanje pre-
ti. s G»a advokata, Redmond e^ensa in njegove žene, N v!*8® nahajala v postelji.
<lila j,T°l)u banditov se je zbu-
bil . 5rS. Sfpnfcnno 11 io tnlrni
v«to
l1'"' Stephens, a je takoj ii p0jer. roparjev pri njej in
^ai°Zll.roko na uata tev ji u" 'itHje niolči, ako ji je živ-
Sa,.; ag0- Ročim je eden od Ki
^Ceh ln nabral skupaj dra-
, °sti
jj stal na straži, je dru-
v vrednosti $8,000. iem ropu sta bandita o ne da bi pustila kak-
*n
! Hiu -
rojaka n« cesti, ki bo 'L	dan!", mu hi.
t^tj0d*°vorite: »Bog daj!", pa mora biti C,Ja za "Am. Slovenca!"
APEL NEMČIJE.
Nemčija apelira na vse države za pomoč. — Kardinal Faul-haber je dejal, da je mir E-, vropi ogrožen. — Mussolini posnema Viljema.
Berlin, Nemčija. — Nemški kabinet je v izvanredni seji, kateri je predsedoval predsednik Hindenburg, pripravil odgovor italijanskemu diktatorju, na njegov izzivalni govor v poslanski zbornici, pri katerem se ni oziral nadutež na mirovne principe, na podlagi katerih se je podpisala pogodba v Locarno.
Kabinet pripravlja posebno noto na vse večje države, v kateri prosi Nemčija za pomoč v njenem protestu proti Mussoli-nijevemu izzivanju.
V	katedrali v Munichu je kardinal Faulhber rekel, da je zopet ogrožen mir v Evropi in bolehen nacionalizem preplavlja svet.
V	dobro poučenih političnih krogih se govori, da je fašizma politična smer — nasilstvo in želja po napadu. Lansko leto je bila puščica Mussolinija na-merjena na Francijo, a zbal se je francoske dobro organizirane armade. Kmalo na to je koncentriral svoje napade na slabotno Grčijo in Jugoslavijo, ko ni kazalo tam za enkrat nič povoljnega, se je obrnil proti neoboroženi premagani Nemčiji-
V	Nemčiji je zavrela kri mi-litaristom, ako ne bo italijanski diktator prenehal z nasilstvom na južnem Tirolskem, bo republikanska stranka v Nemčiji potegnila z nacionalisti in se maščevala nad zatiralci manjšine v Italiji.
Nacionalisti v Nemčiji, ki so nasprotovali sodelovanju Nemčije pri locarnski mirovni pogodbi, sedaj triumfirajo in po-kazujejo na Ttalijo, ko je prva, ki je pokazala, da je lo-carnska pogodba le koa papirja, da bi se pa bilo treba ravnati po pogodbi, je pa za Mussolini ju preveč — ga bo treba pač poučiti, mogoče ni več daleč čas, ko se bo prebudil iz svojih imperialističnih sanj.
ŠE 2 ŽENSKI UMRLI VSLED ZASTRUPLJENJA V ZA-VODIJ.
Kank.akee, 111. — Kakor je bilo poročano včeraj, da je v zavodu za umobolne v Kankakee namešala strup za podgane neka blazna ženska svojim tovariSicam, se naknadno poroča, da sol še dve nadaljnje pacijentke umrle. Sedaj so še dve bolanr, za katere tudi ni upanja, da bi okrevale.
-o——
"AMER. SLOVENEC" JE NAJSTAREJŠI, A MORA POSTATI TUDI NAJVEČJI
MOŽ S ŠESTIMI ŽENAMI.
Chicago, 111. — Mr. Ralph Mark, star 32 let, kakor pravi poročilo, prikupljiv in zelo čeden človek, se je nedavno poročil. Njegova žena je pa po naključju zvedela, da ima njen soprog (še enega sina iz prej-šnega zakona, na kar je začela poizvedovati. Dognalo se je da je to že njegova šesta žena, ne da bi bil z katero razpo-ročen.
ABD-EL KRIM SE PRIPRAVLJA.
Krimovi pristaši še vedno zvesti svojemu voditelju. — Vse se pripravlja na ofenzivo za prihodnjo spomlad.
Pariz, Francija. — Vesti, ki so se širile po Franciji, da zapuščajo Abd-el Krima nekateri rodovi, je bila izmilšjer.a. Naj-brže le poteza francoske vlade, da je s tem slepila svojč ljudstvo, da so mislili, na sko-rajšen konec klanja v Maroko s zmago Francozov. Danes pa zgleda vse drugače, optimisti postajajo resnejši, kajti iz zanesljivih virov se poroča, da se Krim pripravlja na veliko o-fenzivo v Spomladi. Neko poročilo pravi, da bo že koncem tega meseca zagrmelo. Krim že pošilja ojiačenja posameznim rodovom, kateri so mu ostali zvesti. O nemirih poročajo iz okraja Quezzan, kjer se upirajo domačini, odkar so se umaknile francoske čete iz ozemlja.
Severno od Taounat, kjer se nahajajo takozvani rodovi Belli Melloul in Beni Zeroul, je poslal Krim' 300 vojakov -z nalogo, da prisilijo imenovana rodova, ki sta se podala Francozom, naj se vrnejo pod Krimo-vo zastavo. Ravno isto se po-ro&a iz Mizom okraja, kjer so se tudi domačini podali Francozom iz strahu, a, danes se že upirajo in silijo nazaj k Krimu.
Najnevarnejša točka za Francoze je takozvana Tazza fronta, kjer je središče Rifijan-cev in prostor za zbiranje čet za novo ofenzivo. Rifijanski glavni stan je v Targouist, kamor dnevno prihajajo čete u-pornikov. Na seji vojnega sveta, kateri je predsedoval Abd-el Krimov brat, so vsi šejki svečano obljubljali — "da bodo ustrajali in podpirali sveto stv.ar do smrti."
MAJHNA ZAPUŠČINA KINE IGRALKE.
Los Angeles, Cal. — Barbara La Marr, kine igralka, ki je pred kratkem umrla in zaslužila leta 1923 en milijon dolarjev je zapustila lastnino, ki ni [vredno niti $10,000. So ljudje, .ki znajo veliko zaslužiti, pa tudi veliko zapraviti.
-o-—.
AGITACIJA ZA "AM. SLOVENCA" OB 35-LETNICI SKOZI IN SKOZI. VSELEJ IN POVSOD, TO JE GESLO VSAKEGA ZAVEDNEGA SLOVENCA!
ABRAHAM LINCOLN.
LAKOTA V RUSIJI.
Riga,, Latvia. — Trinajst komunističnih uradnikov je bilo umorjenih, ko so branili državno skladišče s žitom v Razan o-kr.aju, katero so napadli lačni kmetje. Ruski list Izvestia prinaša vest, da je v temu okraju v teku dveh tednov umrlo 108 oseb vsled lakote. Temu je največ vzrok slaba letina, ker se je tako malo žita pridelalo po nekaterih krajih.
Iz Jugoslavije
VELIKO JE GOVORJENJA V POLITIČNIH KROGIH O NE« RAZPOLOŽENJU LJUDSTVA PROTI ŠTJEPANU RA-DIČU. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Hrvatska se otresa Radiča.
Nerazpoloženje do Stjepana
litrov vina prodali v sosedno deželo. Stroški te komisije so
■n j.v TI , .	. . bili neznosni. Tako je n. pr.
Kadic.a na Hrvatskem z vsakim i . , . ,. . j T
moral plačati vinogradnik Jernej Ferk samo za avto, v katerem se je vozil carinik iz Mari-
Jutri, 12. februarja, se proslavlja rojstni dan največjega ameriškega ljudskega prvaka,' predsednika Abrahama Lincol-' na. V zgodovini Združenih dr-[ žav je zapisan kot največji no-i silec velikih demokratičnih1 mislij, kot osvoboditelj sužnjev; in zaščitnik revnih in preganja-| nih. Lincoln kot tak ne bo nikdar izginil iz spomina ameriškega naroda. Natančnejši ži-jvotopis tega velikega državnika je opisan na tretji strani tega lista.
KRIŽEM SVETA.
—	New York, N. Y. — Vlačilec Wellington je kolidiral z nekim drugim in se potopil. Moštvo ,18 po številu, je rešil |še pravočasno tanker Ardmore. , — Chicago, 111. — Ma'skina-I ni banditi so napadli Ontra kasarno na 1004 Wilson ave. in
odnesli $4,300. Napad je bil -iz-i vršen v pondeljek zjutraj, ko je bilo v kavarni 200 gostov pri Izajutreku.
—	Berlin, Nemčija. — Nem-,ški brezžični operatorji lrahko j po novi iznajdbi pošljejo v eni (sekundi 25 besed preko Atlan-' i tika. Dosedanji rekord je bil j le dve besedi. Pa ne samo besede, temveč tudi slike se lahko pošljejo brezžičnim' potom z dobrim vspehom.
—	Sofija, Bolgarija. — Novi bolgarski premier je Andre Li-apčef, poleg tega tudi opravlja posle kot notranji minister.
—	Centnalia, 111. — Mrs! Julius Reinhardt, soproga trgovca z zlatnino v Centralia, katera je znana kot soprano soli-stinja je bila ko je šla v cerkev zadeta od nekega avtojia s tako silo, da je mrtva obležala na tleh. Voznik avtoja je naglo odvozil, da se ne ve kdo je bil.
—	Dayton, O. — Ogenj je izbruhnil iz nepojasnjenega vzroka na Fairfield Air Inter mediate depot, ki je vzhodno od mesta in napravil škode več milijonov dolarjev. Uničeno je ve^je število aeroplanov ip delov za letala. Dasinavno je bi-la pomoč takoj pri rokah, ni bilo mogoče veliko oteti.
STRAŠNA ZIMA tik ŠVEDSKEM.
Stokholm ves v ledu, kanali zamrznjeni. — Na nekaterih krajih je 38 čevljev snega. — V Piteaa okraju je 76 stop. pod ničlo.
—o—
...Stokholm, Švedsko. — Od
tukaj prihaja vznemirljivo poročilo o strašni zimi, kakršne še ne pomnijo najstarejši ljudje. Aelysbyn, mala vasica v; Pireaa okraju zaznamuje 70 stopinj pod ničlo. Najbolj mraz kar je še kedaj bilo r..a Švedskem v rekordih je zaznamovano 58 stop. pod ničlo.
O snežnih zametih poročajo iz cele Švedske. Po nekod je padlo 38 čevljev snega, a še kar naprej zneži.
V Stokholmu je promet po' jezeru ustavljen radi ledu; kanali in odtoki so vsi zamrznjeni. Ledolomilci im.ajo veliko posla in so neprestano na delu. Parniki, ki plujejo proti severu so zadržani.
Svetilni parnik Almagrundet je prišel med kosove ledu, kateri so ga odnesli seboj, ne da bi ga bilo mogoče preje rešiti. Ves železniški promet je ustavljen radi obilega snega.
Najhujše je Zia vasi, ki so oddaljene od mesta, kajti sedaj so popolnoma izolirane od o-stalega sveta in trpe pomanka-nje v gotovih ozirih.	!
