Zelen i kras
co va^ekipa
občinski praznik v znamenju pomoči sočloveku
SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA
Prejemnik listine g. Janez Petek
»Domači« prejemniki plaket: predastavniki gasilskih društev v Občini Logatec
Na občinski praznik občine Logatec, 20. 9., se vsako leto odvije slavnostna seja občinskega sveta. Tokrat je bila, čeprav v Športni dvorani v Logatcu, zares slavnostna; župan Berto Menard je podelil listine in plakete Občine Logatec. Da (še) nismo pozabili na žled in škodo, ki nam je bila povzročena, predvsem pa ne na vse, ki so v tistih težkih trenutkih pomagali brez razmišljanja ter bili občanom ves čas na voljo, so pričali številni prejemniki listin: Gasilske zveze iz Črnomlja, Semiča, Metlike, Velike Polane, Beltincev, Lendave, Črešnovcev, Turnišča, Puconcev, Moravskih Toplic, Hodoša ter gasilci iz Nemčije in Avstrije. Listino Občine Logatec pa je za dolgoletno aktivno delo na področju lovstva in skrbi za naravno okolje, za pestro kulturno udejstvovanje preko različnih logaških pevskih in glasbenih društev ter za zelo uspešno in dolgoletno opravljanje poklica grafičnega tehnika, kar je pripomoglo k prepoznavnosti občine Logatec tudi izven občinskih meja, tokrat prejel tudi Janez Petek. Plaketo Občine Logatec pa so prejeli Elektro Ljubljana, d.d. ter »domača« prostovoljna gasilka društva iz Dolenjega Logatca, Gorenjega Logatca, Laz-Jakovice, Hotedršice, Rovt, Vrha Svetih Treh Kraljev ter Medvedjega Brda.
Župan je prisotne pozdravil in se jim še enkrat zahvalil za vso pomoč v tistih dneh. Ob podelitvi listin in plaket pa se je izple-jala tudi slavnostna predaja črpalke Gasilski zvezi Logatec. Njen predsednik, g. Anton Čuk, jo je z zadovoljstvom prevzel od g. Ivana Majca, predstavnika cerkve Jezusa Kristusa slednjih iz poslednjih dni. Za kulturni program je poskrbela Glasbena šola Logatec, pevski zbor pod vodstvom Tanje Žagar.
Obiskovalcev - razen občinskih svetnikov,
za katere se obisk slavnostne seje pravzaprav spodobi, ni bilo veliko. - Kot da smo občani že pozabili na teden brez elektrike oz. z njenimi prekinitvami, teden mraza, iskanje rešitev za gretje domov, pripravo hrane, spanje .. . Po seji je bila pred Športno dvorano pogostitev; prav županova želja, in prav je tako, je bila, da pogostitev pripravijo domači gostinci. Ti so se izkazali več kot odlično; mize so se šibile od pripravljenih dobrot, tuji gostje in ostali prisotni pa so bili neizmerno zadovoljni. Hvala torej Gostilni Turk iz Hotedršice, Tavžentroži iz Medvedjega Brda ter društvoma kmečkih in podeželskih žena iz Logatca in Rovt.
Janja
Predaja oz. prevzem črpalke; na fotografiji g. Ivan Majc (levo) in g. Anton Čuk (desno).
Tanja Žagar (za klavirjem) in pevski zbor Glasbene šole Logatec, ki so poskrbeli za kulturni program.
Pogostitev pred Športno dvorano so pripravili lokalni gostinci.
PRAKTIKUM 2-11
DRUŽBA 12-18
GENERACIJE 19-27
KULTURA 28-31
PISMA BRALCEV 32
NAPOVEDNIK
33
SPORT 34-36
Spoštovane bralke, spoštovani bralci!
Ta-ta-ta-ta-ta-ta-tam...
Prah se je polegel, lokalne volitve, letos že tretje, so za nami. Večina volivcev je potrdila delo sedanjega župana Berta Me-narda; njegova lista s sloganom Skupaj zmoremo vse pa je dobila 7 svetniških mest. Nova lista Naša Notranjska s kandidatom za župana g. Miranom Obrezo je dosegla dober rezultat, lista Koliševka g. Čičmirka pa je oslabela. Liste, ki bolj kot ne niso uspele, so SLS, SDS, SD in DESUS. »Tradicionalne« stranke so, zdi se, po oceni volivcev naredile korak nazaj. Ta-ta-ta-ta-ta-ta-tam.
Izbrali smo torej tiste, za katere smo menili, da so zaupanja najbolj vredni. Da bodo izpolnili naša pričakovanja in naredili kaj dobrega za vse občane, tudi za nas. Ta-ta-ta-ta-ta-ta-tam.
Če smo podrobno brali tako imenovane programe oz. brošure, ki smo jih prejeli, smo lahko ugotovili, da večje razlike med tem ali onim kandidatom, listo, med to ali ono stranko, pravzaprav ni; še več, ni politične, ni razvojne vizije. Izboljšanje infrastrukture, strateško načrtovanje, črpanje evropskih sredstev - vse to je pravzaprav dolžnost občine do občanov in ne more biti politična vizija posameznikov. Da se nekateri kandidati za župana na to sploh (še) ne spoznajo, pa je bilo mogoče videti tudi iz njihovih odgovorov, kjer - glede na že predlagane dokumente na nivoju države - ni bilo zaslediti konkretnih predlogov. Žal. Še več, iz nekaterih predlogov je bilo moč razumeti, da naj bi se že narejeni in izbrani projekti ponovno spreminjali; s čigavim denarjem? Morda tudi zato približno 54 % volivcev ni prišlo na volišča. Ta-ta-ta-ta-ta-ta-tam.
Ravno v tem času na Tovarniški cesti menda poteka projekt ureditve meteornih vod. Vsak dan prav pod balkonom glasno razbijajo stroji od 7. zjutraj do 17. popoldne. Ta-ta-ta-ta-ta-ta--tam... Nikjer nisem uspela zaslediti predhodne najave del, obvestila o morebitnem hrupu, razlage, kaj, kako in kako dolgo. Ta-ta-ta-ta-ta-ta-tam.
Logaške novice se bodo še naprej trudile, da občanom predstavijo nove politične odločitve, ki bodo potrjene s strani na novo izvoljenega sveta. Prav tako pa projekte, ki jih pripravlja občinska uprava. Ob novem političnem mandatu v ospredje postavljamo prispevke različnih generacij, ki medsebojno sodelujejo za boljšo prihodnost. Zadovoljno prebiranje želimo vsem.
mag. Neža Sautet, odgovorna urednica
pojasnilo v zvezi s popravkom veljavnega opn
USKLADITEV S PRAVNIMI AKTI
Spoštovane občanke, spoštovani občani, ponovno smo priča manipulaciji nekaterih posameznikov, ki najbrž zaradi svojih povsem osebnih koristi ali koristi določenih interesnih grupa-cij izkrivljajo resnico ter na ta način med prebivalci naše občine širijo negotovost, nestrpnost ali pa celo strah. Takemu ravnanju smo bili v zadnjem obdobju že večkrat priča v taki ali drugačni obliki.
Skrajni čas je, da takemu ravnanju naredimo konec, zato smo se tudi odzvali. V zvezi z zadnjimi aktivnostmi posameznikov, to je z zbiranjem podpisov za izvedbo referenduma proti t. i. »zaporom«, Občina Logatec podaja naslednjo pojasnilo: po sprejemu sedaj veljavnega OPN je bilo ugotovljeno, da je akt znotraj izvedbenega dela neusklajen, saj je v deveti alineji tabele pod naslovom "1.1 Dopustni objekti in dejavnosti" v 112. členu OPN pomotoma zapisana opredelitev klasifikacije stavb v gospodarskih conah, ki jo je potrebno črtati: »samo izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo za potrebe dejavnosti tehnološkega parka.«. Navedeni tekst namreč ne sodi k predmetni šifri, to je 12740, temveč se navezuje na šifro 12630, Stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo, torej gre za očitno tehnično napako pri zapisu. S sprejetimi spremembami
samo se mesec dni
in dopolnitvami OPN pa je odpravljena le prej navedena napaka ter je omogočena gradnja vseh objektov, ki so po Enotni klasifikaciji vrst objektov opredeljene pod šifro 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje. Sem pa sodijo različni objekti: stavbe za nastanitev policistov, gasilski domovi, stavbe za nastanitev sil za zaščito in reševanje, zavetišča in hoteli za živali, konjušnice, zaklonišča, prevzgojni domovi, vojašnice, zapori, ... Torej vrsta dovoljenih gradenj izhaja že iz same klasifikacije (nobene klasifikacijske šifre ne dodajamo niti jo ne odvzemamo, iste in na enak način so že navedene v veljavnem odloku), tako da so tu interesi posameznikov povsem irelevantni.
Predlagana in sprejeta sprememba le zasleduje pravno načelo, po katerem morajo splošni pravni akti jasno in nedvoumno določati pravila ravnanja, kar v primeru prostorskih aktov pomeni, da morajo podati pravila, ki bodo investitorjem omogočala oblikovanje investicijskih namer, projektantom projektiranje, upravnim organom pa izdajanje dovoljenj.
Občankam in občanom Občine Logatec želimo še posebej pojasniti, da je bilo potrebno prej omenjeno napako popraviti v vsakem primeru, pa naj si je to storil občin-
POROČILA O PRIDOBLJENIH SREDSTVIH Z RAZPISOV 2014
Občina Logatec je v proračunu za leto 2014 za sofinanciranje humanitarnih dejavnosti, kulture, športa, mladih, starejših, kulturne dediščine in turizma namenila 330.406,39 EUR.
Vse upravičence, ki so kandidirali za sofinanciranje svojih dejavnosti s strani Občine Logatec za leto 2014, pred zaključkom razpisnega obdobja spominjamo, da je zadnji rok, ko morajo biti vsa poročila dostavljena na sedež sofinancerja, 24. oz. 25. november 2014 (odvisno od področja oz. pogodbe). Dokumentacije, ki bo dostavljena po tem roku, Občinska uprava ne sme več upoštevati, denarna sredstva pa upravičencem tako zapadejo. Vsako razpisno področje ima svoje posebnosti in različne pogodbene zahteve, zato priporočamo, da upravičenci poročila pripravijo pravočasno in podrobno preverijo vsa pogodbena določila. Z oddajo
zahtevane dokumentacije naj upravičenci ne čakajo do zadnjega dne, ampak jo čim prej dostavijo sofinancerju, pri čemer priporočamo, da se z dokumentacijo najprej zglasijo pri pristojnem uslužbencu, da preverijo, ali je vse pripravljeno skladno s pogodbenimi določili. Po preteku zadnjega roka Občinska uprava upravičencev, v primeru napak ali pomanjkljivosti, ne bo več pozivala k odpravi napak ali dopolnitvam, ampak izplačala samo skladno s pogodbo pravilno dokazana sredstva. Vsi obrazci poročil so na voljo na spletišču www.logatec.si, na osnovni strani, v zavihku Vloge in obrazci in v zavihku Razpisi in javna naročila, v podzavihku Sofinanciranja.
Pri pošiljanju omenjenih dokumentov prosimo vse upravičence, da dokumentov ne spenjajo s spenjačem.
Občinska uprava
ski svet v sedanjem sklicu ali v prihodnjem sklicu po lokalnih volitvah. O nujnosti te spremembe oz. dopolnitve ni nikakršnega dvoma.
V kolikor pa bi kdaj v prihodnosti na do-tični lokaciji morebiti prišlo do umestitve objekta, ki je po obstoječi Enotni klasifikaciji naveden pod prej navedeno šifro, bo z javnostjo s strani države oz. resornega ministrstva zagotovo opravljena široka javna razprava. Vsekakor bo subjekt razprave in morebitnega dogovora vsa zainteresirana logaška javnost na eni strani ter na drugi strani pristojni državni organ.
Res pa je, da nekateri posamezniki, z njimi pa nekatere interesne in politične grupaci-je, ki za njimi stojijo, povsem po nepotrebnem in preuranjeno ponovno neodgovorno zavajajo občanke in občane, predvsem pa pri tem izrabljajo javna sredstva, to je sredstva iz občinskega proračuna, ki so še kako potrebna za financiranje investicij in dejavnosti, ki so v javnem oz. skupnem interesu.