Volkovi so prišli v bližino hiš po vaseh, tako da si stariši ne upajo pošiljati svoje otroke v šolo.
dnem raste, ker je ljudstvo u-videlo, da mu radičevci niti najmanj niso pomagali v njegovem težavnem materialnem položaju, nego mu prinašajo še večja davčna bremena. Celi kraji zapuščajo Radičevo stranko. V Dalmaciji vlada tako veliko nezadovoljstvo proti Radiču, da je moral Radič opustiti potovanje v Dalmacijo. Na Hrvatskem cele vasi prestopajo v IIPS., ki zelo živahno agitira. Radič ne predstavlja več hrvatskega naroda. Ljudstvo noče centralizma. Njegovi volilci zahtevajo,1 da zavrže centralizem ter od-
|bora, več sto dinarjev in še par sto dinarjev drugih stroškov. .Na ta način s težavo izvojevana ugodnostna carina uvoza vina j v Avstrijo ni prinesla Sloveniji nobenega haska. Odposlanstvo Jugosl. kluba (dr. Hohnjec, . Vesenjak, Žabot in Bedjanič) je meseca decembra predložilo pristojnim ministrom in gene-i ralnemu direktorju carine obširno spomenico v tej zadevi in so zahtevali, da se okorni stari carinski predpisi odpravijo. —
, v , ,	... , Generalna direkcija ie ugodila
ločno zahtevajo revizijo usta-1	,
„„ 4.....J,- j. i - • zahtevi naših poslancev in sedaj odpadejo nesmiselne irf drage komisije. Pri odpravi vi-
KARDINAL NASPROTUJE PROHIBICIJI.
Boston, Mass. — Kardinal rimsko-katoliške cerkve, ' William O'Connell, iz Bostona, je sedaj prvič podal svoje mnenje, o prohibicijski postavi. V svojij izjavi pravi, da on naspi-otuj^ obvezni prohibiciji. Kardinal naglasa, da katoličani ne potrebujejo te postave, kajti oni sami vedo kaj je prav in so poučeni o zmernosti. Kardinal o-dobruje le prostovoljno abstinenco, je i>a proti vsakemu vsiljevanju. "Obvezna prohibi-cija "je popolnoma v nesoglasju s sv. pismom in katoliškim načelom." Tako se glasi izjava kardinala O'Connella. V splošnem je naša cerkev za modifikacijo Volsteadovega zakona.
IT ALWAYS PAYS TO ADVERTISE IN "AMERIKANSKI SLOVENEC".
ve. Radič se trudi, da bi si svoj položaj popravil na ta način, da si skuša ustvariti šanse v Vojvodini in Sloveniji. Toda ta njegov trud je čisto zaman,, tudi v Vojvodini ne vlada za Radiča prav nobeno razpoloženje, danes še manj kakor prej, da Slovenije ne omenjamo. Radi-čeva stranka je vsled nedoslednosti, skokov in neuspehov ter popolne brezplodnosti na pozitivnem zakonodajnem polju zgubila vso privlačnost za ljudske mase v vseh hrvatskih krajih brez izjeme. Dokler je Radič še delal v vladi razne poizkuse, govoril in obetal, da iz-premeni razmere, je hrvatsko kmetsko ljudstvo še čakalo, čeprav s precejšnim skepticiz-mem, danes pa, ko se jasno vidi, da ni Radičevi seljački stranki uspelo doseči vsaj mr-vico niti na gospodarskem polju, se je to čakanje izpremeni-Io v odločno nejevoljo, koje po-, sledica je naraščajoče in neustavljivo odpadanje mas od Radiča.
-o-
Umrl je
v Litiji dne 14. j an. po daljši mučni živčni bolezni g. Ivan Demšar, davčni nadupravitelj
na zadostuje navzočnost lokalnega carinskega uradnika in enega člana finančne kontrole. -o-
Fantovski pretep.
Iz Špitaliča pri Motniku po-i ročajo: V noči 7. januarja so se sprli fantje med seboj; konec prepira je bil, da je brez vsakega večjega povoda zadobil Leve Franc iz blagovške okolice težke poškodbe. Ima zbite tri zobe, hude rane po glavi in po životu. Na cesti, kjer se je vršil pretep, je stala velika mlaka krvi. Poklicani zdravnik je konštatiral tež^e telesne poškodbe in da je življenje v nevarnosti. Fanta so prepeljali na njegov dom.
35Ietni jubilej se obhaja samo enkrat, zato pa toliko bolj agitirajmo za "Amer. Slovenca," ki obhaja letos 35-, letnico svojega obstanka!
Denarne pošiljatve.
v jugoslavijo, italijo.
avstrijo, itd. Naša banka ima svoje lastne rreit .. . |9 pošto in zanesljivimi bankami * v p., star 57 let. Z njim je le-, starem kraju ;n nase pošiljatve »o do-
egl v grob eden uradnikov sta-' stavljene prejemniku na dom aH ni re garde, katerim je bil uradPo5to tofno in brez TSake*a in njih služba prvo. Pri čezmer-
odbitka.
nem delu si je nakopal živčno bolezen, kateri je podlegel.
-o-
Umrli so v Ljubljani:
Ivan Šimnovec, čevljar, 62 let. — Frančiška Šmirmaul, ko-čarjeva hči, hiralka, 33 let. — Slavica Culjkar, gostačeva hči, 3 leta. — Josip ©koren, dninar,' 38 let.
-o-
NaSe cene za pošiljke v dinarjih la
lirah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino:
500	i— Din.	_ | 9.59 1
1,000	— Din.	_ $ 18.73
2,500	— Din. __	_ $ 447»
5,000	— Din.	_ $ 93.00
10,000	— Din. __ -	_ $185.00
100	— Lir	_ $ 4.70
200	i Lir	_ $ 9.05
500	— Lir	$ 21.75
1,000	— Lir ______________	_ $ 42.25
Sekature pri izvozu vina iz Slovenije v Avstrijo odpravljene.
Svoj ;čas se je poročalo, da naša carinska uprava ni obve-
Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. ali nad 2000 lir poseben popust.
Ker se cena denarja čestokrat me« nja, dostikrat docela nepričakovan«*! je absolutno nemogoče določiti ceM vnaprej. Zato se pošiljatve nakažej« po cenah onega dne, ko mi sprejm*
stila carinarnice v Sloveniji o'i^olaRJE POŠILJAMO MI TUDI novih olajšanih predpisih pri v JUGOSLAVIJO IN SICER izvozu vina v Avstrijo. Mariborska carinarnica je n. pr. zahtevala, da so morali naši j vensko banko vinogradniki na meji povabiti, zakrajSek CEŠARRK
<55 W. 42nd St. N«w York. M. T.
po poŠti kakor tudi brzojavno. < Vse pošiljatve naslovite na slou
;elo komisijo, če »o par hekto-j
ali
STE 2E DOBILI KAKO JUBILEJNO NAGRADO OD
'AMERIKANSKEGA SLOVENCA?" AKO NISTE, TEDAJ NA DELO ZA NOVIMI NAROČNIKI, DA DOBITE TUDI VI NA-GRADO! SEDAJ JE CAS, ZATO LE VSI NA DELO!
AMERIXANSK1 SLOVENEC
■ - ■■■ -.......—' ■ " —
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list t	* Ameriki.
: Z Ustanovljen lets 1891,
Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-delikoT In dnevov M vrasnUcUb
Izdaja in tiska i
EDINOST PUBLISHING CO
Naslov uredništva in oprave! 1849 W. 22nd St., Chicago, II].
Telefon: Canal 0094
Naročnina!
_?s.oo _ 2.56
Za celo leto Za pol leta . Za Chicago, JC»n»do in Evrope*
Za celo leto__ 6.00
Za pol leta__8.00
The first and the oldest Slo* venian newspaper in America,
Established 189L
Issued daily, except Sunday, Mo*> day, and tb« day *ft*r hoUdayfc
Published byž
EDINOST PUBLISHING CO
Address of publication office]
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
'Phone: Canal 0098.
Subscription^
For one year__
For half a year-
_$5.00
2.50
Chicago, Canada and Europe; For one year ___________ 6.00
For half a year _ 3.00
POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na lista znači, do kedaj imate Ust plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate lista
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Leo Kolbezen:
0 važnosti tiska in katol. časopisja.
Z iznajdbo tiskarstva, katero imenuje sv. zbor tridentin-ski nebeško iznajdbo, se je nenavadno pospešila splošna omika in ljudska izobrazba na vseh poljih znanosti, ker človeški razum teži po spoznanju resnice in vedoželjnost priganja človeka do raziskavanja prirodnih sil, katere si je podvrgel, izkoristil in porabil v blagor človeštva. Omika in izobrazba pa ni last posameznika, ampak mednarodna, last vsega človeštva, zato so vsi iznajditelji modernih iznajdb tudi največji dobrotniki človeštva. Človeštvo se pa razvija in napreduje v vseh strokah javnega in zasebnega življenja na vseh poljih umetnosti, znanosti in prosvete, najbolj pa v mnogovrstnih iznajdbah za pospeševanje svetovnega prometa na morju, na zemlji in v ozračju, kakor so železnice, avtomobili, telegrafi, telefoni, aeroplani itd., tako da se že vse človeštvo čuti kot ena velika organizirana družina, saj je človek po svoji naravi družabno bitje (eus sociale). Za pospeševanje splošne omike služi knjiga, za medsebojno občevanje pa pismo in najbolj časopisje, tako da se lahko trdi, da je življenje moderne družbe največ odvisno od časopisja, bodisi v zasebnem, ali javnem življenju. Kmet, delavec in obrtnik skušata potom svojih gospodarskih in delavskih listov, ki imajo za urednike strokovno izobražene in stanovsko organizirane načelnike, priti v javnosti do veljave, bodisi po gospodarskem poduku, po delavskih organizacijah, kmečkih zadrugah, delavskih krizah in javnih štrajkih in revolucijah javljati po časopisju svojo voljo in vtisniti javnij sodbi in ljudski masi postulate (zahteve) in resolucije svojih gospodarskih teženj in političnega mišljenja, zato toliko teženje in hrepenenje moderne družbe: obvladati ljudsko maso, javno mnenje po časopisju. Tudi izobraženci črpajo ponajveč svoje politično prepričanje iz časopisja in je tudi glavni del njih osebnih razgovorov in zabave, tako da so za v^e javne lokale: kavarne, hotel?, Jpo^tja društva, telovadišča, izobraževalna društva itd. neffbhodno potrebni strokovni in splošni časopisi.
Kakor za vse stroke javne blaginje, tako je tudi za vso katoliško omiko, če izvzamemo nadnaravno pomoč milosti, med vsemi naravnimi sredstvi časopisje glavni vir in podlaga napredka, razširjanja in propada.
Ker ima sv. vera v prvi vrsti nadnaravni cilj: zveličan je duš in, večno blaženost, sloni njena moč prvotno na nadnaravni milosti in moči sv. zakramentov, toda potrebuje tudi naravnih sredstev za poduk med verniki in oznanjevanje sv. 'evangelija v misijonih med neverniki in to so knjige, brošurice, listi: tedniki, mesečniki in časopisi. Za katolike je postala tedaj njih književnost (literatura) in časopisje oni toplomer, po katerem se more presojati verska gorečnost, brezbrižnost (in* cliferentizem) in mlačnost katolikov, ker se satan in lažipre-roki in vsi nasprotniki Kristusa najbolj poslužujejo časopisja, da morejo seme svojih zmot zasejati. To dobro uvidevajo o-troci tega sveta ,ki so modrejši od otrok luči: to je vsi svobo-domiselci, framasoni in njim na čelu mednarodni židovski kapitalizem. Židje so tisti narod, ki so zavrgli duhovno kraljestvo milosti Kristusove, in si osvojili mamona, to je posvetno
bogastvo in zato hrepenijo in neprestano delajo, da si pridobijo posvetno moč in nadoblast nad narodi. Oni so tisti, ki imajo po besedah sv. Pavla preganjati kristjane, dokler se časi narodov ne dopolnijo. Zato delajo g vsemi silami in sredstvi, da pridejo v oblast svetovnega časopisja, tiskarn in velikih političnih dnevnikov, za kar jim dobro služijo njih banke in kapital in v to svrho se ne ustrašijo največjih žrtev in denarnih sredstev, dobro vedoč, da jim bo to delo nosilo stoterne obresti. Zakaj s časopisjem ustvarjajo javno mnenje, vplivajo na poslance, na zakonodajo (na parlament), na vodilne osebe pri dvorih j na državnike, na državne in deželne zbore, na zastopnike oblasti, na županstva in načelstva, na društva (korpora-cije), na telovadne športe in pred vsem tudi na vplivne vojaške kroge in na armado, tako da se lahko trdi: časopisje je bilo tudi eden glavnih vzrokov svetovne vojske, ker je pripravljalo po javnem mnenju in po vplivnih državnikih, bodisi s hujskanjem, ščuvanjem, grožnjami, ali pa zagovarjalo, ščitilo, prikrivalo glavne krivce in hinavsko zavračalo krivdo na nedolžne. Na zvit način je*našlo pot med visoke šole izobražencev: na vseučilišča, kmetijske šole, gospodarska in prosvetna društva, kakor tudi v tvornice med delodajalce in delavce in v pri-pi'oste vaške delavnice. In zvit je njihov način ,dobro premišljen in urejen polagoma udarec za udarcem, tako da morejo prikriti svoje prave načrte in končne smotre; povejo in razpravljajo nekaj resnice, da tem lažje spravijo laž in obrekovanje med svet. Posebno kadar se jim gre za', vero, znajo skriti svojo brezbožnost pod plašč dobrih kristjanov, kar pri nas dokazuje Sakserjev dnevnik in rdeča Zavrtnikova flika, in so zadnji čas na sijajni način pokazal^ boljševiki v Rusiji, ki hočejo krščanstvo in sploh vsako vero iztrebiti iz ljudstva. Po časopisju se širokoustijo, da so oni pravi odrešitelji ljudstva, ker so ga iztrgali iz rok kapitalistov, plemičev, grajščakov in nadvlade duhovščine in mu zagotovili materijelno blagostanje ter obljubili delavskim stanovom in kmečkem« ljudstvu zem-ski raj po komunističnih idejah in plenitvi in razlastitvi zemljišč plemskih rodbin in veleposestnikov.
(Konec prih.)


Waukegan, 111.
Cenjeni gospod urednik: — Prosim nekoliko prostora v nam preljubljenem listu "Amerikanski Slovenec." Naznaniti hočem na tem mestu da bo dru-
i
štvo Presvetega Imena Jezusovega imelo svojo redno meseČ-: no sejo v nedeljo' 14. februarja, :ob štirih popoldne, in na to se-j jo so najuljudneje vabljeni vsi člani omenjenega društva. Zakaj na tej seji imamo par važ-j nih točk za rešiti, ki so na dnevnem redu, in zato pridite prav vsi. Ker je pa precejšno število pri tem društvu, ki se niso vde-ležili rednih mesečnih sej, bo mogoče, kateri izmed teh rekel : Ja že toliko časa nisem bil na seji, da mogoče že nisem več član. Dragi brat društva Presvetega Imena, prav vsi, kateri1 ste se kdaj upiaali v ta društev j ste še vedno vsi v društvenem i imeniku in zato ne recimo ta-ko, ampak recimo: Že več mesecev nisem bil na seji, danes pa hočem iti, in od sedaj na-' prej bom redno zahajal na društvene seje, in hočem biti dobri član društva Presvetega
Imena Jezusovega. Dragi mi katoliški mož, rečem ti, ako resno pomislimo, že samo ime katerega nosi ta društev je vredno, da smo člani tega društva. Zakaj ta ime je nekaj vzvišenega za nas katoličane,' in zato prihodnjo nedeljo vsi člani pridite na sejo in pripelji-j te še druge s seboj, kateri ne spadajo v to društvo, da se upi-, šejo. — Predsednik.
Še nekaj bi rad omenil na tem mestu. Kakor smo čitali v listu "Amer. Slovenec" je tiskovna družba "Edinost," raz-' pisala v povodom obstanka 35 (
let lista "Amer. Slovenec," ve-:
7 i
liko kampanjo za pridobivanje^ novih naročnikov, in zato se bom tudi jaz kot lokalni za-1 stopnik za mesto Waukegan,' nekoliko potrudil, ako mi bo mogoče pridobiti katerega novega naročnika. Obiskal bom vse katoliške družine živeče v mestu Waukegan v teku te kampanije, Obiskal bom tudi( vse one naročnike, katerim' je naročnina potekla, ali bo v teku tega časa, in jih uljudno prosim, da so mi naklonjeni ka-
dar jih obiščem, stem da naročnina z veseljem obnovijo, zakaj list takšni kakoršni je "Amer. Slovenec" je vreden, da ga plačamo in ga tudi čita mo. Zasluge, katere si. jih je pridobil list "Amer. Slovenec" v teh 35 let, ko se bojuje za nas Slovence, ako bi jih hotel popisati, jih ne bi bilo ena stran lista ampak ena cela izdaja bi bila še premajhna. Starost 35 let za en list je že precej visoka starost, ampak nikakor ne onemogla starost. List je sedaj v najboljših letih in se bojuje, kakor izvežban vojak proti sovražniku vere, in zato bi priporočil vsem naročnikom tega lista, da v tem času karrtpanije skušajo pridobiti vsak vsaj enega novega naročnika. Vsak človek ima svoje prijatelje, in dragi naročnik ti imaš svojega soseda, ki je tvoj prijatelj in ni še naročen na list "Amer. Slovenec." Priporoči ga mu, ko ga sam prečitaš, daj ga mu brati in se bo mogoče naročil nanj. Na ta način je velikokrat lažje pridobiti novega naročnika enemu naročniku, kakor pa lokalnemu zastopniku, ki gre okoli in agitira za list, zakaj on ni tako osebni njih prijatelj, ampak ti naročnik, ki imaš svoje prijatelje jih pa na ta način lahko pridobiš. Zato rečem vsi na delo za pridobivanje novih naročnikov in a&itirajmo za list "Amer. Slovenec" — in vspeh bo sijajen!
Andrew Košir-
PRIPRAVA ZA EVHARI-STIŠKI SHOD.
, Prihodnjo nedeljo ob 6. popoldne bo imel ves pripravljal^ ni odbor za slovenski oddelek ( 28. Mednarodnega Evharistič-j nega Shoda svojo redno sejo.' Tega shoda se bodo udeležili vsi slovenski župniki, delujoči, na slovenskih župnijah v chika-l ški nadškofiji, to so: Rev. John Plevnik, Rev. Kazimir Zakraj^ , šek, Rev. Benvenut Winkler im Rev. J^rancis Ažbe, in iz vsake| župnije po dva moža in sicer^ za Joliet Mr. Anton Golobitch in Mr. Jos. Nemanich, za Sv.| Štefana, Chicago, Mr. Martin' Kremesec in Mr. Frank Banich,; za So. Chicago Mr. Juvančič in Mr. William Kompare; za Waukegan Mr. Frank Kozina in Mr. Jerry Remžgar ml.—Za KSKJ. so povabljeni Rev. J. J.| Oman, duhovni vodja, Mr. Anton Grdina, predsednik, Mr.j Jožef Zalar, tajnik. — Za DrJ sv. Družine Rev. Jos. Skur, du-j hovni vodja, Mr. George Sto-nich, predsednik, in Mr. Jos. Slapničar, tajnik.
Seja se bo vršila v cerkveni dvorani sv. Štefana.
-o-
d-
Oregon City, Ore.
Tukaj se imamo, kar po starem ,vreme imamo vedno gor-ko. Snega še nismo videli to zimo. Kakor čitamo v drugih dopisih imajo po enih krajih še prav mrzlo vreme. Pri Has hvala Bogu pa tega ni. Topli zrak, ki prihaja od morja v to obmorsko zaledje nas varuje pred mrazom.
Te dni se je oglasila gospa Štorklja pri družini Joe Grk-rftan ter jim pustila lepo hčerko. Mati in hčerka sti obe zdravi, kar jima tudi vsi želimo.
Pozdrav vsem čitateljem A. Slovenca, kateremu želim, da bi v jubilejni kampanji dobil veliko novih naročnikov. A. M.
POPRAVKI.
V zadnji številki je tiskarski škrat vrinil v list dve neljubi pomoti.
Prva je v dopisu :< "Sv. Jurij v So. Chicago, 111." Pri odstavku, ki govori o igri "Županova Micka," bi se moralo glasiti, da se je ta igra igrala prvič 28. decembra 1789 v Ljubljani.
Druga napaka pa se je vrinila v "Pisanem polju" v naslovu : "Položil bi borovcem..." Pravilno bi se imelo glasiti: "Potožil bi borovcem . . ."
Smrtna nesreča v Mariboru.
Dne 14. m. m. se je v Melj-ski vojašnici smrtno ponesrečil 251etni hlapec Fran Korošec, zaposlen pri vinskemu trgovcu Franju Glinšku. Korošec je valil sod vina proti stopnicam kleti, nenadoma mu je spodrsnilo, padel je in sod se je prevalil čez njega. Nesrečnežu je udrlo j prsni koš, kri mu je privrela iz i ust, nosa in ušes. Prepeljali so j ga v bolnico, kjer pa je čez eno ,uro podlegel poškodbam.
-o--
Drzen roparski napad na Ruški cesti.
i Nedavno zjutraj se je vračal
j okoli pol 4. ure iz bara g. B.
domov. Na Ruški cesti v Mari- ,
-m	.. i rala vec.
I boru sta ga nenadoma ustavila
j dva moška, eden mu je posvetil z žepno svetiljko v obraz, j drugi pa mu je nastavil samokres na čelo in velel: "Denar Jsem!" Napadenemu sta odvzela listnico, pobrala iz nje vso gotovino v znesku 2000 Din. in jjnu jo zopet vrnila. Eden "je na-J to pristavil: "Ajdi!" — nakar, sta izginila v smeri proti Studencu.
-o-
Smrtna kosa.
V samostanu oo. trapistov v Mariji Zvezdi pri Banjaluki j'e 30. decembra 1925 preminul V| 72. letu Josip Kiferle, rodom iz Borovnice 68. V minulem letu je. obhajal 401etnico svojega(. mašništva. Bil je redovnik vzor' vsem svojim sobratom. R. I. P.'