Čas, ki ga živimo, ne dopušča več lažnega poigravanja z usodami ljudi, zato je skrajni čas, da sledimo le resnici in poštenemu delu.
Občina Logatec
brezplačna pravna pomoč v občini logatec
KDAJ: 29. oktober 2014 med 12. in 17. uro KJE: UPRAVNI CENTER LOGATEC, TRŽAŠKA CESTA 50A, LOGATEC PRVO NADSTROPJE, SEJNA SOBA OBVEZNE PREDHODNE
PRIJAVE NA TELEFONSKO ŠTEVILKO 01/7590-600
odprtje prenovljene tovarniške ceste
BOLJ KAKOVOSTNO ŽIVLJENJE ZA VSE
Prenovljeno Tovarniško sta odprla župan Berto Menard ter predsednik krajevne skupnosti Naklo Matjaž Kete
V petek 19. 9. 2014 sta župan, g. Berto Menard, in pred- tudi dotrajana prometna signalizacija. Po govorih so odprtje s svo-sednik Krajevne skupnosti Naklo, g. Matjaž Kete, kot jim nastopom popestrili logaške mažoretke, člani Pihalnega orke-slavnostna govornika poskrbela za uradno odprtje preno- stra ter mlade športnice iz Tekaško skakalnega kluba Logatec. Vsi vljene Tovarniške ceste. Z investicijo so se izboljšali življenjski navzoči so se ob zvokih koračnice odpravili do železniške postaje, pogoji na območju, sama prenova pa je prispevala tudi k poveča- kjer so se prepustili nadaljnjemu druženju. nju privlačnosti okolja kot bivanjskega prostora. S prenovo so se
uredili komunalni vodi (kanalizacija, vodovod, razsvetljava, TK	Občinska uprava
vodi, elektrovodi, plin), odvodnjavanje, cestišče, pločniki, kolesarska steza, postavili so se ekološki otoki, zamenjana pa je bila
Po Tovarniški so šli v sprevodu mažoretke, godbeniki ter mlade športnice iz Tekaško skakalnega kluba Logatec.
nova abonmajska sezona
ZAČETEK S SEKSOM IN LJUBOSUMNOSTJO
Oktobra začenjamo z novo sezono abonmaja komedije. Po izboru lanskih abonentov si bomo v prihajajoči abonmajski sezoni predvidoma ogledali naslednje komedije: Goveja župca za dušo, Punce, Seks in ljubosumnost in Sto svečk za Ježka. Predstave si bo možno ogledati predvidoma v mesecih oktober 2014, november 2014 in februar 2015 in marec 2015. Ker pa imajo gledališča zaradi različnih vzrokov možnost predstavo odpovedati, zamenjati ali prestaviti, vam bomo ob takih primerih pravočasno sporočili spremembe.
Prva predstava, Seks in ljubosumnost, bo uprizorjena na odru Narodnega doma v petek, 17. oktobra 2014. Pričetek je ob 20. uri. Komedija v režiji Jaše Jamnika prinaša uro in pol smeha in jo je na 7. Festivalu Pekre občinstvo izbralo za najboljšo predstavo.
In o čem teče beseda v igri, avtorja Marca Camolettia?
Bernard odkrije, da ga žena vara. Z zvijačo organizira sestanek na štiri oči z njenim ljubimcem Robertom in ga postavi pred kruto dilemo: ali ljubimec za revanšo da na voljo svojo ženo ali pa ga bo Bernard ubil. Robert izbere prvo možnost. S figo v žepu. Na večerjo, po kateri naj bi se stvari uredile, pripelje plačano dekle, ki se pretvarja, da je njegova žena. Stvari se razvijajo v pravo smer, dokler se nenadoma ne pojavi Robertova prava žena ...
.....'I
Stvari se razvijajo v pravo smer, dokler se nenadoma ne pojavi prava žena ...
Igralska zasedba Šentjakobskega gledališča: Srečko Kermavner, Katarina Batagelj Gla-van, Silvija Jovanovič, Boris Car / Bojan Vister, Katarina Lukšič / Tjaša Valentinčič Novak, Miljam Sedmak.
Dodatne informacije o predstavah bodo na voljo na spletišču občine Logatec v dneh pred posamezno predstavo, zato nas obiščite na www.logatec.si oziroma na zavihku, namenjenem prav gledališkemu abonmaju http://logatec.si/Gledališki-abonma/.
Kako do vstopnic za izven?
Vstopnice za izven za vsako izmed abonmajskih predstav in vstopnice za silvestrsko predstavo bodo na voljo na prodajnih mestih:
-	Upravni center Logatec, recepcija, Tržaška cesta 50 A, 1370 Logatec, Tel.: (01) 759 06 00
-	Knjigarna in papirnica DZS Logatec, Tržaška cesta 19, 1370 Logatec, Tel.: (01) 750 98 41
-	Turistična pisarna Naklo, Tržaška cesta 17, 1370 Logatec, Tel.: (01) 754 15 18.
Vstopnice za izven bo možno kupiti teden dni pred predstavo. V upanju na še eno fantastično sezono vas lepo pozdravljamo.
Občinska uprava
da bi bili bolje pripravljeni na katastrofe
POVABILO K PODAJI IZKUŠENJ IN MNENJ V
Zledolom je februarja 2014 močno prizadel našo občino. Veliko gospodinjstev je ostalo odrezanih od sveta - bili smo brez elektrike, telefonskih povezav, gretja, nekateri celo brez hrane. Ključni akterji zaščite in reševanja ter številni prostovoljci so dan in noč skrbeli za čimprejšnjo sanacijo posledic in vrnitev v normalno stanje. Ker se naravne nesreče tudi zaradi podnebnih sprememb tako po svetu kot pri nas dogajajo vse pogosteje in postajajo vse obsežnejše, je zelo pomembno, da smo nanje dobro pripravljeni. V ta namen smo se v občini Logatec odločili za sodelovanje v znanstveni raziskavi »Odpornost lokalne skupnosti na naravne in
druge nesreče«, ki jo izvajajo na Mednarodnem inštitutu i-RESC.
V septembrskih Logaških novicah ste prejeli Vprašalnik o žledolomu. Zahvaljujemo se vsem, ki ste vprašalnik že izpolnili in vrnili, hkrati pa prosimo vse, ki tega še niste storili, da ga čim prej izpolnite in vrnete v priloženi ovojnici (poštnina je brezplačna). Če vprašalnika doma več nimate, ga lahko izpolnite tudi na spletišču Občine Logatec, logatec.si, in ga izpolnjenega vrnete na elektronski naslov masa.serec@i--resc.eu. (Izpolniti se ga da elektronsko.) S pomočjo rezultatov raziskave se bomo lahko v občini Logatec v prihodnje bolje pripravili na morebitne podobne katastrofe,
zato je vaše sodelovanje v obliki izpolnitve vprašalnika bistvenega pomena in bo pripomoglo k izboljšanemu načrtovanju ukrepov. Izpolnjevanje vprašalnika je prostovoljno in anonimno ter traja okoli 15 minut. Prosimo vas, da odgovorite na vsa vprašanja. Pridobljeni podatki so popolnoma zaupni in so namenjeni izključno raziskovalnemu delu ter pripravi ustreznih ukrepov.
V primeru dodatnih vprašanj in informacij lahko pišete na masa.serec@i-resc.eu ali pokličete na 051 33 11 88 (dr. Maša Serec). Veseli bomo vašega klica. Zahvaljujemo se za vaš čas in sodelovanje.
Občinska uprava
brez vandalizma je lepše - zaustavimo ga!
VARNOSTNI SOSVET OBČINE LOGATEC
Uničevanje spomenikov, klopi, igral na otroških igriščih, dreves in parkov, skrunitev grobov, razbijanje veliko okrasnih plošč na zidovih, stekel in uličnih svetilk, pisanje po zidovih, prevračanje smetnjakov, uničevanje prometnih in drugih znakov, parkiranih avtomobilov, metanje kamnov na mimovozeča vozila, v okna vlakov, nastavljanje skal na železniške proge ipd. so postali nekako del našega vsakdana, vendar nikakor ne del, s katerim bi se lahko kar tako sprijaznili, saj vanda-lizem poleg neposrednih posledic v okolju zapušča tudi motnje v družbenih odnosih ter lahko vodi v brezbrižnost, strah in razkroj.
Vandalizem sam po sebi kliče vandalizem. V mnogih deželah je postal veliko zlo mestnega, pa tudi vaškega življenja. Takšno stanje je včasih posledica prikritih napetosti v družbi oziroma odsev splošnega družbenega stanja in težav. V isti sapi, ko se pritožujemo nad ravnanjem vandalov, pozabljamo na pivsko kulturo v Sloveniji, saj pri nas gostom strežejo tudi potem, ko že pijano visijo za šankom. Strežno osebje bi moralo prepoznati vinjenega gosta in ga nato znati prepričati, naj preneha s popivanjem.
Mnogi se sami ali združeni v skupine napadalno vedejo do svoje okolice, najpogosteje v skladu s pravili tolp, zaradi osebne neuspešnosti, značajskih napak ali slabe vzgoje. Na vandalizem vpliva razbito in zanemarjeno okolje, kjer se ljudje kaj hitro lahko počutijo ogrožene.
Posledice vandalizma nosimo vsi. Razbite svetilke ne kazijo le okolja, ampak tudi otežujejo gibanje ponoči in ne zagotavljajo občutka varnosti, premaknjeni, poškodovani ali odstranjeni prometni znaki povzročajo nevarnost za vse udeležence v prometu, skale na železniški progi, razbita okna vlakov, goreče zavese in sedeži vagonov lahko povzročajo nevarnost za vse potnike in kažejo, da vzgoja naših šolarjev ni najboljša, uničeni spomeniki pomenijo neposreden napad na kulturne dobrine nekega naroda in ne prizadevajo le nas, ampak tudi naše potomce, poškodovana igrala na otroških igriščih so nevarna za vaše otroke in preprečujejo njihovo sprostitev, uničene cvetne gredice in polomljene drevesne
veje, klopi, vržene v jezera, kazijo naše okolje in zato škodijo vsem, vaši otroci se lahko poškodujejo z razbito steklovino ali uporabljeno injekcijsko iglo, ki jo je prejšnji večer odvrgla skupina mladostnikov, ki se redno zbira na igriščih ob vrtcih.
Turizma ne ogroža samo kriminaliteta, med različnimi viri ogrožanja so na prvem mestu vandalizmi. Vandalizem je lahko tudi kaznivo dejanje, predvsem pa škodljivo vpliva na vsakdanje življenje, medsebojne odnose, ruši občutek varnosti in dobro počutje v okolju.
Kazenski zakonik Republike Slovenije kaznivega dejanja »vandalizem« ne definira kot posebno kaznivo dejanje, ampak se ga kot nesprejemljivo obliko ravnanja v družbi lahko obravnava kot prekršek ali kaznivo dejanje glede na namen izvršitve dejanja ter posledico oz. posledice tega dejanja. Tako se vandalizem v Sloveniji obravnava in sankcionira skozi prizmo kaznivih dejanj zoper premoženje (npr. poškodovanje ali uničenje stvari, ki so posebnega ali zgodovinskega pomena, ali naravne znamenitosti, poškodovanje tuje stvari itd.), kaznivih dejanj zoper javni red in mir (npr. skrunitev grobov), kaznivih dejanj zoper splošno varnost ljudi in premoženje (npr. poškodovanje ali uničenje javnih naprav) itd.
Vsega pa ne moremo odpraviti s kaznijo. Kazen je izhod, s katero preprečujemo nevarno ravnanje, dolgoročna rešitev pa je ustvarjanje takšnih razmer, da vandalizma ne bo več. Treba je odkriti vzroke takšnega ravnanja in jih odpraviti. Poskrbimo za to v svojem okolju, posvetimo se otrokom in mladini, omogočimo jim ustvarjalno sproščanje napetosti, načrtno lepšanje praznih in pustih betonskih zidov. Resda se proti vandalizmu ni vedno lahko boriti, vendar je vredno poskusiti. Ob vandalskih dejanjih nikoli ne ostanite brezbrižni, češ saj to ni moje, to se me ne tiče in podobno.