-o-
ŠIRITE "AMER. SLOVENCA."
ZA SMEH IN RAZVEDRILI
Piše: Šaljivi Ignac. —o— Zima.
Januar 28, A. D. 1926. Zgo; daj zjutraj. Se prebudim. Ksi je to? Ropot. Postelja se vsi trese od mraza. Jaz tudi. Ali bo res treba kuriti v peči??
Grem po toplomer. Gledam če je še kje živo srebro ali j' zmrznilo. Gledam na 30, 20. 10, 0 (ničla), torej nič toplote zagledam živo srebro 10 stopinj pod ničlo.
Torej desetkrat manj kot ni' toplote: Odidem in zakurimv peči. Mrzlomer pa obesim i" steno za pečjo, da zopet posts ne toplomer.
Le korajžo Nacek,. se vspO' bujam; dokler boš na gorke® ne boš zmrznil, izvzemši če mrješ. Ce pa umrješ, škode ne bo nobene, samo vrag bi bilve' sel. Upam pa še vseeno, da tega veselja vragu ne bo P1'1 voščil.
* :i:
Durkin.
Durkinov Martin je ropal k5 kor Turčin, odslej mu ropati'1' bo treba več, ker bo Stric S«"1
skrbel za njega dokler bo Živ
* * *
Svetovno razsodišče.
Ker se je pri nas v Zedin.^ nih državah odglasovalo, * naša država postane član ni« 1 narodnega razsodišča, bi k1'1 priporočljivo, da se kot zadevo predloži Volstead zakon v rešitev razsodišču.
S tem bi se ustavilo vojsk' med suhači in mokrimi.
Gospod in gospa Smart.
Gospod Šrnart: Kaj bi la draga moja, če bi jaz umi ■ takega moža bi ne dobila vCt' kakor sem jaz.
Gospa Šmart (užaljena še 0 prejšnega dne) : Pojdi se sol». Saj takega moža bi tudi ne n1"'
Nekdaj v starih časih je rcS
prav luštno blo.
Goba (se prebudi zjutm.i'* se ogleduje): Kaj zlomka! ^ ko je to mogoče, da sem • preje oblekel, kakor sem vSM 1 (Se še dalje ogleduje.) Aha. * je moja nedeljska obleka, nes je torej pondeljek, Bogu, da ni b'lo druge nesreč ■ * * =i=
I-ha-ha.	,•
Motorist (kmetu) : PrijatcJ-' kako daleč imam še do Web Princeton ?	(
Kmet: Vam ne vem nat»n' no povedati. • ,
b
Motorist: Potem pa še veste, kakor ta osel, kateri -tu pase.
Kmet: He, lie, pa osla vpf šajte!
Dr. F. T.:
LOVSKA MODROST.
TOSKANSKA NOVELA.
(Konec.)
Tudi v tajnikov! hiši so bili zelo poparjeni. Ženske so prejokale ves večer; stari se je vlegel ob devetih s strašnim glavobolom, ubogi ženin si je — kot po navadi — poskušal kratiti čas z rezljanjem, pa delo mu ni šlo nič kaj od rok. Pri večerji ni hotel nihče pokusiti, samo ženin je pomočil piškot parkrat v žganje, da ne bi preveč užalil mame. Nato se je tudi on vlegel.
Osmi dan po tem zanimivem dogodku! Poštar je ves iz sebe, ker mu je graščak že šest dni za petami, češ, da mu je izgubil pismo. Grozi mu, da ga bo spravil ob službo .
"Oh, in oni drugi sitnež, tisti Hiti, ki ima zavoljo stave mrzlico! No, pa danes zjutraj sem mu jih pošteno povedal! Slišite, pisma še ni, razumete? Dajte mi že mir. . . Ce smo revni, »ato še ne boste hodili po nas. . . Da, da, tako je, gospod! In če bo pismo prišlo, naj vzame vrag tistega, ki ga je pisal!"
Tako se je togotil poštar, ki je šel res mylo predaleč, tudi Šuštarček pravi tako, toda njegovo razburjenje je »razumljivo; vedeti je/namreč treba, da mu Hiti Se par let ni dal novoletnega darila. Pri tem pa dobi vsak teden troje zaljubljenih pisem in poštar mu jih mora nositi na dom, še pol ure naprej od hiše Grilove mame. Ni torej
'čudno, da se je izvil iz poštarjevih prsi, med tem ko je iskal dopisnico za staro Nežo, srdit vzklik : "Vrag naj vzame to nobel beračijo!"
"Kaj so vam pa naredili, kaj ?" vpraša Neža, ki se pri opravljanju drži še bolj pobožno kot pri latinski maši.
"Meni? Prav nič! Pa prav mu je, ne? Ta vsemogočni zdravnik pa le gre, kaj ?"
"Kar ga bodo nesle pete!"
"Dobro ste povedali, Neža, prav dobro."
"Pa zavoljo njega samega mi še ni toliko, vesela sem zavoljo tiste njegove ženske. Oh, kako se ponaša s tistim žametnim plaščem! In kako vam hodi, sama sem jo videla! Kako nosi pokonci tisti nos, kot da smo mi same smeti."
"Pa, Kapelnik, ta tepec, Neža?! Če izvzamemo krožnike v kuhinji, ne zna drugega. . ."
"Oh, kako si dobro povedal. Jaz za svoj del, če bi mu jih dali po vrhu še 25 na podplate, prav rada obljubim 1'untno svečo k sv. Križi, pa še reveže bi pogostila. Ali ste že izvedeli v lovcu?"
"Kaj je ž njim?" j
"Pravi, da ga tožijo. Tistega dne, ko sta se skregala graščak in gospod Filip, je streljal za psom, pa je zadel kosca in ga napol ubil."
"Nisem še slišal."	,
"No pa to je malenkost. Zaprli so ga za dva mesca, pa 600 K bo plačal, če jih bo imel kje vzeti."
"Cisto prav!"
'Ner
6S
f"
\
"Glejte, tamle je pa občinski sluga s svo-ju bučo, ali gre morebiti k graščaku?"
"Najbrž!"
"Oh, že vem, gotdvo mu prinaša odgovor zavoljo slovite škatlje."
"Oh!"
"Oh!"
"Pravijo, da je poroka padla v vodo. Ali je res?"
"Bože tako. Še bolje za tega ubogega Li-peta, še bolje."
"Z Bogom, Neža!"
"Z Bogom, poštar. Ali se hočete malo podpreti."	'}, jij
"Lepa hvjila, drugič!"
"Kakor želite."
"Z Bogom."
"Z Bogom, poštar." '
Tudi danes je trg ohranil svoj videz miru, toda v globinah src prekipevajo strasti. Tajnika imajo radi zaradi njegove dobro-* te, graščaka vpoštevajo zaradi petičnosti. Obe stranki sta se ob tej priliki opredelili in se sovražno pogledali.
Občinski sluga je res potrkal na grašča-kova vrata in vstopil. Trafikant Cenek, ki je ves čas škilil pri vratih, pokliče Hitija.
"Gospod Hiti, gospod Hiti?"
"Kaj je?" vpraša Hiti, ki je nujno za-posku s preganjanjem dolgega časa v nasproti ležeči kavarni, da bi srečno dočakal obeda.
"Sluga je šel k graščaku. Mislim, da ima odgovor. Pojdite pogledat."
"Takoj. Vi, Cenek, pa bodite tako prijazni in poiščite Gusteljna. Recite mu, da
naj pride nemudoma!"
Hiti odide k graščaku. Peterček steče po Gusteljna, Cenek pa naprej pase radovednost.
Kot blisk se je raznesla novica; lekarnar kuka izza priprtih oknic iznad ramen svoje žene; župnik stopi na pokopališče in se dela, kot bi ga prav nič ne zanimalo. Kovač in čevljar prideta na prag s svojim orodjem in opazujeta vreme; v kratkem času je ves trg na ulici, če izvzamemo tajnika in Filipa. Pa še za ta dva bi Neža prisegla, da ju je videla škiliti izza zastorov. Vsi o-stali so zunaj po opravkih, ki jih nočejo ni-komtir zaupati.	'	v
Precejšnja gruča se je nabrala pred to-bakarno, kjer sta se s p ore ki a Cenek in šu-štarček. Slednji trdi, da niti profesor ne fnore spoznati, od katerega ptiča je bil tisti kupček.
"Le počasi!" reče Cenek, "to je jasen dokaz, da ste vedno tičali doma in da sveta prav nič ne poznate. Jaz bi na grašča-kovem mestu jstoril isto, kajti za to je treba profesorja, oh, čakajte, kako mu že pravijo?. . . No, s kratka takega, kot si ga je izbral gospod graščak, da mu presodi stvar."
''Kaj naj rečem ? Morebiti je i;es, toda prepričali me ne boste nikoli!"
"Hočete torej reči, da z vami ni mogoče govoriti, kajti kemija. . . sedaj sem se spomnil. Ta profesorja profesor kemije. In veste, taki ljudje. . . če jim pokažete. . . tako daleč kot od tukaj do ribnika. . . pa ma-gari samo pljunek, pa vam vedo povedati,
če je vaša kri kot bi rekel. . . no, recimo
ek-'
eliki'
uročena. Spominjam se, ko je moj sine Dober dan, gospod Gustelj! Le hitro, le tro, tam vas čakajo."
Gospod Gustelj je v tistem hipu z
mi koraki hitel mimo tobakarne proti
mu. Obraz mu je žarel v zadovoljni
vosti, ko je mislil na dobljenih sto k1'01^
tako da se je celo Cenek preveril, da
Kaplan plačal stavo (stavila sta s Cen& :
za Kljunača).	i.
Ko je Gustelj vstopil, se je pri'/or P0l) w
1'0*
UeH
noma spremenil. Graščak je držal v odprto pismo, majal z glavo in v grefl
'	»	'	"	o---	| 0"
molku pogledoval Ilitija, ki je slone' ^ naslonjaču in si grizel ustnice, da ne ^ prasnil v smeh. Zdaj pazdaj jc tudi on m a jeva 1, rekoč :
"In vendar je tako!"	V(tj,
Gustelj je razumel, da je treba moj, Stopil je na stran in začel prelistavati bum s fotografijami, ne da bi kaj ,oIii
Po par minutah molka se Hiti P1 graščaku, stisne Gusteljnu roko in od1' ^ Komaj je zunaj, si potisne klobuk ^ oči, vzdigne ovratnik suknjiča, pod«1 zajčjimi kožami in se splazi proč tC!,,1(,,j. zidu. Ko pride do Ceneta, ga ta nagoN()^r "Kaj torej ? Ali jo odločeno, ali ne • ^ ni se že mudi na Kaplanovega ^Iju1' v. Ali žg ve, od katerega ptiča je bil tisti s al kupček ?"	v ^c
Hiti ga potegne na stran in mu zase" na uho!	jj|i
"Za božjo voljo, tiho, Cenek, če nf dobiva. . . Tisti ptič je bila — kokoš!'
I ^R^SKl SLOVENEC

Abraham Lincoln.
Dne 12. februarja se po pravili. Prihodnje leto, ko je bil vseli Združenih Državah pro- Lincoln 21 let star, zapustil je slavlja rojstni dan Abrahama domačo farmo in začel živeti Lincolna, največjega .ameriške-; na lastno roko. Delal je na bar-Sa ljudskega prvaka v devet-j ki, s katero je prišel do New »ajstem stoletju. Veliki Libe-j Orleansa. Tu je prvič zagledal rator (osvoboditelj) se je rodil; suženjski trg, kjer so prodajali «ne 12. februarja 1809 na mali črnce na dražbo. Brutalnost te
trgovine ga je ogorčila in ga
farmi pri Molin Creek v tedaj divji novi pokrajini Kentucky. Krščen je bil po svojem' starem °četu, prvem Abrahamu Lin-Col"u, ki je bil po koncu ameriške revolucije prodrl skozi iftzdovje in gorovje iz Virgini-v Kentucky. Ta Lincolnov stari oče je bil ubit od Indijan Cev- Lincolnov oče, Thomas Lin-Cojn, je bil tesar po poklicu, brez vsake ambicije in dru-Zllla je živela jako revno. Ko Je bil Abraham osem let star, je družina preselila v Indigo, kjer so si naseljenci na-)avili zemljišča od ameriške l!ade za dva dolarja na ,aker. ,Ivljenje je bilo trdo, revščina 3e bila velika. Lincoln je hodil časa do časa tekom devetih ; v solo, ali — kakor je sam 'till — vse šolanje ni znašalo skupaj niti leto dni. Že *ot deček je moral trdo delati; J°sonog je pomagal očetu pri ^Osekovanju pragozda, pri o-latl.)u in pri pridelovanju korali Dostikrat ga je oče dajal . s°sedom za vsakovrstna de-' celo za pestuna.
{em
ka
n se je učil, kadarkoli je imel
J. casa; prečital
Itji:- """' p*01-1"" Je
ki je prišla v njegove
,,e- Nekoč je Lincoln rekel
k™4telju, d.a je prečital vsako
Ho-, ki jo je našel v okrožju
%eMh milj,
a je mogel mladi Lincoln
'll|t'edovati o btako napornem
lvlienju, se je imel
■vojl
razvnela proti suženjstv«. V lllinoisu je živel v mali vasici New Salem, kjer je bil nekaj časa pilot v malem parniku in kasneje prodajalec v štacuni; "honest Abe" so mu pravili v vasi njegove stroge poštenosti. Baje je nekoč hitel dve milji za kupcem, da poravna pomoto šest centov v menjavi.
Mladi Lincoln je postal jako popularen in v starosti 23 let so ga postavili za kandidata v Illinoiško legislaturo, ali je bil poražen. Na to je skupaj z nekim Berry kupil tri male šta-cune v New Salem in jih združil v eno. Ali tvrdka ni uspela. Berry je bil pijanec in nič ni delal. Prišlo je do bankrota z dolgom od $1200. Berry je kmalu za tem umrl in vse breme dolga je padlo na Lincolna. Sedemnajst let se je mučil, da poravna ta dolg, ali končno ga je pLačal do zadnjega centa.
Lincolnova prihodnja služba je bila ona pomožnega zemlje-merca in poštarja v Salem. Sklenil je postati odvetnik in se trdo učil doma. L. 1834, ko je bilo tedaj glavno mesto države Illinois. Izvoljen je bil ponovno 1. 1836 in zopet 1. 1838 in 1840. Teh osmih let v legislating je bila izborn.a izkušnja za njegovo nadaljno politično delo. L. 1836 je postal odvetnik; istega leta se je naselil v zahvaliti jSpringfieldu. Poročil se je 1.
Ali med
vsako
t^zredni energiji in orjaški j 1842. Štiri leta kasneje je bil ^ moči. Pravijo, da je bil j izvoljen v Kongres. Tu je z ve-
Hk,
esni
za tri ljudi
in da je z
0y
Jini
°to dvignil in nosil par hlo-'.'111 da ni nihče v oni pokra-drvosekov znal zamahniti
večjo silo. Bil, je izvr-
liko energijo, ali zaman zagovarjal predlog, da se ne dovoli vpeljava suženjstva v ogromne pokrajine, ki so bile ravnokar pridobljene od Mehike, namreč New Mexico in California. Suženjstvo je bilo postalo veliko vprašanje političnega življenja in borba je bila med južnimi državami; šlo je za to, .ali naj močnih mišic; njegove se suženjstvo raztegne tudi na
Hai in metač. V devet-"Jstejn Use)
sa:
letu starosti bil je do-
'fl izredno visokega- sta-
„ v ^eril je šest čevljev štiri
•e' Bil ie suh, ali širokih ko-in" roke
do, r m noge so bile nenavadno n0Ve pokrajine v zapadu, ki so ojr, ' stopalo in dlan sta bila' se razvijale v nove države U-stj ?tll]',a- Izgledal je v mlado-' nije. Vprašanje suženjstva je vot pravcat ogromen drvar, J začelo omajati deželo od nje-g0v Vegovem glasu in v nje-1 nih temeljev. Stare stranke in i)j]oem licu izrazitih potez je1 stara prijateljstva so se razkr-kar je privlačevalo hala nad tem vprašanjem in rolo ^ « njemu z neodoljivo si-'dila se je Republikanska stran
njem so videli čudovito J ka v znaku boja proti suženj-surovost z stvu. Velika prilika za Lincol-
nJSano naravo, ■oit)
Iti
ll0stjo, vsakdanjost z idea- ,na je bila prišla. Njegov De-'^°Ki'omno telesno silo z glo-1 mokratični nasprotnik je bil občutljivostjo, dostikrat Douglas, spreten političar in 0 dovtipnost z otožnostjo,
r	" ........
ch|! 51 skora.i tragična. Sen-k ? °tožnosti ni nikoli izginila k, JeKovih temnosivih oči in je
Ol'ekov ' ' "
No
^ev i orJaško silo je Vjj '1al<o živahen um, čudo-lu^omin, bistro razsodnost,
J°Vec)Cl0VtiP"?Rt in dar za pri" Vsem našim cenjenim naroč-V <>Van.ie.	nikom(cam), prijateljem in
%]11()n?H1'Cu 1- 1^32 so se Lin- j vsem rojakom v državi Minne-H) '1 preso,illi dalje proti za-!sota naznanjamo, da jih bo te v Illinois. Da ogradi'dni obiskal naš potovalni za-
c prorokovala njegovo
Z orjaško silo je zdru-
dober govornik. Douglas je že svoj čas bil član illinoiške legi slature, državni tajnik, član vrhovnega državnega sodišča
NAZNANILO IN ČILO.
PRIPORO
in g.a je Illinois odposlal kot senatorja v Kongres. Ko sta teritorija Kansas 'in Nebraska zaprosila, da se ju sprejme v zvezo kot zvezni državi, je Douglas predložil zakon, ki je prepustil novim državam, naj si same izberejo, da-li hočejo biti-suženjske ali svobodne države. Ta zakon, takozvani Kansas-Nebraska Bill, je ogorčil vse 'prebivalstvo na severu. Douglas se je na prihodnjih volitvah zagovarjal, ali volilci so ga sprejeli s protestom. Njegov protikandidat ni bil nihče drugi kot Lincoln. Med njim in Douglasom se je razvila ostra govorniška borba, kateri je napeto sledila vsa dežela. Lincoln pa vendarle ni bil izvoljen. Ali njegovi govori proti suženjstvu so našli odmev po vsej deželi in od vseh strani so prihajala vabila na govornika. Eden izmed njegovih slavnih govorov je bil oni v New Yorku 1. 1860 v Cooper's Institute. Bil je ponatisnjen v vseh časopisih ši-rom dežele in v brošurah; Lincoln je zlasti radi tega govora postal narodna politična figura in kandidat za predsedni-štvo. Predsedniške volitve 1. 1860 so se bližale in Republikanska stranka je Lincolna i-menovala za svojega kandidata. Vsa dežela je bila v stanju divjega razburjenja. Trdilo se je, da južne države se nikakor ne bodo udale izvolitvi takega Predsednika; "Črni Predsednik" je bila psovka za človeka, ki je verjel v svobodo za črno-poltne ljudi. V Kongresu so se čule odkrite grožnje, da se bo Jug odtrgal od Unije, in bo sestavil neodvisno vlado. Demokratična stranka se je končno razcepila.
Abraham Lincoln je bil dne 6. novembra 1860 izvoljen za Predsednika. Par dni po izvolitvi je bil Jug že v odkritem u-poru. Meseca februarja, torej mesec poprej, predno je Lincoln nastopil Predšedništvo, je že sedmorica južnih držav, South Carolina, Georgia, Alabama, Florida, Mississippi, Louisiana in Texas, zapustilo Unijo, sestavile Konfederirane Države Amerike in izvolile Jer-ferson Davisa za Predsednika.
Lincoln je imel namen imenovati uradnike brez ozira na strankino pripadnost. Ko so neki političar ji silili nanj, da podpiše imenovanje nekega ne-vredneža, je Lincoln odgovoril: "Vse, kar sem na svetu, dolgu-
' jem mnenju, ki ga je ljudstvoj imelo o meni, ko so me nazivalij '"Honest Old Abe." Kaj bi oni; sedaj mislili o "poštenem Abe,"| ako bi imenoval takega člove-j ka?" — Nasproti nekemu pri-j jatelju, ki ga je obiskal v Beli j Hiši, je nekoč rekel sledeče be-, sede, ki so postale slavne :j "Ako enkrat zgubite zaupanje ljudstva, ne morete nikdar več pridobiti nazaj njegovo spošto-j vanje. Res je sicer, da lahko varate vSe ljudstvo nekoliko' ^asa. Lahko tudi varate nekajj ljudstvu ves čas. Ali ne moretd varati vse ljudstvo vse čase."
Dne 12. aprila 1861 je zače-(la Civilna vojna. V South Čarobni so Konferiranci ustrelili na zvezno zastavo, ki je vihrala' nad Fort Sumter. Od samega' I začetka je Lincoln izjavil, da' se vojna vodi za Unijo in ne! proti suženjstvu. Ne da je zato! manj sovražil suženjstvo, am-j pak verjel je, da suženjstvo ne! ! bi dolgo preživelo zmage Seve-; ra. Njegova uradna prisega mu, je najprej nalagala, da reši U-nijo. Tekom štirih let je besne-, la državljanska vojna. Najprej je Jug bil uspešen, ali večja, moč Severa je postopno izčrpa-1 la odpor južne Konfederacije. | Sredi vojne je Lincoln sklenil, j da treba pristopiti k emancipa-| ciji sužnjev. L. 1863 se je zavedel, da osvobojenje sužnjev mora biti drugi veliki cilj vojne. Ob Novem Letu 1863 je podpisal proglas osvobojenja sužnjev (Emancipation Proclamation). Ob tej priliki je vzkliknil ljudem okolo sebe: "Ako moje ime vstopi v zgodovino, se bo to zgodilo radi tega čina, ki je vsa moja duša v njem." V aprilu 1. 1865 se je! general Lee, poveljnik južne| vojske, predal z ostanki svojih pobitih polkov v roke generala' Granta, poveljnika severne vojske.