Če opazite, da se nekdo vandalsko obnaša, ga skušajte opozoriti, naj tega ne počne.
Če presodite, da vašega poziva ne bodo upoštevali, pokličite policijo.
Varnostni sosvet občine Logatec
kolofon
Logaške novice, glasilo Občine
Logatec
ISSN 03509281
Logaške novice brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini Izdajatelj: Občina Logatec, Tržaška 50 A, 1370 Logatec Odgovorna urednica: mag. Neža Sautet, e-pošta: neza.perko@logatec. si, logaske@logatec.si Uredniški odbor: Janez Gostiša, Tanja Slabe, Metka Bogataj, Jure Vodnik, Luka Škrlj Grafično oblikovanje in tisk: TISKARNA SKUŠEK d.o.o., storitve, proizvodnja in trgovina, Vodnikova cesta 272, 1000 Ljubljana Grafični koncept: Nicolas Sautet Datum natisa: 10. 10. 2014 Naklada: 4.500 izvodov Naslovnica: V OŠ Hotedršica so otroci dobili novo športno igrišče. Foto: Natalija Merlak
Logaške novice izhajajo enkrat mesečno. Roki izida in oddaje prispevkov so objavljeni na spletni strani občine Logatec. Prispevki naj ne bodo daljši od ene tipkane strani, pisava Times New Roman, pt 11. Pisma bralcev so lahko dolga največ eno tipkano stran, pisava Times New Roman, velikost pisave 11 pt. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije ter kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili, uredništvo si pridržuje tudi pravico do krajšanja in neobjave prispevkov.
IPRAKTIKUM odgovor na pismi bralcev ge. in g. tollazz!
Spoštovani bralec, spoštovana bralka!
Iz članka: Mestno jedro Logatca, 2.
del ter članka: Tega pa vam jaz nisem obljubil je mogoče razbrati, da avtorji člankov, kljub celovitim in argumentiranim pojasnilom, ki jih je občina že podala, želijo občanke in občane še naprej zavajati z izkrivljanjem resnice. Glede na navedeno je občina, kljub temu, da tovrstno dopisovanje in izrabljanje javnega glasila ne zasleduje smotrnega cilja, dolžna svojim občankam in občanom podati resnico in argumentirano podati dejstva v zvezi z navedbami avtorjev.
Najprej je potrebno razjasniti, kdo je dejanski avtor oziroma v danem primeru »naročnik« navedenih člankov, zato da bodo tudi bralkam in bralcem znani njihovi motivi. Že is samih člankov je več kot jasno, kdo oz. katera »civilna iniciativa« dejansko stoji za temi »naročenimi« vsebinami oz. kdo je dejanski naročnik teh člankov. Odgovor, brez večjega ugibanja, lahko najdemo v prvem od prej navedenih člankov, saj sta naročnika lahko osebi, navedeni kot tisti, ki z vso skrbnostjo svarita tako svetnike kot tudi občanke in občane pred »temnimi oblaki,« ki naj bi se, po njunem videnju, razlegali nad Občino Logatec in to kljub temu, da pravo resnico zagotovo poznata tudi sama. Žal, tako kot je bilo že večkrat ugotovljeno, očitno za dosego lastnih ciljev uporabljata vsa sredstva, tudi izkrivljanje resnice ter zavajanje, s tem, da tudi pisce člankov puščata v dejanski nevednosti oz. jih očitno ne seznanita z resničnim stanjem na posameznem področju. Ob tem pa se velja spomniti tudi časa izpred dveh ali več let, kakšna domnevna mnenja oz. trditve z negativnim prizvokom sta prav naročnika člankov namenjala svojim sedanjim avtorjem člankov.
Prav tako je povsem nesprejemljivo, da uredniški odbor Logaških novic oz. odgovorna oseba uredniškega odbora ne sledi poslanstvu tega javnega medija, temveč nekritično in neodgovorno dopušča objavo povsem neresničnih vsebin. Še več, za avtorje člankov določa različne roke za oddajo vsebin, glede na posamezne dogodke
ter glede na naročene vsebine. Pri tem je potrebno spomniti, da je bil pri septembrski izdaji Logaških novic s strani urednice določen rok za oddajo vsebin 18. avgust, ki se je naknadno podaljšal na 1. september in to kot skrajni rok. Vendar kot je razvidno iz članka: Mestno jedro Logatca, 2. del, ta rok ni bil skrajni rok, saj je iz vsebine članka mogoče razbrati, da je imela avtorica članka in predstavnica civilne iniciative naročilo s strani dveh predstavnikov ene politične opcije v nekakšni povezavi z urednico Logaških novic, da kot neodvisna poročevalka poroča o svojem videnju dogajanja na zadnji seji občinskega sveta, s tem, da je avtorica dodala še niz svojih netočnih in neresničnih navedb. Navedeno in pretekli dogodki bi lahko pod vprašaj spravili tudi samo vodenje uredniške politike, odnos odgovorne urednice Logaških novic do občank in občanov, njeno morebitno politično pristranskost ter spoštovanje kodeksa etike, vendar o tem ni smotrno razpravljati na tem mestu. Ostaja pa dejstvo, da občanke in občani v zadnjem obdobju iz navedenih razlogov niso mogli uveljaviti svoje aktivne niti pasivne vloge pri poslanstvu, ki ga imajo po veljavnem Odloku o ustanovitvi in izdajanju občinskega glasila Logaške novice, to je obveščati in biti obveščeni o vseh pomembnih dogajanjih v Občini Logatec.
V zvezi s člankom: Mestno jedro Logatca, 2. del, želimo k že posredovanemu pojasnilu, na enako naslovljen članek v 1. delu, pojasniti še naslednje: Vse občanke in občani, torej vsa zainteresirana javnost imajo ob razgrnitvi osnutka ali predloga bodočega razvoja določenega območja občine, možnost podati svoje sugestije, predloge in usmeritve. Nihče »od zgoraj ali od zunaj« ni in ne diktira načina bodočega urejanja okolja in prostora v občini, tudi ureditve oz. vzpostavitve mestnega jedra ne.
Očitke, ki se nanašajo na aktivnosti prejšnjega obdobja, to je iz prejšnjega mandata, ne moremo komentirati, vseeno pa je potrebno odločno zanikati trditev ge. Tollaz-zi, ki pravi, da naj bi uslužbenka občinske uprave izjavila, da se na njenih objektih,
glede na zahteve spomeniškega varstva, ne sme nič spreminjati. Nedvoumno jasno je, da občinska uprava nima pristojnosti podajanja tovrstnih mnenj za objekte, ki so pod spomeniškim varstvom, zato takih izjav uslužbenka ni izrekla. Slednje je v pristojnosti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Republike Slovenije. Najmanj, kar bi od ge. Tollazzi, glede na njeno vsesplošno razgledanost pričakovali, je, da ne izjavlja krivih obtožb ter ne širi očitnih neresnic. V zvezi z nadaljnjimi neresničnimi trditvami ge. Tollazzi pojasnjujemo, da so bila ob »Krpanu« vsa gradbena dela izvedena skladno s projektno dokumentacijo -rekonstrukcija Tržaške ceste, s katerimi pa je popolnoma soglašala tudi ga. Tollazzi. Do svojega objekta in zemljišča ima dostop in možnost parkiranja na parkirišču med Krpanom in staro občino (zemljišče je last občine) ter dostop iz Tržaške ceste, kjer je na njeno željo ter v skladu s projektom zgrajen znižan robnik v dolžini 5 metrov. Ob sami Tržaški cesti tako ne gre za noben poseg na njeno zemljišče, prav tako ne vzdolž Notranjske ceste, odmera na samem križišču Notranjske in Tržaške ceste pa je še v teku (možna je eventuelna razlika do cca 3m2). Občina kot dober gospodar skrbno upravlja s svojimi zemljišči, strokovno in odgovorno ugotavlja stanje na terenu, v primeru morebitno ugotovljenih nerazrešenih stanj je in bo tudi v prihodnje le-te nemudoma ustrezno uredila. Prav zaradi navedenega pa se občina ne boji nobenih groženj s sodišči, način dogovarjanja in dogovora pa je prepuščen vsaki posamezni občanki in občanu.
Vse insinuacije v zvezi z nakupom bazena (naj spomnimo ,da sta bila prav »naročnika člankov« ob ustanavljanju Zavoda še kako zainteresirana za nakup bazena) in s tako imenovanimi »zapori« ter takim in drugačnim kupčkanjem z »logaškimi tajkuni« so neresnične in so lahko le plod domišljije oziroma ena izmed nepoštenih taktik predvolilnega boja, ki temelji na zavajanju in vzbujanje strahu med občankami in občani.
Nekoliko težje je podati pojasnilo g. Tol-lazzi-ju, saj se v svojem članku:Tega pa
vam nisem jaz obljubil, očitno »na glas« pogovarja kar sam s seboj, kot smo nekoč dejali takšnemu načinu pisanja. Kot izhaja iz članka, tudi on naročnikov članka ni dobro razumel, saj povezuje ustanavljanje in propad Zavoda s sedanjim županom, ki pa bi ga prej lahko pripisovali komu drugemu (prej naročnikoma člankov); projekt CERO NIK se je ob asistenci naročnikov člankov v tem mandatu zgolj nadaljeval. Ob tem navaja še niz drugih mnenj oz. netočnosti, ki so lahko le plod nepoznavanja, nevedenosti ali pa sprenevedanja.
Občankam in občanom pa v zvezi s slednjim pisanjem vseeno želimo sporočiti, da se dela, ki jih avtor omenja v svojem članku, nanašajo na projekt, ki je še vedno v izvajanju: Odvodnjavanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice (1. sklop), Kanalizacijski sistem v Logatcu - Sanitarna podtlačna kanalizacija Mar-tinj hrib (sofinanciran s strani EU v višini 85%). Torej ne gre za rekonstrukcijo in modernizacijo občinskih cest, ki bi omogočila obnavljanje vozišča v celotni širini. Je pa res, da Občina Logatec, kot dober gospodar, skupaj s Komunalnim podjetjem Logatec d.o.o. hkrati z gradnjo kanalizacije obnavlja tudi vodovod na odsekih, kjer je to potrebno, kar pomeni, da bo urejena celotna komunalna infrastruktura. Za vso ostalo komunalno opremo in morebitno širitev le-te, pa so zadolženi drugi upravljavci komunalne opreme in ne Občina Logatec, kot v svojem članku zmotno navaja avtor članka.
Ob koncu je potrebno opozoriti še na naslednje. Poznavalci logaške bližnje in daljne preteklosti lahko povedo, da je bila družina Tollazzi v preteklosti zelo znana in ugledna, tako na območju bivše skupne države kot tudi v svetu. Tako sta bila dva prednika med drugim tudi spremljevalca predsednika bivše države maršala Tita na ladji Galeb in v tej vlogi sta zaslovela tudi v svetu. Brez dvoma, za tedanji čas so bile to velike in spoštovanja vredne stvari. Družina Tollazzi je bila ugledna in spoštovana, tudi v samemu mestu Logatec je v marsičem veliko doprinesla in to v pozitivnem
smislu. Žal pa se ta pozitivna naravnanost za dobrobit Logatca pri nekaterih članih družine Tollazzi očitno ne nadaljuje več.
Kako daleč so za očitne svoje koristi pripravljeni »stopiti« tako naročniki kot tudi avtorji člankov ter z neresnicami zavajati naše občanke in občane, se še dodatno vidi ob opisovanju časov naravne ujme, ko so poplave in žledolom prizadele večji del naše občine. Tedaj so se vse občanke in občani ter vsa društva odzvala naravnemu klicu dobrodelnosti in medsebojne pomoči. Žal pa so nekateri posamezniki ponov-
V TEJ HIŠI SE JE RODIL FRANCE PUNČUH 1902-1944 DIPLOMAT, MOŽ SRCA IN POGUMA REŠEVAL JUDE V OKUPIRANI
VARŠAVI USTRELJEN MED VARŠAVSKO VSTAJO PREJEMNIK IZRAELSKEGA
ČASTNEGA NAZIVA PRAVIČNIK MED NARODI RAGHTEOUS AMONG THE NATIONS OBČINA LOGATEC 2014
no stali ob strani in opazovali, če je slučajno kdo koga ujel v fotoaparat. In to kljub temu, da smo prav tem osebam ob isti ujmi nesebično priskočili na pomoč.