Tekom vojne je Lincoln večkrat pokazal svojo velikoduš-j nost. Ko je podpisal pomilošče-nje za mladega vbjaka, ki gaj je vojno sodišče obsodilo na smrt za to, ker je zaspal na. straži, je Lincoln rekel: "Saj, se ni čuditi, da bi utrujen far-! marski fantek, ki je morda na-' vajen iti v posteljo ob mraku,j zaspal na straži. Nočem jaz itif v večnost s krvjo tega mladiča] na svojih rokah." Celo zadnji njegovi uradni čini so bili čini miiosti. Prav zadnji dan svojega življenja je podpisal pomi-losčenje vojaka, ki bi bil moral
biti ustreljen radi begunstva. "Ta fantek nam lahko več koristi nad zemljo, kot pod zemljo," rekel je Lincoln.
Abraham Lincoln je bil zopet izvoljen za Predsednika 1. 1864 po veliki večini in 4. marca 1865 je^pri ustoličenju imel zgodovinsko pomemben govor. Mesec kasneje je bil umorjen. Dne 14. aprila je bil vesele volje. Vojna je bila končana in konec je bil ogromnega bremena, ki je težilo na njegovih ramah. Mrs. Lincoln je onega dne povabila nekoliko gostov na večerjo in v gledališče. Lincoln je bil oni večer poln dovtipa, ko je sedel med svojci v Ford Theatre-u. Naenkrat ob 10 uri 20 minut je zadonel v gledališču stVel iz samokresa; nato kratek metež okrog predsednika, in iz nje skoči na oder človek s samokresom in bodalom v rokah. Bil je igralec Booth, fanatičen pristaš Juga. Zvezna zastava, višeča v dvorani, kot da bi se hotela maščevati nad zločinom, se je zataknila v morilčeve ostroge, da je telebnil z glavo naprej. Z zlomljeno nogo je vstal in odšepal za kulise in v splošni zmedenosti izginil na cesto, kjer ga je čakal konj, in odjahal je v temno noč.
Drugo jutro je Lincoln iz-dahnil svojo veliko dušo. Ves svet je žaloval za njim. Londonski delavci so poslali sledečo poslanico Ameriki: "Abraham Lincoln se je omilil vsem delavcem civiliziranega sveta. Zguba takega človeka je ravno tako naša kot vaša. On živi v srcih delavcev vseh dežela kot kak nekronan vladar sveta."
Lincoln je umrl, da njegova dežela živi, in še le danes — po dveh generacijah — zamo-remo ceniti popolnoma njegov trud za ohranitev ameriške U-nije. Še le po Civilni vojni je bil zagotovljen razvoj te enotne dežele, ki se je hitro razvila v največjo deželo na svetu.
so postali svetovno slavni, ali nihče se ni tolko omili človeštvu širom sveta kot Abraham Lincoln. Svojim' ameriškim rojakom je bil pred vsem rešitelj domovine. Narodom v drugih deželah se je dozdeval kot kak moderni Sv. Jurij, visoko držeč zastavo človeške svobode. Mož, ki je tako mojstrsko ovladal u-metnost enostavnega, jasnega in lapidarnega govora je veljal v očeh vsega priprostega ljudstva širom sveta kot največji zagovornik demokracije, ki je bil vstal do tedaj; in kot izziva-! joča trobenta demokracije jej zlasti zadonel po svetu in bo donel do poznih rodov oni kratki elektrizujoči govor, ki ga je Lincoln držal na bojišču pri Gettysburgu: "Da vlada ljudstva, potom ljudstva, za ljudstvo ne pogine na zemlji." --o-
POŽAR NA WILSON AVE-KOPALIŠČU.
Chicago, 111. — Ogenj je'izbruhnil na Wilson ave. kopališču in uničil leseno poslopje kjer so kabine. Vse omare za obleko in sploh cela naprava je uničena, zgorelo je do tal, škoda je velika. Ni več lepega balkona, od koder je bil tako lep razgled po jezeru, vse je postalo žrtev plamena. Tam je bilo nakopičeno kopalnih o-blek, katere so tudi vse uničene. Škoda je cenjena na $75,-000. Neki mimovozeči avtomo-bilist je prvi zagledal ogenj in takoj obvestil gasilce. Rekel je, da je videl, kako se je dvakrat zaporedoma posvetilo; po njegovem mnenju je bila eksplozija. Ko so že pogasili in gasilci še pregledovali kaj se da še napraviti, se je skupaj sesedla streha poslopja, ki je bil v o-zadju. Le šest paleov proč je
stal eden gasilcev, kateremu se pa ni nič pripetilo. Dva gasilca sta pa med požarom zadobila lahke poškodbe.
Novi potresni sunki.
Danes zjutraj, 7. januarja, ob 5. uri je bil v Logatcu zopet močan potresni sunek. Od novega leta do danes se večkrat ponavljajo lahni potresni sunki. i
Obesil se je
v Gaberskem občinski siromak Boško Jože, 66 let star. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano.
KNJIGE.
"Štiri leta v ruskem ujetništvu" je ime knjigi, ki smo jo prejeli te dni na ogled. Knjigo je spisal in izdal Mr. Josip Grdili a iz West Park, Ohio. Spis je bil svoječasno objavljen v Glasilu KSKJ., a je sedaj izboljšan in mnogo dodanega, kar v prvotnem spisu v listu ni bilo. Zraven je dodana celotna zgodovina Rusije iz najstarejše dobe do ruske revolucije'i. 1917. Knjiga vsebuje 611 strani, čtiva ima velikost 6x9. Tiskala jo je Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani, kakor izdelala tudi vse klišeje. Knjigo krasijo številne interesantne slike iz bojišča, slike raznih mest in pokrajin in raznih vojaških oseb iz prejšnih stoletij ruske zgodovine, kakor tudi iz zadnje dobe. Knjiga je zanimiva vseskozi in zasluži najboljšega priporočila. Rojaki, sezite pridno po njej. Založnik Mr. Josip Grdina bo prejel te dni celo izdajo iz stare domovine, kjer se je tiskala. Cena knjigi bo $2.00. Naročala se bo pri: Mr. Josip Grdina, 13404 Astor Ave., West Park, Ohio.
BMWWIMB
Vsi, ki boste za časa jubilejne kampanje "Amer. Slovenca" pošiljali naročnino na upravništvo, se poslužujte teh kuponov. Volite za one, ki delajo za skupni blagor našega naroda.
Devetnajsto stoletje je rodilo jg{
mnogo velikih državnikov, ki;
Volilni kupotft za agitatorje.
Lili'!! d0'Sfit akrov ^emlje' Je. \ stopnik f<H'(> °d«ekal one dolge, su-
Iko hl0d^ «
katerih se je to--inCM0Voril° kasneje, ko je 1istv 11 kandidiral za predsed-«DiiH^družemh Držav; "raij (sekač ograj) so mu
ti
R. PAVLOSKI
genski fotografist 'l9 No. Chicago St.
se JOLIET, ILL. jj^Poroča slovenskemu ob-
v naklonjenosti
:
JM^VELANDČANJE!
el>oi <tno «>»
H
poirtebnik« nt i>nri (lovenski
A IN SINOVI C L »I053 ~ E- <52nd St. j,rj e V E L A N D. OHIO
Miru ** bliža]] telefon in k :
"^olpli 1681 «11 453«.
Mr. Leon Mladich, ki
je pooblaščen pobirati naročnino, oglase, prodajati naše knjige in sploh vse, kar je v zvezi z našim podjetjem.
V tej posebni jubilejni kampanji apeliramo na vse prijatelje lista Amer. Slovenec, da naj gredo našemu potovalnemu zastopniku Mr. Mladichu povsod na roko in mu pomagajo širiti katoliški list kjerkoli mogoče. O potrebi katoliškega tiska ste vsi poučeni, zato pa vsi delajte, da pride katoliški list v vsako slovensko hišo v^ vsaki Vaši naselbini. Mr. Mladich se mnogo trudi po naselbinah in razširja katoliški tisk. V tem oziru je pravi misijonar, ker razširja katoliško čtivo, ki je dandanes najvažnejši faktor pri društvih, v župniji in v vsem javnem življenju. Priporočamo ga rtajtopleje vsem!
Uprava, Amer. Slovenca.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Tužnim in potrtim srcem naznanjemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem širom Združenih držav in stare domovine prežalostno vest da je nam dne 14. jan. 1526. po hudi več mesecev trajajoči bolezni previden s sv. Zakramenti za vedno zaspal moj preljubljcni soprog, oziroma oče
Matevž Jestft
Pokojnik se je rodil v vasi Slivnice fara Kopanj na Dolenjskem, bil je star 36 let, v Ameriko je prišel leta 1907, in sicer v Pueblo, Colo., kjer je živel do svoje prerane smrti. Ranjkega je več mesecev mučila kruta obistna bolezen, kateri je tudi konečno podlegel, dne 14. jan. 1926.
Pokojnik zapušča poleg soproge in pet nedorcstlih otrok, še ostarelo mater v stari domovini, in dve sestri v Chijsholm, Minn.
Pokojnik je pripadel k različnim društvom ir. sicer k društvu Sv. Jožefa št. 7. KSKJ., k društvu Marija Pomagaj št. 42. JSXJ., k društvu Slovan št. 3. ZSZ. In k dramatičnemu klubu Slovenec. Vsa ta društva so prav po bratovsko skrbela za svojega bolnega sobrata, ts-kom njegove dolge bolezni. Ob tej priliki jim izrekamo najlepšo zahvalo.	/
Najprisrčnejše se pa zahvaljujemo našim sosedom, ki so nam pomagali tekom bplezhi, še posebno pa sosedom Frank Brajda, Joe Krall, in John Tekaučič, ki so si uzfcli čas ter šli od hiše do hiše pobirati mi-lodarc ter tudi nabrali lepo svoto nad $70.00 katero so izročili v podpo-/ ro meni in moji družini. Nabiralcem, kakor tudi darovalčcm se tem potom lepo zahvaljujem.
Prisrčno se zahv&ljujemo vsem društvom za veličasten pogreb in veliko udeležbo. Lcoft hvala pevskemu društvu Prešeren za ganljivo petje v cerkvi. Lepa hvala Rev. Cyril Zupan-u za lep govor v cerkvi. Lepa hvala John Butkovič-u, predsedniku društva sv. Jožefa št. 7. K. S. K. J., za ganljiv govor ob odprtem grobu. Hvala Louis Korošec-u, predsedniku društva Marija Pomagaj št. 42. JSKJ. za prečitano nn-grobnico na pokopališču. Lepa hvala f-estri pokojnika in njenemu možu John-u Stcrle v Chisholtti, Minn, za poslani venec. Prisrčna hvala tudi vsem domačim darovalcem cvetlic. Ter vas prosimo oproščenja, ker vas neimenujemo vsakega z imenom. Prepričani bodite, da bo vaše sočutje nam ostalo v trajnem spominu. Prisrčna vam hvnla in Bog vam poplačaj.
Tebi pa ljubljeni soprog oziroma oče bodi lahka ameriška zemlja. Počivaj v miru, sveti naj ti Večna luč. Saj križ nam sveti govori, da zopet vidrr.o bc nad zvezdami . . .