Imamo srečo, da v Občini Logatec prevladujejo pozitivni ljudje, da na sedanjost in prihodnost ne gledajo le z negodovanjem, temveč se zavedajo, da s skupnimi močmi zmoremo vse.
Občina Logatec
V četrtek, 25. 9., je bila pred Staro šolo v Gornjem Logatcu slovesnost ob odkritju spominske plošče na stavbi Stare šole v Gorenjem Logatcu, v kateri se je rodil France Punčuh. O njegovem življenju in delu so spregovorili: generalna direktorica za globalne zadeve in multilateralo na Ministrstvu za zunanje zadeve Dragoljuba Benčina, Ivan Marte-lanc iz Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Anton Antičevic in župan Ber-to Menard, ki je spominsko obeležje tudi odkril. S krajšim kulturnim programom je nastopila Manca Tršar iz Logaške glasbene šole, slovesnost je vodila Barbara Facija.
Brane Pevec
Spominska plošča Francetu Punčuhu, postavljena na Stari šoli v Gorenjem Logatcu
spominsko obeležje francetu puncuhu
IPRAKTIKUM evropski teden mobilnosti
OBLIKUJEMO LAHKO TAKSNA MESTA, V KAKRŠNIH ŽELIMO ŽIVETI
Občina Logatec je tudi letos, v vlogi lokalnega koordinatorja, pristopila k izvedbi Evropskega tedna mobilnosti, ki se vsako leto odvija v času od 16. do 22. septembra. Letošnji slogan »Naše ulice, naše odločitve« je povzemal osrednjo temo letošnjega Evropskega tedna mobilnosti, katere namen je bil spodbuditi vsakega od nas k oblikovanju takšnih mest, v kakršnih si želimo živeti in kjer na prvem mestu ne bi bili avtomobili, temveč ljudje.
Začetek Evropskega tedna mobilnosti v občini Logatec je zaznamoval test hoje in step test pri kapelici pod Sekirico v organizaciji Zdravstvenega doma Logatec. V četrtek je Športno društvo Superpolh pred Narodnim domom v Logatcu izvedlo dogodek Zarolaj v teden mobilnosti - rolarsko popoldne, ki je privabilo lepo število otrok; ti so se preizkusili v raznoraznih rolarskih aktivnostih. Za popestritev popoldneva je poleg šestih vaditeljev rolanja, ki so skrbeli za eno uro in pol trajajoči program, poskrbela tudi prijazna maskota športnega društva, ki je spodbujala vse sodelujoče.
Tudi v letošnjem letu je bil, v petek 19. 9., izveden dan brez avtomobila, ko je bila Cankarjeva cesta zaprta za promet. Na ulici so bile postavljene stojnice, na katerih so razna društva in organizacije predstavljale svoje dejavnosti. Predstavili so se Knjižnica Logatec, Zdravstveni dom Logatec, Twirling klub logaških mažoret, Ljubljanske lekarne, Slovenske železnice, Lokostrelsko društvo Logatec, Zavarovalnica Grawe, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in Policijska postaja Logatec, TSK Logatec, Društvo Focus, BTC-city, JSKD z izvedbo delavnice KOLO, otroci iz Vrtca Kurirček pa so se pomerili v štafetnih igrah.
Predavanje Preventiva raka dojke v Zdravstvenem domu Logatec
Na trgu pred cerkvijo Sv. Nikolaja sta se na skupni stojnici z raznimi predstavitvenimi publikacijami predstavila podjetje Ljubljanski potniški promet, ki se je letos v Logatec pripeljal z okolju prijaznim avtobusom na metan, ter Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine, ki se je poleg publikacijsko-predstavitve-nega materiala obiskovalcem predstavilo s poligonom; ta je ponazarjal ovire, s katerimi se srečujejo udeleženci v prometu, ki so na invalidskih vozičkih. Poligon so na invalidskem vozičku lahko preizkusili tudi starejši obiskovalci, najmlajši pa so se lahko sprehodili skozi avtobus in po klančinah.
V popoldanskem času je bila ponovno izvedena vožnja v električnih avtomobilčkih programa Jumicar, kjer so se v poznavanju cestno-prometnih predpisov in upoštevanju posameznih situacij na cesti lahko preizkusili obiskovalci, predvsem otroci.
Foto: Miran AntonEi£|
Rolanje v organizaciji Superpolha

Avtobus na metan in prikaz ovir za invalide v prometu
V soboto je organizatorju dogodka Pazi! Poglej! Poslušaj! Nosi čelado! ponagajalo letošnje spremenljivo vreme, tako da prireditev na prostem ni bila izvedena, je pa MŠKD Dlan na dlan s svojimi predstavniki ter Dlančki in Dlančicami ob tednu mobilnosti vseeno pripravilo poligon v notranjih prostorih društva za vse, ki jih slabo vreme ni odvrnilo od udeležbe. Naučili so se, kateri znaki ukazujejo ali celo prepovedujejo. Skozi igro pa so spoznali, kako pomembna je varnost na cesti in ob njej. Vsi, ki so pokazali veliko truda, pravilno odgovorili na vprašanja prometnega kolesa in imeli nekaj sreče, pa so lahko prejeli praktične nagrade.
Tekaški smučarski klub Logatec je v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje Logatec v nedeljo, 21. 9. 2014, izvedel tekaško prireditev Logaški tek. Toplo, sončno dopoldne je na prizorišče pritegnilo kar 240 tekačev in okoli 20 pohodnikov ter lepo število
Policist in občinski redar sta razlagala pomen nošenja kresničke in vidljivosti z določene razdalje.
ostalih obiskovalcev in navijačev. Priznanja najboljšim sta podelila tudi župan Berto Menard in Petra Majdič.
Zadnji, ponedeljkov dan Tedna mobilnosti v občini Logatec, je bil namenjen predvsem izobraževanju in osveščanju o zdravem življenjskem slogu. V ta namen je Zdravstveni dom Logatec organiziral predavanje z naslovom Preventiva raka dojke, ki je bilo zelo dobro obiskano, saj je bila predavalnica polno zasedena. Predavateljici zdravnica Mojca Senčar, predsednica slovenskega združenja Europa Donna, ki je sama prebolela raka dojk, in zdravnica Gabriela Petrič Grabnar, podpredsednica Europe Donna, sta s seboj prinesli silikonski model dojke z vgrajenimi posameznimi bulami, ki se jih lahko otipa.
K izvedbi letošnjega tedna so vsak na svoj edinstven način prispevali številni sodelujoči: Vrtec Kurirček Logatec, Knjižnica Logatec, Zdravstveni dom Logatec, Glasbena šola Logatec, Lekarna Ljubljana d.o.o., Tekaški smučarski klub Logatec, Športno društvo Superpolh, MŠKD Dlan na dlan, Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine, JSKD Območna izpostava Logatec, Twirling klub logaških mažoret, Focus - društvo za sonaraven razvoj, Lokostrelsko društvo Logatec, Jumicar, Svet za varnost in preventivo v cestnem prometu Logatec, Policijska Postaja Logatec, Zavarovalnica Grawe, Ljubljanski potniški promet, BTC City, Župnija Dol. Logatec, Simon Mihevc, ZŠAM Logatec, Kmetijsko gozdarska zadruga Logatec z.o.o., Komunalno podjetje Logatec, vsi obiskovalci posameznih prireditev in naključni obiskovalci.
Evropski teden mobilnosti je zopet za nami. V upanju, da smo se vsi skupaj kaj novega naučili in kaj novega izvedeli, se bomo zopet prepustili utečenim ritmom. Prav je, da se zavemo, da je skrb za okolje, v katerem živimo, izključno naša, da sami razmislimo, kako lahko prispevamo k prijaznejšemu življenjskemu okolju, ter da te vrednote vsi skupaj učimo že naše otroke in vnuke, saj že z majhnimi spremembami svojih življenjskih navad in predvsem s pozitivnim zgledom lahko bistveno prispevamo tako k zdravemu življenjskemu okolju kot zdravemu življenjskemu slogu.
Hvala vsem, ki ste po svojih močeh omogočili izvedbo letošnjega tedna mobilnosti v občini Logatec.
Občinska uprava Občine Logatec
»najraje slikam naravo«
janez ovsec, predsednik društva likovnikov logatec
Janez Ovsec najraje slika na prostem.
Po nekaj mesecih gostovanja pretežno ustvarjalcev takega in drugačnega nakita v naši rubriki se bomo v naslednjih mesecih premaknili h kiparstvu in slikarstvu v naši občini. Tokrat smo spoznali predsednika Društva likovnikov Logatec.
Janez Ovsec je aktualni predsednik Društva likovnikov Logatec. Je akvarelistik in blizu mu je narava, še najbolj mogoče vodni prizori: slapovi, morje, reke, potoki ... Pri teh ga fascinirajo vedno zanimivi efekti z odsevi. Pri njem prevlada akvarelna tehnika »mokro na mokro«, včasih za kak motiv uporabi tudi akril. Če sta na primer olje in akril med bolj nadzorovanimi tehnikami, pa je akvarel manj nadzorovan in če slika ne uspe, ker se barve včasih prelijejo manj pričakovano, mora akvarelist napraviti novo. Tako nekateri napravijo po več slik istega motiva. Drug tip akvarela je ame-
riški »mokro na suho«, pri katerem mora umetnik počakati, da se določen sloj barve posuši. Akvarel vedno kombinira transpa-rentne in netransparentne barve, tehnika »mokro na mokro« je tehnika slikanja na mokro podlago. Ta tehnika vključuje predvidevanje razlivanja barv in včasih kako stvar prepusti naključju. Gospod Janez kot zanimivost pripoveduje, da so najdražji čopiči za akvarel iz veveričje ali unčje dlake, saj imajo te dlake pomembno lastnost, da vpijejo veliko količino vode in umetnik lahko riše dolgo. Čopiči so oblikovani v špico, zato se da z njimi realizirati tako ozke kot široke poteze. Akvareli so naravne barve, iz naravnih sestavin, zato so občutljivejše in zadostna količina vode lahko razmaže tudi že posušeno sliko.
Slikanje narave lahko poteka na prostem ali pa si umetnik napravi bodisi skice bodisi fotografije, da ujame lastne vtise, in slika drugje. Janez Ovsec ima raje prvo. Poudari, da je pri tovrstnem slikanju narava vir inspiracije in tej je sam rad čim bližje. Zato ga bomo v likovni koloniji ali na kakem ekstemporu - teh dogodkov se namreč rad udeležuje - srečali predvsem zunaj, na prostem. Rad se druži z drugimi udeleženci in medsebojno si svetujejo. Odkar se udeležuje teh dogodkov, pravi, da je spoznal Slovenijo kot nikoli prej. Poudari, da so domačini do umetnikov vselej gostoljubni, sprejmejo jih, slikanje na prostem pa človeka bogati tako duhovno kot fizično, saj je sproščujoče. Problem utegne biti le vreme, saj si ob tem izpostavljen naravi. Direktno gledanje in risanje je za Janeza Ovsca vsekakor optimalno, ob fotografiji pokrajine namreč težko doživi enak navdih. Vseeno pa mora na primer sam določiti smer svetlobe, četudi v tem času sonce prepotuje del neba in je ob koncu slikanja svetloba drugačna.
Riše tudi zgradbe in vasi, pri katerih stremi k interpretaciji, ki pa je vseeno prepoznavna. Figure pogosto umešča v vasi, pri čemer, pravi, je še posebej pazljiv, saj gre za eno zadnjih intervencij v sliki in to lahko popolnoma spremeni. Figura v vasi pomeni občutek naseljenosti in življenja. Včasih se loti cvetja, blizu mu je mak.
V slikarstvu, pravi, je še mlad. Njegov talent so opazili že v osnovni šoli, po štu-
diju strojništva - zanimala ga je namreč tudi tehnika - se je zaposlil in po 45. letu ponovno začel razmišljati o slikanju. Pridružil se je skupini akvarelistov na Vrhniki
-	zdaj je tam že šest let -, ki se redno dobiva pod mentorstvom Petarja Lazarevica. Udeležil se je tudi tečajev v Ljubljani, in sicer enega pod mentorstvom Žige Brato-ža, drugega, o figuri in risbi, pa pod mentorstvom Ane Sluga. Rad dela z različnimi mentorji, ki bogatijo njegovo delo vsak s svojega vidika.