Žalujoči ostali:	<
VERONA JESIH, soproga; JOHN, MARY, HENRY, JOSEPH in HERY, otroci.
V t'tlelilu, Colorado, tnescca j.'intiarja 1926.
"ZGODBA 0 NEVIDNEM ČLOVEKU"
bo ime podlistku, ki ga začnemo priobčevati te dni. Ta povest je polna pretresujočih dogodkov in vsled tega tako zanimi-/ j va, da je le malo povesti, ki bi ?e mogle meriti pO zanimivosti z njo. Prepričani smo, da bomo z njo našim naročnikom kar najbolj ustregli. Povest je povzeta iz angleškega družabnega življenja. Či-tatelj ji sledi z največjim zanimanjem, ker povest je resnično med vsemi povesti nekaj posebnega.
Da se zainteresira za to krasno povest, kar največ mogoče onih, ki ljubijo lepe zanimive povesti, prosimo vse naše cenjene naročnike, da naj na to opo-zore svoje sosede in prija- [p tel je, da se bodo na list naročili pravočasno in da bodo tako čitali povest od kraja. Vsakdo, ki se bo na list naročil na novo te dni in bo čital zanimavo povest "ZGODBA O NEVIDNEM ČLOVEKU" od kraja, bo vam hvaležen, ker mu bote s tem preskrbeli zares užitno in zanimivo čtivo.
Ker je točasno ravno razpisana kampanja za nove naročnike, bo to kakor nalašč dobrodošlo za naše agitatorje (ice). 2e samo to, da spomnite naše ljudi na to lepo povest bo vam pomagalo pridobiti marsikaterega novega naročnika. Povest se bo pričelo priobčevati v kratkem, zato te dni krepko agitirajte za nove naročnike, da bodo vsi novi naročniki čitali to zanimivo povest od začetka.
Upravništvu "Amer. Slovenca" Chicago, 111.
Dne..................................................102G
Pridobil (a) sem Vam................novih naročnikov in za
njih naročnino pošiljam $..................t.....
Naročnino je obnovilo....................naročnikov, kar znaša
—....... ,
Skupno število volilnih glasov je............................
Glasujem za ....................................................................................
(Naslov) .......................................................................................
kot najzasluženejšega Slovenca (Slovenko) na polju katoliškega rodoljub j a v Ameriki.
Imena teh, ki so mi plačali naročnino, Vam pošiljam na priloženi listini. Pošljite vsem jubilejni spominek.
Jaz si izvolim nagrado....................................................................
Podpis agitatorja ..........................................................................
Naslov ............................................................................................
VAŽNO:—Pazite, da bodo naslovi naročnikov, katere nam pošiljate, pravilno napisani. Označite natančno, koliko je kdo plačal naročnine.
Volilni kupon naročnikov.
Upravništvu Amer. Slovenca, Chicago, 111.
Dne..............................................1926.
Priloženo V am pošiljam $.................... za obnovitev moje
v
naročnine na list "Am. SI." Mojih volilnih glasov je..................
Glasujem za ....................................................................................
t
Naslov .....................................................................................
kot najzasluženejšega Slovenca (Slovenkp) na polju katoliškega rodoljubja v Aitieriki.
Pošljite mi jubilejni spominek.
Podpis pošiljatelja ........................................................................
Naslov .......................................................j....................................

AMERIKANSKI SLOVENEC
Gospodarica sveta
AVANTURISTIČEN ROMAN. Kari Figdor — prevel R. R. 4

' "Tiitro, hitro !" šepeče pridušeno Mavdi \er jo vleče k odprtini. Toda Mavdi pohajajo zadnje moči. Sedaj, ko je svoboda tako blizu, se je zlomilo vse njeno junaštvo, še noge jo sko-ro nočejo več nositi.
"Naprej, ali pa smo izgubljeni!" krikne Kien-Lung še enkrat, skloneč se tesno k njej ter jo skoro nezavestno dvigne na svoje roke. Tedaj pa se Mavda zopet zave. Zopet je ona stara neustrašena Mavda, kakor je bila one dni, ko o Kantonu še ni vedela ničesar. Z nogami naprej se porine skozi ozko odprtina, iščoč lestvenice, vodeče v globino. Do-sfegla je prvo in z naglo spretnostjo se spušča z ene na drugo navzdol. V šampanu jo sprejme stari, zvesti Šen-Ki v svoje varstvo ter ji odkaže mesto. Za njo se prikaže skozi okno tudi Kien-Lung . . .
Takrat pa se začujejo iz neprodirne temine nemirni udarci vesel. Po reki navzgor proti "Trikratni sreči" drvi tajinstven šampan, kakor bi ga gnal vihar. Zdi se, kakor da se podi nad valovi sam črn vrag. Bliskovito šgig-ne proti šampanu, v katerega sta stopila Mavda in Kien-Lung, se obrne zopet vstran ter zdrvi okrog ospredja "Trikratne sreče" na drugo stran, odkoder vodijo stopnice v notranjost.
"Naprej!" kriči Kien-Lung. "Izdani smo!" Z vso močjo zgrabi vrvno lestvico, skušajoč jo odtrgati, toda zaman; pusti jo, naj visi kjer je. Šen-Ki se upre ob veslo, toda zaman, preveč čakajočih šampanov mu zapira pot. Kien-Lung mu iztrga veslo ter se sam loti dela. S skrajnim naporom si napravi pot, obrne šampan v smer proti otoku Evropejcev, neutrudno odrivajoč nemirne valove ...
Po stopnicah "Trikratne sreče" drvi navzgor, v raztrgane cunje oblečena postava, enooki berač, ki je z drugimi tovariši skupaj oblegal častitljivega gospoda Nija. Hai-Fen-Igova hiša je kakor izumrla; iz dvorane prihaja na uho enookega samo smrčanje in grgranje spavajočih pijancev. Prestrašen plane v notranjost ter zagleda Hai-Fenga ležečega na obrazu med ostalimi. Skokoma plane k njemu ter ga prične tresti. Hai-Feng zamr-mra ter se obrne nerodno na drugo stran. Tu se skloni enooki k njemu ter mu zavpije na uho:
"Nijev sin vam je na sledu ! Skrivnost kralja beračev j.e v nevarnosti. Nijev sin je v čolnu "Trikratne sreče.' Hitro, hitro, gospod ! Ko sem prišel, sta zbežala dva, nek moški in neka ženska. Pri spominu vaših pradedov, vzbudite se! Tu gre za življenje in smrt. Občestvo beračev me pošilja k vam. Izgubljen ste, ako ne ukrenete naglo, kar se še da ukreniti!"
Trudno se zgane llai-Feng, dvigne glavo. Kar čuje, kar le napol razume, je tako strašno, da ga pijanost sama od sebe popusti.
Sedaj . . . sedaj se dvigne, se opoteče naslonjen na enookega, proti oknu, vtakne glavo skozi odprtino, da se nasrka hladnega, jutranjega zraka. Tam doli po reki drvi šampan, mož ob veslu se upira v valove z divjo bes* nostjo, v njem sedita starec in neka ženska. .
Hai-Feng se zdrzne: To je Kien-Lung! To

je Nijev sin, ki je bil v Evropi ter se sedaj vrnil nazaj v Kanton in katerega tako roka kralja beračev ni dosegla. To je Kien-Lung, od-peljujoč mu belo ženo, določeno, da dvigne in razširi slavo "Trikratne sreče" daleč po vsem Kantonu ter tako dvigne Ilai-Fengovo premoženje na doslej nedoseženo višino.
Hai-Fenga obide brezkončen srd, da je prišel tako ob dvojen plen. Njegov obraz se spači, tako da izgine z njega še zadnja človeška poteza. Kakor blazen dvigne pest proti bežečemu šampanu ter zatuli zamolklo in divje nepopisno kletev.
5.
Holandski konzul na Šaminu, gospod van Blankenstein ni malo začuden, ko začuje o polnoči trkanje na svoja vrata. Hitro odloži kupico whiskyjeve sode, katero je ravnokar pil ter zapre svoj dnevnik, v katerega ima navado zapisovati vse Važnejše dogodke dneva. Potem gre k oknu ter ga odpre.
"Nanu!" vsklikne, ko pogleda na cesto ter zagleda tri osebe, dva Kitajca ter žensko, ki izgleda napol kakor Kitajka, napol kakor E-vropejka. Trenutek nato pa že začuje klic.
"Gospod konzul, pomagajte! Tu je neka ruska dama!"
Gospod van Blankenstein zastopa v Kantonu tudi ruske interese.
"Trenutek," zakliče čakajočim, potem skoči v sobo ter pozvoni slugi.
"Li, hitro odpri vrata !"
V veliki samotni konzulovi sobi, ki je s svojimi foteji, s svojimi knjigami in spisi tako u-dobna, se Mavda kmalu zopet umiri. Tu se čuti varno in zaščiteno pred vsemi ITai-Fengi sveta, tu je konec onega sveta umazanosti in strahu. Trudna, kakor je, se zlekne na stol ter zapre oči. Hipoma pa plane kvišku. Kaj ? Ali je zopet v čolnu "Trikratne sreče," H*ai-Feng, kdo kliče Hai-Fenga? S prestrašenimi širokoodprtimi očmi se ozre okrog sebe.
Kien-Lung ravno dokončuje svoje pripovedovanje. Bil je le konzul, ki je imenoval Hai-Fengovo ime ter namignil slugi, ki je vstopil s čajem, naj ji ga ponudi.
"Ta šuft mi je že dolgo znan," vzklikne konzul, "poizkusil je bil že nekoč prej ujeti neko Evropejko, žal le, da se nam takrat ni posrečilo dokazati mu tega, tokrat pa mislim, da bo dokaz dovolj močan!"
Je-li zopet Mavdina razgreta glava kriva, da vidi stvari, ki jih ni? Sluga, ki ponuja čaj, skremži obraz za trenutek v peklensko, hudomušno rezanje. Ali pozna Hai-Fenga ? Ima Hai-Feng svoje služabnike tudi tU? Li tudi tu ni varnosti? Preži mar tudi tu strahotna Kina ? . . ."
Toda ko do smrti prestrašena dvigne svoj pogled znova proti slugi, je njegov obraz tako brezizrazen in kamenit, kakor poprej.
"Sanjala sem ... še vedno sanjam," si misli Mavda ter vzdihne. Toda ko se sluga oddalji iz sobe, se vendarle nagne h Kien-Lun-gu in konzulu ter jima zašepeče:
"Hai-Feng je kralj beračev. Bodite opi'ez-ni! Mogočnejši je, kakor vsi drugi v Kantonu. Svoje ogleduhe ima 'povsod. Mogoče celo tu . . .!"
E 358-25 DRAŽBENI OKLIC.
Dne 22. marca 1926, ob 9. uri dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20, dražba nastopnih nepremičnin:
vlož. št. 220 kat. obč. Drašiči, cenilna vrednost 362,578 din., najmanjši ponudek 242,400 dinarjev ;
vlož. št. 18?» kat. obč. Slam-navaš, cenilna vrednost 3000 din., najmanjši ponudek 2000 dinarjev;
ylož. št. 151 kat. obč. Kra-sinc, cenilna vrednost 7885 din. najmanjši ponudek 5390 din.;
vlož. št. 56 kat. obe. Rosal-nice in 625 kat. obč. Drašiči, cenilna vrednost 47,467 din. najmanjši ponudek 73,050 din.