Poleg lastnega delovanja na likovnem področju deluje, kot že omenjeno, v Društvu likovnikov Logatec. To društvo predstavlja za kraj izjemno umetniško obogatitev in je zelo aktivno. Med projekti predsednik omeni na primer extempore, ki ga v kratkem načrtujejo v Bistri pri Vrhniki. Upajmo, da ne bodo izgubili zagona, četudi
-	naj uporabim klasično, »vremensko« metaforo - jim vreme kdaj ne bo naklonjeno.
Ivana Zajc
Janez Ovsec je tudi predsednik Društva likovnikov Logatec.
toliko jih je bilo, francetov namreč
kako so se včasih znali poveseliti
Ko brskamo po starih spominih, po zaprašenih predalih in že zdavnaj obledelih fotografijah, nam pod roke pridejo tudi takšne stvari, kot je tale, kateri sem namenila nekaj besed. Ne, ne gre za politiko, pa tudi za kuharski recept ne. Gre preprosto za Franceljne. Če pogledamo na koledar, prav te dni, točneje 4. oktobra, goduje Frančišek Asiški, ki je simbol preprostosti, ljubezni do ubogih, ki ga je celo stala visokega viteškega naslova, saj se ga je njegov bogati oče zaradi njegovih dejanj odpovedal. Je ustanovitelj frančiškanskega reda, ki je v Sloveniji močno razširjen. Je pa to ime postalo izjemno zakoreninjeno pri nas Slovencih, saj krepko vodi med vsemi imeni že vrsto let in desetletij. To ime je nosilo veliko pomembnih mož. Pesnik France Prešeren in pisatelj France Bevk sta le drobec iz te številne skupine. Skoraj je ni bilo včasih družine, kjer naj bi vsaj en član nosil to ime. Najbolj verjetno je bilo, da je to ime potovalo kar iz roda v rod. (Tudi moj oče je bil France. op. avtorice).
V predalu gospe Vere Gantar iz Petkovca, sicer rojene v Logatcu, se je znašla zanimiva fotografija iz leta 1954. Mimogrede, fotografije tedaj niso bile prav pogoste in se je fotografiralo le ob najbolj pomembnih priložnostih. Posneta je bila v Logatcu in prav vsi fotografirani so iz tega kraja. Fotografija ne bi bila prav nič posebnega, če ne bi na njej sedeli in stali možje, ki jim je skupno to, da so vsi Franceti. Letos je od tega minilo natanko 60 let. Pomisliti je treba tudi to, da tedaj Logatec niti približno ni bil tako gosto naseljen, kot je sedaj, in je to res nekaj posebnega.
Če boste natančneje pogledali fotografijo, lahko opazite, da ima eden od njih venec okoli vratu. Ne, ni olimpijski zmagovalec, je pa zmagovalec po teži in velikosti, je namreč najtežji in največji Francelj. Njegovo nasprotje je France, ki ima v roki steklenico, saj je od vseh najmanjši. Zanimivo, kako so se znali tedaj najti skupaj in pove-seliti, česar za sedanji čas ne bi mogli reči. Pač, drugačni časi so sedaj, prav je tako, a spomini so tisti, ki nam bogatijo življenje in nas sem ter tja ponesejo v čas mladosti. Mogoče je kateri od teh možakarjev še med nami, čeravno je bolj malo verjetno. Je pa zagotovo kdo od njihovih naslednikov, ki
Na fotografiji izpred 60 let so le Franceti. Fotografija je nastala v Logatcu.
mu bo fotografija nehote polepšala kak trenutek ob spominu na očeta, brata, strica, deda ali pradeda. Gospe Verici pa gre zahvala, da je bila pripravljena z nami deliti ta majceni kamenček v mozaiku brezkončnega časa zgodovine. Naj bodo te vrstice rahel odmik od prenatrpanih današnjih dni in vas ponesejo za kar več kot pol stoletja nazaj.
Metka Bogataj
F^U-
Prihodnost je v naših rokah
Smo dinamično podjetje s področja avtomatizacije proizvodnje, strojegradnje in pogonske tehnike. Zaradi povečanega obsega dela iščemo novega sodelavca:
1. ELEKTRO MONTER m/ž
-	IV. ali V. stopnja izobrazbe elektro smer alii mehatronika
-	znanje branja elektro projektov
-	vozniški izpit B kategorije
-	ročne spretnosti
-	vsaj 5 let delovnih izkušenj
Predvideni obseg del in nalog novega sodelavca:
-	sestava in vezava elektro opreme
-	sestava mehanskih sklopov
-	delo v delavnici in na terenu
Če vas zanimajo novi delovni izzivi, se nam pridružite. Čaka vas prijetno delovno okolje in stimulativno plačilo.
Vaše prijave pričakujemo do 20. oktobra 2014.
PS, d.o.o., Logatec, Kalce 30 b, SI-1370 Logatec, Slovenija T: 01 750 85 10, F: 01 750 85 29, E: ps-log@ps-log.si, W: www.ps-log.si
zbral nas je spomin na logaške mučenike
spominska maša ob 20-letnici postavitve farnih plošč
Sveto mašo v spomin vsem med- in povojnim žrtvam je daroval g. Franc Maček, po rodu Logatčan, sicer pa duhovnik iz župnije Planina, saj je med napisanimi na spominski plošči tudi njegov oče. Po maši je zunaj pred spominsko ploščo opravil tudi molitev in blagoslov za vse pokojne žrtve. Vse prisotne je nagovoril in pozdravil župan občine Logatec Berto Menard in predsednik Nove Slovenske Zaveze gospod Peter Sušnik. V kulturnem programu je sodeloval Domoljubni pevski zbor ob sodelovanju Logaškega trobilnega kvinteta.
Zakaj je prav, da se zbiramo, spominjamo, žalujemo, opominjamo, odpuščamo ...? Zato, ker dogodki, ki so se v našem kraju dogajali v dneh »osvoboditve« leta 1945, niso neki davni dogodki, ki so bili in se ne morejo več ponoviti. Nasprotno, kruti posnetki obglavljanj in drugih morij nam prikazujejo smrt ki jo danes sejejo islamski džihadisti, nasilje v Ukrajini, Siriji, Libiji nam prikazujejo človeško krutost danes, ta trenutek in to tako blizu, na našem pragu. Ves svet je pretresla novica o krutem ob-glavljenju ameriškega novinarja Jamesa Foleya. Umorjen je bil, ker je poročal o zlu. Foley je zapisal, da je poročanje s prvih vrst fronte pomembno, saj brez tega ljudje ne bi nikoli izvedeli, kako slab je lahko svet. In kaj še tega ameriškega novinarja tako izven časovno povezuje z našimi žrtvami med- in povojnih pobojev? Kot študent je namreč vneto molil rožni venec. Tisti redki preživeli pekla slovenske morije so prav tako pričevali, kako so naši
Ob 20-letnici postavitve in blagoslovitve farnih plošč seje svete maše udeležilo precej ljudi.
fantje in dekleta z molitvijo rožnega venca doživljali svoj zadnji križev pot.
Vsi so dali življenja zaradi zvestobe svojim vrednotam, svojim katoliškim prepričanjem, ker so se postavili v bran svojim domovom, svojim družinam.
Naši mučeniki, žrtve komunističnega nasilja, so še kako močan vezni člen naše preteklosti s sedanjostjo. Zakaj nam je zapovedan molk o njihovem trpljenju? Zakaj še vedno nimajo svojega imena, dostojnega spomina, krščanskega pokopa?
Preko 260 spominskih plošč je po Sloveniji postavljenih in na njih je napisanih 15.000 imen. Kot je povedal g. Peter Su-šnik, predsednik Nove Slovenske Zaveze in govornik na slovesnosti, zgolj suhoparen podatek. Vendar pa našo deželo spreminja v Solzno dolino ob dejstvu, da je v Sloveniji več kot 600 prikritih grobišč in da je bilo samo v Sloveniji po vojni po-morjenih preko 100.000 ljudi, Slovencev, Hrvatov, Srbov, Bosancev ...
Gospod Sušnik je v svojem nagovoru opozoril najprej na močno bitko vrednot v samostojni Sloveniji, na bitko z demokracijo, enakopravnostjo državljanov in vrednotami zahodnoevropske etike. Slovenija kot država bo tavala v temi in se zvijala v krčih, dokler ne bo njen narod premogel moči, da se loči od svoje preteklosti in hkrati s svojo preteklostjo sooči.
Vendar kako? - Dvigniti žrtve revolucije iz anonimnosti v zavest, osnova civiliza-
cije je izkop, indentifikacija posameznikov, njihova vrnitev svojcem in dostojen pokop. Ko bomo žrtve naposled pokopali, se bomo morali soočiti s temeljnim vprašanjem naše preteklosti: o vlogi komunistične revolucije na slovenskih tleh.
Brez revolucije in nasilja v njenem imenu bi bil slovenski narod enoten v odporu proti tujim silam. To vprašanje je danes tabu. O njem se ne govori in se noče govoriti, saj je to temeljno vprašanje naše državnosti. Pa vendar bo treba reči bobu bob, položiti zgodovinska dejstva na mizo in se neobremenjeno pogovoriti. Brez vsiljevanja enobarvne resnice. Sprava bo dosežena, ko bomo prenehali iskati izgovore in opravičila za nesprejemljivo nasilje. Ko bomo zločinu rekli zločin in ne napaka, in ko bomo kot narod enotni v obsodbi vseh, ki so zločine izvedli, zločine prikrivali in zločine zanikali ali opravičevali. Najti bomo morali nacionalni občutek sramu, kot so ga našli drugi, danes veliki in spoštovani narodi, za svoje temne plati zgodovine. V skupnem interesu je, da se izloči iz sodniških, tožilskih, profesorskih, akademskih, političnih in drugih oblastnih krogov vsak, ki se svoje podpore idejam revolucije javno ne odpove ter ne prizna in obžaluje svojih sramotnih stališč.
Naše spominske slovesnosti imajo smisel toliko, kolikor nas navdajajo z močjo, da se vsak dan znova spopademo z izzivi državljanstva v Sloveniji. Pasivnost, potrtost, ponižnost in preračunljivost se morajo umakniti pokončnosti, ponosu in patriotizmu. Zoperstaviti se moramo žaljivim,
Mrtva polja, prazni so domovi, Ukanje je utihnilo v vaseh, Črna brezna zbrisala so smeh, Ep grozotni pojejo gozdovi.
Noč se je odprla nad grobovi, Cvetje zraslo ni iz črnih tal. Edino trn je iz krvi pognal, Mrtvi čakajo pod njim sinovi.
Slava naj glasi se vam povsod! Padli ste za Dom in za Boga, Odrešiti ste hoteli naša tla.
Mi ne bomo vas pustili same: Iz grobov bo temnih vstal nov rod. Njim zgled bodo vaše jame.
(Pavel Kogej)
Vse prisotne je nagovoril tudi predsednik Nove Slovenske Zaveze gospod Peter Sušnik.
čeprav smešnim paradam rdečih zvezd in totalitarnih simbolov, ki so simboli krvi, tudi krvi znane klavnice iz bližnje gostilne,
Šemonovega brezna, Teharij, Hrastniškega
hriba, Kočevskega roga ,...
Dokler naša zemlja ječi pod težo stoterih
grobišč in brezimnih trupel, smo dolžni v njihov spomin kot demokratični državljani ravnati odločno, odgovorno in razumno ter se boriti za resnico in pravico. Le tako imamo upanje, da bomo svojo državnost in samostojnost ubranili in ohranili.
Na koncu slovesnosti se je vsem prisotnim zahvalil gospod Vinko Mihevc, eden od pobudnikov postavitve plošče pred 20 leti, ki je poudaril, kako je takrat razmišljal, da bodo plošče samo prehodnega pomena, saj je upal, da bodo vse žrtve nekoč izenačene in da bo za vse žrtve vojn postavljen enoten pomnik. Žal smo danes še vedno zelo daleč od tega.
Slovesnost je zaključil Domoljubni zbor s pesmijo Moja domovina.
Robert Albreht
»zmerom se je dal živt, pa se dons ne bi!«
devet desetletij frančiške korenc iz žibrš
Ob peči, kozarčku in spominih
Sredi septembra je Frančiška Korenč, Češirkova Francka iz Žibrš, dopolnila okroglih devet desetletij svojega življenja. Ob častitljivi obletnici sta jo poleg sorodnikov in krajanov obiskala tudi predsednik krajevne skupnosti Tabor Jože Rožmanc in župan občine Berto Menard.
V tisti sobotni urici smo lahko ob njeni pripovedi ujeli odtenke življenja, ob katerih bi nam ob vsakodnevnem tarnanju lahko postalo kar malce nerodno. Rodila se je zadnja med osmimi otroki, šest let po prvi svetovni vojni, ki je skoraj ugonobila njenega očeta. Edini je preživel eksplozijo granate med gručo vojakov pri kotlu in se s fronte vrnil z vdrtino v čelu, v katero so mu
otroci pozimi med igro vstavljali lešnike. Srečni čas otroštva in zgodnje mladosti. S ponosom pove, da je pripadala generaciji otrok v Žibršah, ki je svoje šolanje pričela v na novo zgrajeni šolski stavbi. Večinoma so hodili bosi in slabo oblečeni, a se mnogo družili in doživljali nepozabne trenutke radosti, ki za vedno ostanejo v spominu. Tudi vojni čas ji ne gre iz spomina, ob tem ji smeh zamre. Takrat je že pomagala skrbeti za šest bratovih otrok v Hotedršici in noči med napadi na vas so v strahu preživljali v kleti. Letalski napad pa jih je sredi dneva presenetil na njivi; leže med krompirjem so v grozi čakali konca ... Takrat je zadelo le kako leto starejšega sokrajana; nehote nakaže, kako ga je šrapnel prikoval k baraki.
Vojna pa je doma pri Češirkovih še mnogo huje posegla v življenje njenih štirih bratov in tako je usoda prav njej naložila skrb za ostarele starše in domačijo. Poročila se je in na svet so prihajali otroci, sedem zapored. In kazalo je, da se bo življenje utirilo med običajno delo ter skrbi in veselje z otroki. Potem pa: »O, groza,« zavzdihne. Pripoved zastane. Moža in očeta otrokom je vzela nesreča. Takrat je spoznala dobroto ljudi, pa tudi njih zlobo. Sosedje, vaščani in sorodniki so ji pomagali pri košnji, v gozdu, da bi les čim bolje prodala. Pa se je našel nekdo, ki je naznanil, da ni bilo vse posekano po črki zakona. In medtem, ko jo je en uradnik reševal iz zagate, jo je drug kar sredi ceste opominjal, da kasni s plačilom davka . Pa ni klonila, prebrodila je številne težave matere samohranilke in, ko so prišli prazniki, so vedno praznovali, pa čeprav je bila na mizi za številna usta le ena sama klobasa, ljubezni ni zmanjkalo nikoli. »Pa kej bi tu,« namigne na leta težav: »Zmerom se je dal živt, pa se dons ne bi!«
In »dons« pri devetdesetih se okrog nje vrti 14 vnukov in 23 pravnukov in za najmlajše je v žepu predpasnika še vedno shranjen kak bombon, ki pogosto ob čarobno prijazni besedi zaleže več, kot največja v ma-šno zavita bombonjera.
Branko Rupnik
idruzba logatec, kraj ustvarjalnih ljudi
milan batista, slikar, grafik, pesnik, likovni pedagog
PiSP®ly M
Milan Batista, Logatec Čevice 56, risba, 1949
Milan Batista se je rodil 26. februarja 1924 v (Dolnjem) Logatcu kot tretji od petih otrok železniškemu uradniku Emilu Batista in Josipini, rojeni Basili. Zapis v rojstni in krstni knjigi župnije sv. Nikolaja v Dolnjem Logatcu navaja, da je bil krščen 19. marca tega leta, na dan sv. Jožefa, kot Milan Josip; krstitelj je bil prvi dolnjelogaški župnik Valentin Remškar, botra Josip Lapuh (posestnik in trgovec) in Antonija Batista (zaseb-nica).
Družina je živela na Čevicah (št. 56). Osnovno šolo je začel obiskovati v (Dolnjem) Logatcu in tam končal prvi razred, dokončal pa v Ljubljani, kamor so se preselili leta 1932.
V svojih spominih na starša in družino je slikar zapisal: »Oče je bil najstarejši sin. Bil je železniški uradnik in se je od 1923 vsak dan najprej iz Logatca, pozneje pa iz Ljubljane, vozil z vlakom v Postojno, kjer je bil zaposlen pri Zastopstvu jugoslovanske državne železnice. To vsakodnevno potovanje je preprečila šele druga svetovna vojna. Bil je klen in vztrajen mož, kot vsi istrski Slovenci. Pri sebi hranim nekaj ro-
dovnih podatkov. Najstarejši podatek je rojstvo Lavrencija Batiste iz 1759. Toda ta je iz Perinove veje rodbine. Oče pa je bil Kotlaijev. Rodbina je sedaj raztresena po svetu, jedro pa še vedno vztraja v Zarečici nad Ilirsko Bistrico [...]. Mati je bila rojena v vasici Fiumincello v Furlaniji. Z očetom sta se ponavadi pogovarjala v italijanščini, toda z otroki je vedno govorila le slovensko. Bila pa je to čudna slovenščina, saj do smrti ni doumela slovničnih pravil ne domačih izrazov. V skrivnost njene rodbine nisem nikoli prodrl. Njena mati, Antonija Basili, je izhajala iz rodbine Padovani iz Padove. Živela pa je pri sinu/stricu Rudiju v Trstu.«
Druga svetovna vojna Milanu Batisti ni prizanašala, in kalvarijo, ki jo je preživljal, je opisal takole: »Decembra 1941 sem bil aretiran in zaprt ter po štirinajstih dneh izpuščen, v marcu 1942 zopet aretiran, pretepen, izbili so mi zobe ter me odpeljali v internacijsko taborišče Čiginj (pri Sv. Luciji), nato v Gonars, Monigo pri Trevisu, Gonars, od koder sem po kapitulaciji Italije odšel domov. Pri Gorici sem bil zajet. Najprej so me Nemci zaprli v Gorici,
nato pa poslali v Beljak na Koroškem. Tu sem bil po treh mesecih zapora izpuščen na delo v Beljaku. Delal sem v železarni in jeklarni. Radi oslabelosti in težkega dela sem zbolel (pljučnica in plevritis). Rešila me je nacionalna zavest Slovenke Žerjav Pavle, ki me je na lastne stroške poslala v bolnico, zdravila itd. Po preteku kritičnosti mojega zdravstvenega stanja so me kot delavno nesposobnega poslali domov. [...].
Leta 1943, ko sem bil interniran v Go-narsu, je stara mama odšla v Fiumin-cello, ki je v bližini Gonarsa, spekla na posestvu tri pince (trirogelni sladki hlebci) in mi jih za Befano (6. januar, na dan Sv. Treh kraljev) peš prinesla v taborišče. Bila je zima, stara dama je dobila pljučnico in umrla.«
Po koncu vojne se je Batista leta 1947 vpisal na Akademijo upodabljajočih umetnosti v Ljubljani (sedanji ALUO) in diplomiral 1951 pri prof. Božidarju Jakcu ter isto leto pri njem vpisal tudi podiplomski študij grafike. V letih 1953-1958 je služboval kot profesor za likovno vzgojo v Tržiču in od 1959-1964 v Kranju, kjer je kmalu postal ena osrednjih osebnosti kulturnega
o £
Milan Batista, Avtoportret, risba
JiSŽHkmsim. Mj(tfttif$himot\ .	mit, .
sek mm^oijk.iki >m it k m m . u... ... M vMojidu$iijbctflčfa/.
¿¿mbvpm i k v&Mw mM hm rum k 'i, JMŽ m
l tisksmsfM
Milan Batista, Slovenska lirika, voščeni akvarel
in likovno-pedagoškega delovanja v mestu, predsednik Kluba kulturnih delavcev Gorenjske (ustanovljen 1956), urednik revije za kulturo Gorenjska, leta 1965 je ustanovil oddelek za estetsko vzgojo pri Osrednji knjižnici v Kranju in ga vodil do leta 1981. Med drugim je bil predsednik likovnih pedagogov Slovenije (1959-1961) in poslanec kulturno-prosvetnega zbora (1970-1975).
Umrl je 14. aprila 2010.
Batista je ustvarjal v različnih grafičnih in slikarskih tehnikah (lesorez, linorez, jedkanica, akvatinta; akvarel, pastel, olje), med letoma 1967-1972 se je kot prvi in edini pri nas posvečal en-kavstiki (starodavna tehnika slikanja z voskom). Poglobljeno se je ukvarjal z letrizmom oz. umetniškim lepopisjem. Stilno je nihal med realizmom in nadrealizmom, ekspresionizmom, kon-struktivizmom in čisto likovno abstrakcijo. Večinoma je delal v ciklusih (več kot štirideset), vezanih običajno na določeno temo (npr. antični motivi), ki so v oblikovnem in vsebinskem smi-
slu lahko zelo različni, prav tako se je enkrat bolj posvečal oblikovnim, drugič vsebinskim elementom.
Prvi, v realizmu zasidrani grafični cikli, so nastali pod vtisom minule vojne (Žalostne matere, 1952-1960, Ugasli svečniki, 1955-1957). V šestdesetih letih je zapustil svet neposredno prepoznavne predmetnosti in se podal na abstraktno likovno pot, kar je stopnjeval v sedemdesetih (npr. Črna dominanta, 1962-1963, Modra domi-nanta, 1975-1977), k abstrakciji se je vrnil tudi pozneje s ciklom Les petites choses (1988-1995). V osemdesetih in devetdesetih letih je njegovo ustvaija-nje prežemal simbolizem (npr. Oljke, 1984-1990, Tokovi časa, 1988-1993, Harlekin in lutka, 1985-1995). S ciklom risb in akvarelov Valvasorjeva Ljubljana (1991) je opremil knjigo Podobe Valvasorjeve Ljubljane (izšla 1992, ponatis 2011). S ciklusom Sarajevo (1992-1995) je opozarjal na tragedijo vojne v naši bližini. Batista je tudi soavtor dveh leta 1964 odkritih spomenikov NOB na Trnju v Železnikih (skupaj s kiparjem Borisom Sajovicem) in na Jamniku (skupaj z
TERINA d.o.o
Pogodbeni partner avstrijske žage Prušnikova 12,3212 Vojnik
arh. Nandetom Jocifom).
Več kot dve desetletji je likovno deloval tudi na Tirolskem, največ v okviru tamkajšnje Volksbildungsheim Grillhof, kjer so ga zaprosili, da za njihovega narodnega junaka Mihaela Gaisma-ira (1490-1532) poišče likovni obraz (1981-1983).
Svoja dela je Batista predstavil na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini.
Prejel je več priznanj: Prešernovo nagrado mesta Kranj (1962, 1968), Žagarjevo priznanje (1962), Srebrno odličje Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije (1973), Red zaslug za narod s srebrno zvezdo (1975).
Izdal je tudi dve pesniški zbirki, Veliki sonetni venec. Sonetni venec sonetnih vencev (1995) ter Kamen in veter (1996).