K neprimičnini vlož. št. 56. kat. obč. Rosalnice spadajo sledeče; pritikline: električni mo tor z žago in mlinom v cenilni vrednosti 62,100 din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred začetkom
dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede neprimič-nine v škodo zražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Metliki.
Okrajno sodišče v Metliki, odd. II., dne 6. jan. 1926.
PRIPOROČAM SE
rojakom na Ely, Minn., da kdor potrebuje sveže rože in vence, dobi največjo izbero pri meni.
FR. PENGAL,
LOUIS STRITAR
se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripeljani na dom. Prevažam pohi-štve ob času selitev in vse kar spada v to stroko.
Pokličite me po telefonu! 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221.
Katoliška
Tiskarna
SE PRIPOROČA V NAKLONJENOST "J
iIoTNxikim drultroan in slovanskim trgovcem in obrtnikom, —so vsakovrstno tiskarska naročila.
—FVaraOa bdaljojamo lito*, točno h hitro, —naio cono so vedno med najniijnnl, —poizkusite in prepričajte
—Naša ipecijalheta so zlasti društvena dola, -—društvena paantfhi, in vso druge tiskovino, —izvršujemo prestar« na angleško in obratno.
KADAR RABITE KAKIH TISKOVIN, PlSlTE VEDNO NAJPRVO NA SVOJO KATOLIŠKO TISKARNO»
Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET,
" t
CHICAGO, ILL.
Veliki popust
na zimskih suknjah in oblekah
Z ENIMI ALI DVOJNIMI HLAČAMI.
Imamo tudi posebne velikosti za prav debele, do št. 52.
Vrednost je bila dose-daj do $35.00, pri tej razprodaji pa le $23.00.
Kar je veljalo dosedaj $40, je sedaj le $28.50.
Vrednosti do. $45.00, sedaj le $33.50.
Vrednosti do $55.00, sedaj le $45.00.
Hlače za moške — na tisoče parov. Posebno u-godna prilika za nakup po:
$2.95, $3.95, $4.95
in višje.

4
7.:
'"'/nw
M. H. JELINEK, lastnik
VOGAL BLUE ISLAND IN 18. ULICA. CHICAGO, ILL.
Za one, ki živijo zunaj mesta je prav pripravno, ako pridejo k nam kupovat ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer ali pa v nedeljo dopoldne.
Established 1857 Ni boljšega časa kakor sedanji
Premoženje te tanka maša $13,000,000.00
^iimif

S
MMMNI
PISANO POLJEM
J. M. Trunk.

Molek dokazuje, da nič ne dokaže. I.
Vsekako je to boljša slovenščina, drugo prepustim čitate-ljem. Ben Akiba je dejal, tla nič ni novega pod solncem. Prav je imel. Stvar je bila na dnevnem redu že za Spasitelja. ''Ako ne verujete mojim besedam, verujte mojim delom," tako je mogel le on govoriti, a izdalo ni prav nič. Tudi sto kolon bi ne izdalo. Za naše naj bo nekaj odgovora.
V srednjem veku je bila neka verska sekta, ki so ji rekli "skakarji ali skakači". Zdi se mi, da je moralo nekaj teh čudakov priti tudi na Slovensko, in utegne g. Molek izvirati iz njih, ker — skakati razume prav regimentno. Najprej je zahteval, da naj mu jaz na podlagi fizike, kemije, fiziologije. . . dokažem supernaturne stvari. Odgovoril sem, da bi se to reklo, z vatlom pamet meri-
dajo sanjači. Ako bi res med Slovani zavladala kdaj prava inteligenca in politično razum* ništvo, bi Lahko prišlo do Zedi-njenih slovanskih držav.
Navadna pot.
Detroit, Mich., je do svetovne vojne veljalo kot gnezdo po-sebno avstro - slovanskih socialistov. Po vojni so se prelevil' v komuniste istega kova. To je nekako naravna pot.
Pa je še ena pot enako M' ravna. Prelevanje se vrši tudi pri svetovnem naziranju. Iz socialistične mlačnosti in dvomov vodi pot v nasprotovanje in srd'
Na Božič so imeli ti razred* nozavedni "delavci" zabavo v "Workers' Home." Njih vo telji so seve iz izvoljenega n*1' roda, kakor v Rusiji. Slovan )e pošten in jim sledi slepo in do-sledno. Dočim Jud ostaja safl* le pri nauku, uvede Slov«" nauk tudi praktično. Kakor 1'°'
do-
ti. Kako pa zdaj poskoči? Pra-	«ta » pn „„
tični božični "zabavi" posel)«11
vi, da jaz priznam, da ni znanstvenih dokazov za supernaturne pojme ! Fizičnih dokazov je zahteval, in ko mu povem, da je to budalost, pravi, da jaz pripoznam, da znanstvenih do-dazov ni. Pravcati skakač.
Drug skok. Več ko regimen-ten. ". . . Trunk ponovno priznal, da je vsa metafizična su-	- - -	. perstruktura (to je nadnaravni! .l'e na-i naJ'u P" mahu , svet botrov in božanstev) le
v doslednosti, ki meri že na rost, odlikovala "komrad" »j* dušič in "komradnja" Dobijo Prišla sta v dvorano s podoM' mi Spasitelja in Matere božJe' V divjem fanatizmu in neot^ sanem divjaštvu sta podobi l'r cala z nogami, nanj pljuvala i" kričala: "Kje je Bog?" —'
bogov in božanstev) plod mišljenja, metafizičnega sklepanja in špekulacije." Kje sem jaz kaj takega zapisal? Kdaj in kje kaj takega pripo-znal? To vam roji po vaši glavi, in kar je v vaši glavi, mislite, da je tudi v moji. Pravite: "To tudi jaz trdim,' 'a jaz nikoli nisem tega trdil in ne trdim zdaj, in upam, nikoli ne bom trdil, ker taka trditev bi me naredila zrelega za — Kalamazoo, vi pa se z njo pogli-hajte kakor vam drago.
Jaz sem zapisalda se potom mišljenja, metafizičnega sklepanja in špekulacije po naravi lahko pride do superna-turnih pojmov. . ." to je, mi izvemo lahko o Bogu, nebesih,
nuje." To je prostaštvo P1'
vrste,, znak fanatizma' in d«'
ševne propalosti. Čudež zal^e Bog čudežev ne dela 1,5
vajo.
tako zahtevo, ker ima časa
sti celo večnost, in hodi tu ' navadno pot ter ne plačuje vSil ko soboto, a plača natanko. P0' trpite.
Vse gre naravno pot. ^ prej postane • človek vers* mlačen, potem začne
iz dvoma se izcimi nasprots^' iz nasprotstva smešenje in sl
Čekajmo. -	jgl.j
* * *
Tudi iz pašnika.
Old Moulder, Terre H»ut*
Ind., znana chikaška firma,
hvali, kako so nekateri i*aZ
okove, v katere so bili ba.le , , • ■ • • ,r(ir.'T Vsa11
o supernaturnem jih klenjeni pr^j pri KSKJ. j
11 so "nlorl mišlifmia." ««	"fiorlni » r»rnvi. 'P..
peklu.
delamo, da so "plod mišljenja,"! p0 svoje. "Sedaj," pravi kar bi pač le on mogel ,ko trdi,j SNPJ. smo v resnici svobod*11 da je "večen". Govori pri menij Usti se, da vsak lahko moli,1» o "jezuitskem triku," kar je di v cerkeV . . . kakor nfu d1' znan izraz pri onih, ki so se za-
|motali v zagato, a niti kakega j "trika" ni možen, temveč krat-jkomalo — skoči do dokaza na plod.
po-
Primera o tečaju zemlje ni Kje je svoboda? Stvari
sploh ne
da začnete z varčevanjem in polagate sistematično gotovo boste videli, kako naglo raste vaše premoženje, ki vam bo nekdaj prišlo prav. Za-vsoto v našo banko. Presenečeni boste, ko toraj ne pozabite položiti gotovo vsoto vsaki plačilni dan v našo banko.
Začnite potovanje po poti finančne neodvisnosti DANES in takoj vložite gotovo vsoto v našo banko.
(noben trik. Zemlja je, potom i mišljenja pridemo do osi po I zemlji. Narava je. "Potom špe-jkulacije pridemo po naravi do supernaturnih pojmov," sem jaz zapisal črno na belem, pa ne delamo, n. pr. božanstev, ne po geografiji, fiziki, kakor ■ je Molek zahteval, niti pojmov I temveč pridemo do pojma božanstva, a glede pojma samega se moremo motiti, kakor so se pagani. In enako pri vsem v su-pernaturi. Veliki ruski mislec Leon Tolstoj pravi: "Če divjak neha verovati v svojega lesenega boga, to še ne pomeni, da Boga ni, ampak le, da ni iz lesa."
Sklicevanje na kazuistiko in trike pomeni isto, kakor sklicevanje na slučaj, ki je, kakor
znano, bog norcev.
* * #
Ne gre, a slo bi.
Po časopisih se precej govori or Združenih evropejskih državah. To idejo propagirajo najbolj neki laški državniki, ker bi od nje imeli največ koristi za Italijo. Stvar je utopija, nemogoča.
Uresničiti bi se dala samo ena misel, namreč Zedinjene slovanske države, pa mora še precej vode poteči, ker manjka pameti. Rusija je najvažnejši faktor, a prej jo je vladala lena inteligenca, zdaj jo pa vla-
go. Oho, gospoda, čemu P'3
tem tako poudarjate ^
svobodomiselno podlago?
to niso nobeni okovi, če
va svobodomiselno mišljen ,
l'(l1)1
om
"čekmoštrov" njam.
Svoboda, pa taka.
SSKUPNO
potovanje
V JUGOSLAVIJO
se vrši na najboljšem francoskem (, niku PARIS, ki odpljuje iz Ne^ ka na 1. MAJA 1926.	p>
Za potnike tega potovanja

parniku in na vlaku prirejene P jjjl ugodnosti. Poleg tega bo spf , izkušen uradnik banke potnike do Ljubljane in skrbel za udo ^ potnikov, zlasti bo imel na skr. d' prtljago. Vsak rojak je vabbe"'^ se pridruži. Potniki bodo doS,?eite tJ mov v najlepšem času. Izra'^ p priliko. Priglasite se čim PreJ0,0v»' nadaljna pojasnila o skupnem P ^j. nju, kakor tudi glede drugih Pot pišite na:
SLOVENSKO BANKO
ZAKRAJŠEK k ČESAf
455 W. 42d ST., NEW YORK- '
Obrnite se na našo banko Kadar pošiljate denar v st4^^:) bodisi v dinarjih, dolarjih valutah;	. „re('
Kadar hočete dobiti denar n s kraja;	.. • k«"
Kadar ste namenjeni d0,>, osebo iz starega kraja; a" ,]r^
Kadar im»te opravka s kako zadevo v starem kraju.