Simona Kermavnar
ODKUP HLODOVINE
Neposreden odkup od lastnikov gozdov Ugodne cene, akontacija plačila ob odvozu, razlika v 21 dneh Točne računalniške izmere Odkup lesa smreke, jelke, macesna, bora in celuloze listavcev ter
iglavcev
Odkup lesa se vrši:
Ob cesti, primerni za tovorna vozila Nudimo tudi storitev sečnje in spravila lesa
Informacije: 031 220 291
031 362 749
idruzba maratonci odtekli častni krog?
zgodovina kina v logatcu vii., zadnji del
Po brskanju po arhivu sem dobil podatek, da je »Ledena doba« bil zadnji (animirani) film, predvajan v Kinu Logatec na božični večer (24. 12.) leta 2003. To je bila šolska predstava za »OŠ 8. talcev«. S sedmim delom simbolično (film je sedma umetnost) končujem zgodovino logaškega kina. Veliko bi se še našlo, vendar je bistvo že povedano. V tem zadnjem delu bom predstavil nekaj zanimivosti, na katere sem naletel pri brskanju za podatki o logaškem kinu. Upam, da sem vsaj malo osvetlil ta del kulturne zgodovine Logatca in da bo ta zapis nekoga vzpodbudil k resnejšemu raziskovanju arhivske dokumentacije Kina Logatec in Kina Hotedršica. Kako so doživljali kino nekoč: Marija Musec (rojena l. 1925): »Stanovali smo v Blekovi vasi. Oče je »malovaril« pri Prosvetnem domu (»Didldom«) Na griču in izposloval je zastonjske karte za prvo filmsko predstavo v tem domu. Mislim da l. 1937. Šli smo gledat film »Poručnik indijske brigade« (»The Charge of the Light Brigade" (1936) režiserja Michaela Cur-tiza (posnel tudi Casablanco). V glavnih vlogah je igral takrat zvezdniški par Erroll Flynn in Olivia de Havilland (najbolj znana sta po filmu Robin Hood) ob filmski glasbi Maxa Steinerja. Op. p.). Med vojno sta obratovali obe kinodvorani in obe smo tudi obiskovali, če je le bil denar. Spomnim se veliko italijanskih filmov, pa tudi nemških, avstrijskih.
V kroniki NOB na Logaškem je na str. 297 zapisano: »V Dolenjem Logatcu so 22. januarja 1945 predvajali domobranski film Jelendol. Predstave so se obvezno morali udeležiti učitelji in šolska mladina. Drugače pa je ta film prikazoval kraj, kjer so bili septembra in oktobra usmrčeni pripadniki MVAC (belogardisti - op. p.), zajeti na gradu Turjak.
Po l. 1945 je obratoval samo Narodni dom (prej Sokolski dom). Rada sem brala knjige, vendar zaradi veliko otrok in dela nisem zmogla. Kino pa je bil blizu in z otroki sem ga rada obiskovala ob nedeljah popoldne.« Marija Tršar (rojena l. 1938): »Kino mi je pomenil vse. Komaj sem čakala filmske predstave! V kinu sem imela rezerviran sedež, saj sem včasih zaradi molže malo zamudila. Kar pa ni bilo tako strašno, saj je pred vsakim filmom bil »Filmski tednik« (V času pred televizijo je bil predhodnik te-
levizijskega dnevnika. Tako so ljudje bili s posnetki obveščeni o dogodkih po Jugoslaviji. Predvsem bolj politično-gospodarsko obarvane novice. Op. p.). Filmske predstave so bile ob koncih tedna. V Logatec smo prišli l. 1946 in od takrat se predstav spomnim. Npr. film »Kamniti cvet« (Ka-mennyy tsvetok, 1946 - ruski film. Op. p.). Radi smo hodili gledat slovenske filme (»Vesna«, »Ne čakaj na maj«, »Kekec«, »Ne joči, Peter«), ki so bili takrat zelo lepi in kvalitetni.«
KINO V HOTEDRŠICI:
Brane Orešnik: »V Hotedršici so kino so pred mano upravljali »Strnadovi« (družina Petrovčič) iz Hotenjskih Žibrš. Od njih sem prejel opremo: ozvočenje ter specijal-ni objektiv, ki je lahko sliko 16 mm filma raztegnil na širino normalnega platna. Takrat smo novo platno kupili iz sponzorskih sredstev. Filme sem nabavljal iz kinoteč-nega arhiva v Zagrebu. Filme sem vrtel priložnostno ob koncu tedna, saj ni bilo veliko filmov v tem formatu. Spomnim se slovenskega »Idealista«, ko je bilo v dvorani od 250 do 300 ljudi. Večinoma so bile na programu risanke, pa kakšni mladinski filmi, npr. Kekec. Problem je bil, ker te hrvaške kopije v večini niso bile slovensko podnaslovljene in po takratnih republiških zakonih ne bi smel predvajati take filme. No, pa sem kakšne vseeno. Risanke Tom in Jerry pa sploh brez podnapisov. Moja kariera kinooperaterja je trajala od pribl. l988 pa nekje do l. 1991. Potem je kino zamrl.« (Zadnja leta pa je ob posebnih priložnostih letni kino na trgu pred knjižnico in cerkvijo. Op. p.)
Janko Petrovčič: »Oče (Ivan Petrovčič, op. p.) je imel »Iskra« projektor za 16 mm filme. Včasih sem ga tudi jaz popravljal. Predstave so bile v Kulturnem domu - ki-nodvorani pri gostilni Turk ob sobotah in nedeljah, odvisno od filmov, saj jih ni bilo veliko v takem formatu. Oče jih je nabavljal na VIBA filmu. Kinodvorana je bila opremljena s »KLI-jevskimi« stoli. Obisk je bil odličen. Sploh, če je bil Kekec ali Cvetje v jeseni.«
Ivan Petrovčič: »Hotenjsko kulturno društvo je v Ljubljani nabavilo projektor »Iskra«. Teden dni sem hodil na tečaj za ki-nooperaterja, da sem lahko legalno vrtel
Ivan Petrovčič - »Strnadov« - začetnik Kina Hotedršica
filme. S predstavami smo pričeli v začetku l. 1964 (Kar je razvidno tudi iz arhiva, ki ga hrani g. Ivan Petrovčič. Op. p.). Filme smo nabavljali pri Vesna filmu v Ljubljani, pa tudi v Sarajevu. Filmi so prihajali tedensko in predstave so bile v soboto in v nedeljo zvečer v Kulturnem domu v Hote-dršici. Filmsko platno nam je odstopil Kino Logatec. V dvorani je bila narejena filmska kabina za projekcijo filmov. Finančnih dotacij ni bilo. Ves zaslužek je šel za nabavo (izposojo) novih filmov. Tajnica društva Tončka Brus je vestno beležila podatke o filmskih predstavah, obiskih ter izkupičku. Filmski plakati so bili na oglasni deski društva. Okoli l. 1978 je kino prenehal delovati, saj je bil obisk zaradi konkurence televizije premajhen."
Gvido Komar
Branko Orešnik, upravnik Kina Hotedršica v drugem obdobju
vabilo bralcem logaških novic
200 let šolstva na logaškem in 130 let prve šolske stavbe
Letos mineva 200 let od takrat, ko je bila na Logaškem ustanovljena prva enorazrednica, in s tem se je začel razvoj šolstva na Logaškem. To obletnico bomo obeležili z različnimi dejavnostmi, med drugim tudi s priložnostno razstavo 28. novembra 2014 v dvorani KS Tabor v Gornjem Logatcu. Na razstavi želimo prikazati še ohranjene zgodovinske in materialne vire, ki odsevajo bližnjo in daljno preteklost šolstva na Logaškem. Tudi vas, spoštovani bralci Logaških novic, prosimo, da pobrskate po omarah, po podstrešjih in predalih, povprašate svoje starejše znance, sosede, prijatelje, ki so se šolali ali delali v šolstvu na območju današnje logaške občine, če so pripravljeni deliti z nami spomine na šolske dni. Zbirali bomo: stare zvezke, učbenike, spričevala, priznanja, pohvale in diplome, fotografije, različne stare ohranjene šolske dokumente, učiteljeve priprave, kontrolne naloge, pisalni pribor, raziskovalne naloge, kronike, zapise o različnih interesnih dejavnostih, spomine nekdanjih učencev in strokovnih delavcev ...
Veseli bomo prav vsakega vašega prispevka k naši razstavi in vsake vaše pomoči in ideje. Material za razstavo bomo zbirali na vseh treh logaških šolah. Zadnji rok za oddajo razstavnih predmetov je petek, 17. oktober.
Na OŠ Tabor predmete in dokumente za razstavo do tega datuma lahko prinesete učiteljicama Ljubi Vladič ali Bojani Levinger. Na razpolago smo vam tudi na tel. številki 040 649 468, lahko pa pokličete tudi tajništvo šole OŠ Tabor.
Prepričani smo, da bo razstava v počastitev 200-letnice šolstva na Logaškem zanimiva za vse občane logaške občine in da si jo bodo v času med 28. novembrom in 5. decembrom z veseljem ogledali.
Za organizacijski odbor Bojana Levinger
»moški svet« - razstava, ki smo jo z užitkom pogledali
Društvo likovnikov Logatec v septembru nadaljuje s serijo letošnjih razstav v Stekleni galeriji Športne dvorane Logatec. Tako se nam je na otvoritvi v petek 3. septembra predstavil slikar Tone Tajip Hasani, ki je na razstavo pripeljal »rožice, ki še posebej cvetijo. Slike govorijo o svetu, ki je moški, a se v njem srečajo oboji: moški in ženske,« je med drugim dejala likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, ko je predstavljala njegovo delo, in dodala:« Hasani ustvarja predvsem v tehniki pastela, pa tudi v akrilu. Ne glede na tehniko pa je očitno, da obvlada vse motive (razstava Nasprotja iz pred štirih let), a ženskemu liku namenja osrednje mesto. Klasično obvladovanje telesa je za avtorja obvezujoče in je res poseben opazovalec, ki pozna specifičnosti vsake ženske. Iz njegovega opazovanja sledi tudi občudovanje.« Tistega poletnega večera smo vsi, ki smo bili na odprtju (kakih 80 po številu), občudovali njegove slike. Tudi naš župan: »Vesel sem, da je na razstavah polno ljudi, ki se trudijo in nam širijo obzorja, pokažejo lepoto življenja«. Vsekakor pa ne bi bilo prav, če ne bi zapisal, kar je povedala gospa Ivanka:« Spoštujem ga kot sodelavca, ki si kljub
Tone Tajip Hasani je svoja dela razstavljal do konca poletja.
težkemu delavniku vzame čas.« Vzela si ga je tudi mlada učenka glasbene šole Logatec Ana Pupis, ki nas je prepričala, da je violina instrument, ki ji je bil »dan v zibelko«. Razstavo je slovesno odprl predsednik društva likovnikov Janez Ovsec, ki je ob tem dejal, da vsaka otvoritev razstave predstavlja svojevrstno zadovoljitev naših čutov tako po lepoti videnega kot tudi po harmoniji slišanega, hkrati pa
druženja z ljudmi, ki so nam blizu. »Moški svet« je bil na ogled do zadnjega dne koledarskega poletja. V začetku oktobra pa se že napoveduje nova razstava teh likovnih ustvarjalk Alenke Cigale, Darinke Lapajne in Ande Ovsec s prefinjenimi izdelki v fuzijskem steklu, glini in »Raku« keramiki.
Brane Pevec
igeneracije logaški upokojenci dopustovali
letovanje v biogradu
Letos so se logaški upokojenci odpravili v Biograd.
Poletje se spremenilo v jesen, ni več sonca, ne toplih prijetnih sprehodov, ne v hribe, kaj šele v obmorske kraje, ki bi si lahko nabrali malo barve ali vsaj pozabili na dolgo in turobno zimo. Vse je bilo zaman, gledali smo v nebo, poslušali vremenarje, kakšen vikend nam bodo napovedali. Če se odpravimo na morje po sezoni, nekje od septembra, je treba načrtovati dopust januarja, da se ga lahko na obroke odplača; kako bi drugače, saj nam standard dnevno pada, življenjski stroški so vedno večji, položnice vedno višje.
V društvu upokojencev Logatec vsako leto izberemo kraj letovanja z avtobusnim prevozom iz Logatca. Letos je bil Biograd n/m, ki nam je finančno dostopen in primeren kraj za seniorje. Dolga leta že sodelujemo s turistično agencijo Relax, ki je vedno znala prisluhniti našim željam in poskrbeti za dobro vzdušje na vseh desti-nacijah z njihovimi vodiči. Kraj in Hotel smo letos izbrali prav zato, ker smo v srednji Dalmaciji, kjer je temperatura morja še vedno primerna za našo revmo in sonce
ne premočno, da nas ne opeče. Vreme je bilo nekaj dni samo za sprehode, pa tudi za kopanje nam je posijalo sonce, lahko bi rekli: vsega malo. Hrane je bilo obilo na izbiro, pa vendar se vedno najde kdo, ki mu kaj ni odgovarjalo ali mu je nekaj manjkalo (pravijo da, takšni, ki doma nimajo, tu iščejo). Polpenzion nam je bil za vse enak, odhod iz plaže ob času kosila in vračanje na obalo, kot bi bil doma. Veliko je stojnic za razne prigrizke, pijače ali kavice časopise in drugega sezonskega sadja. Vsak večer je igrala živa glasba v hotelu Ilirija, pa tudi dalmatinske klape so popestrile večer s svoji znanimi napevi. Dolgčas se ni mogel prikrasti v naš dopust. Poklepetali smo ob kozarčku vinca ali pomagali dalmatinskim klapam zapeti kakšno znano vižo, vsak po svoje, se razume. Prijetno bivanje v hotelu Kornati je minilo, kot bi mignil, in že je prišel čas, da pospravimo kovčke in se poslovimo za dolgo leto dni. Ne obremenjujemo se še z vprašanjem, kaj vse se bo v tem času zgodilo. Ali si lahko privoščimo dopust in rečemo, da je za človeka dostojna ponudba, ki mu še ostane od
dopusta, da si lahko kupi kruh in mleko do konca meseca? Mesec ima enako dni, eden dan več ali manj, toda včasih prav ta daljši mesec težko čakamo (-jo): Težko je gledati, ko si drugi privoščijo nove avtomobile, obleke, športne opreme, dopust v eksotičnih krajih, kjer ni zime, ko se denarci štejejo v tisočakih, ne poznajo čakalne vrste, ne pri zdravniku, ne za kredite. Ko ni denarja, kričijo vsi v en glas: »Vzemimo upokojencem, ne potrebujejo regresa!« Kam nas pelje naša politika in gospodarstvo? Ali bodo naši vnuki plačevali dolgove, ki smo jih zadolžili pri mednarodnih bankah? Jesen se bliža in za njo zima; kakšna bo, se bomo pogovarjali drugo spomlad, če vam je še kaj ostalo želje in dobre volje, pa se nam pridružite že 11. oktobra z izletom v Izolo, v hotel Delfin, morda bo kostanjev piknik, če ne, pa kopanje in večerja s plesno glasbo .
Lepo jesensko druženje vam želimo, kjer že boste; če kaj delate, to delajte varno.
Vinko Aleksander

logaški planinci na otoku korčula
odkrivanje jadrana tudi prihodnje leto
Logaški planinci smo meseca septembra obiskali jadranski otok Korčula. V soboto 6. 9. smo zgodaj zjutraj z zajetno prtljago dodobra napolnili poseben avtobus. Ustavili smo se v deževnem Sinju, ki se nahaja v Cetinjski krajini v čudovitem okrožju gozdnatih hribov. Znan je po Alki in cerkvi božjepotne Velike gospe. Pogum sinjskih alkarjev je znan po celem svetu. Ponosni sinovi Cetinske krajine se vsako leto pomerijo na znamenitem viteškem turnirju, ki poteka pred praznikom Marijinega vnebovzetja. Sončni zahod smo občudovali na trajektu, ki nas je peljal iz Splita na otok Korčula v pristanišče Vela Luka. Pozno zvečer smo z avtobusom pripotovali v kraj RAČIŠCE, ki ima 600 prebivalcev in je kmečko ter ribiško naselje. Korčula je v Srednji Dalmaciji in se razprostira vzporedno z bližnjim kopnim v smeri zahod - vzhod. Dolžina otoka je 46,8 km, povprečna širina je od 5,3 do 7,8 km, površina je od 279 kvadratnih km, tako da je Korčula po velikosti šesti otok med hrvaškimi otoki. Ima 16.182 prebivalcev in je drugi najbolj naseljen otok za Krkom. Korčula je med najbolj po-gozdenimi otoki Jadrana, celo 61 % njenega površja je pokritega z gozdovi in makijo - zimzelenim grmičevjem. Na njem je osem večjih naselij; najbolj znana so Korčula, Blato, Vela Luka. Največji, najbolj zaščiteni zaliv, je Vela Luka na skrajnem zahodnem delu otoka. Otok Korčula je bil naseljen že v predzgodovini in sledove pradavnega življenja najdemo na številnih mestih na otoku. V 6. stoletju pred našim štetjem so otok naselili Grki, v 1. stoletju našega štetja pa, tako kot celo Dalmacijo, so osvojili Rimljani. V 7. stoletju so do Jadranske obale prišli Slovani - Hrvati in v kratkem ustanovili lastno državo, ki je v prvem obdobju bila kneževina, a po letu 925, s kronanjem prvega kralja Tomislava, postala kraljevina. Leta 1000 je bila Korčula pod oblastjo Benetk. Ko je Napoleon premagal Beneško republiko, je Dalmacijo za krajše obdobje zasedla Avstrija, kmalu zatem so prišli Francozi, potem Angleži, tako da je na koncu prišla pod avstrijsko oblast in pod njo tudi ostala vse do konca 1. svetovne vojne. Posebna vina so tu: Pošip, Rukatac, Grk, Plavac. Burna zgodovina Korčule je ostala zapisana v kamnu in je razvidna na vsakem koščku tega edinstvenega otoka. Najvišji vrh je Klupca - 569 m. Na njem je oddajnik. Drugi najvišji vrh je Kom - 508 m, z izhodiščem v vasi Kapja mala /1,30 ure hoje/. Hum pa je vrh nad Velo Luko - 377 m /1 ura hoje/.
V	nedeljo, 7.9., smo se po zajtrku peljali do kraja Brda in šli na pohod po Naravnem parku Kocje. To je gozdni rezervat, v katerem so 30 m visoke stene, hodniki, jame itd. Tu sta dva izvira vode - VILIN VIR. Potem smo si ogledali mesto KORČULA, ki je zgodovinsko središče otoka.
V	ponedeljek, 8.9., smo se s planinsko opremo peljali proti mestu Vela Luka in prišli na vrh Hum-a, ki nam je nudil lep razgled v sončnem vremenu. Na njem je bila leta 1902 zgrajena vojaška utrdba, ki je bila leta 1941 po italijanski okupaciji zapuščena, od leta 1955 pa popolnoma opuščena. V ohranjenem stolpu na vrhu sedaj dva moška opravljata protipožarno službo. Sredi opoldneva smo že bili v mestu VELA LUKA, ki je največje mesto na otoku Korčula, občina
Skupinska fotografija na vrhu Homa, 508 metrov nadmorske višine.
s skoraj 5000 prebivalci, 42 kilometrov oddaljena od mesta Korčula po otoški cesti. Leži ob 9 km dolgem zalivu, ob katerem je otok Pro-izd, kjer so lepe peščene plaže, kot tudi v zalivu otoka Ošjak. Slovi po arheološkem najdišču Vela špilja, kjer so našli ostanke prebivanja pred 20.000 leti. Našli so prvo umetniško delo -skulptura konja, ki jo hranijo v Centru za kulturo. Je najbolj razvit oljarski kraj na Jadranu. Imajo muzej oljarstva -Maslinarstvo Zokic. Prebivalci se ukvarjajo s kmetijstvom, ribarjenjem in turizmom. V samem mestu je tudi ladjedelnica, kot tudi tovarna ribjih proizvodov. Ogledali smo si še mestu BLATO, ki je nastalo ob nekdanjem jezeru, ki je pokrivalo polje Blato med Velo Luko in mestom. Znano je po svetišču« Blažene Marije Propetog Isusa Petkovic«, kjer je živela Marija Petkovic, ki je utemeljila kongregacijo franjevskih sester, ki danes deluje na treh kontinentih.
V	torek, 9.9., smo se peljali do vasi Kapja mala, kjer je velik zbiralnik vode za napajanje živine. Po markirani planinski poti, obdani z zelenjem, smo prišli na vrh Kom-a, od koder je bil prelep razgled po Korčuli in sosednjih otokih. Na izhodišču poti smo se ob povratku ustavili v lepo urejenem turističnem objektu. Tu smo si potešili žejo, kupili olivno olje, ob glasbi pa še zaplesali.
6 kilometrov od Korčule je mesto LUMBARDA. Pred njo je 20 otočkov. V 3. stoletju je bila tu grška kolonija. Tu raste najstarejša trta na Jadranu, imenovana GRK, peščene plaže so iz saharskega peska. BRNA je nekoč bila luka za izvoz vina. V zalivu Istruga je zdravilno blato.
V	sredo, 10.9., smo se še kopali v lepem sončnem dopoldnevu, pospravili prtljago, potem pa se odpeljali na trajekt v Velo Luko. Iz Splita se je vožnja proti domu zavlekla. Pozno popoldne smo imeli skupno malico na počivališču in kakor ob prihodu, nas je tudi tukaj presenetil dež. Čestitke so prejeli štirje planinci, ki so v času planinarjenja na Korčuli praznovali, kakor tudi Alenka, ki ga je pripravila in vodila. Vožnje nismo dolgo nadaljevali, ko se je pokazala okvara na avtobusu. Planinec in dober mehanik Franc je v okviru možnosti zakrpal okvaro in vso pot do doma skrbel za stabilnost vode, ki jo je oskrboval drugi Franc. V četrtek zjutraj nas je mladi voznik čez mejni prehod Vinica srečno pripeljal v deževen Logatec. Obljubili smo si, da drugo leto nadaljujemo že tradicionalno planinarjenje in spoznavanje Jadranskih otokov.
Marinka Petkovšek
športno popoldne za vse krajane gornjega logatca
izkupiček šel v šolski sklad
Ples v ritmih Zumbe
Na športnem igrišču v Gornjem Logatcu in ob Osnovni šoli Tabor Logatec se je v četrtek, 18. septembra, 'dogajalo'. V organizaciji OŠ Tabor, vodja prireditve je bila predsednica upravnega odbora Šolskega sklada na OŠ Tabor Logatec, ga. Mateja Podgornik, je potekalo Športno popoldne krajanov Gornjega Logatca. Športno se je udejstvovalo 146 učenk in učencev, staršev, starih staršev, sestric in bratcev, sosedov ... Udeleženci so lahko pokazali ali spoznavali spretnosti nogometa, se preizkusili v šaljivih štafetnih igrah in med dvema ognjema, lahko so rolali, zaplesali v ritmih zumbe ali pa se odpravili na pohod na Ravnik. Vsi pa so bili na koncu nagrajeni s slastno palačinko.
Izkupiček športnega popoldneva pa ni bila zgolj prijetna utrujenost pa dveh urah druženja in aktivnosti, ampak tudi 372,20 evrov za Šolski sklad OŠ Tabor, zbranih s startninami in prostovoljnimi prispevki. Živila za pripravo čokoladnih palačink so darovala živilska podjetja, prireditev pa je finančno podprla tudi občina Logatec.
Pohodniki na Ravnik
Športno popoldne pa ne bi uspelo brez podpore gospe ravnateljice Miše Stržinar, občine, zaposlenih v OŠ Tabor Logatec, brez dona-torjev in prostovoljcev, predvsem pa ne brez vas starši, učenci in krajani.«
Nad dogajanjem in odzivom krajanov je bila navdušena tudi ga. Miša Stržinar, ravnateljica OŠ Tabor Logatec: »Zahvaljujem se vsem sodelujočim, učiteljem OŠ Tabor Logatec, upravnemu odboru Šolskega sklada OŠ Tabor Logatec, staršem, občini Logatec in ge. Mateji Podgornik. Upam, da bo ta prireditev postala tradicionalna, saj se na ta način šola povezuje s krajem, spodbuja medge-neracijsko povezovanje, zdravo preživljanje prostega časa in skrbi za zbiranje finančnih sredstev za v Šolski sklad.«
Jure Vodnik
Gospa Mateja Podgornik je povedala: »Prepričana sem, da bo prireditev postala tradicionalna, saj smo od udeležencev prejeli pohvale tako za organizacijo, kot tudi za izvedbo. No ja, nekateri bi si želeli druženje podaljšati na več kot dve uri. Bomo razmislili.
Na elitni lokaciji v Godoviču prodamo zazidljivo parcelo z gradbenim dovoljenjem in potrebnimi soglasji.
Celotna parcela je izmere ca 3.000 m2, parcelne st. 85/10, 51/65, 51/62
Inf. 041 336 110
USLUGE Z GRADBENO MEHANIZACIJO, IZKOPI, ODVOZI, DOSTAVA GRADBENIH MATERIALOV IN NASIPOV GRAJMAN d.o.o., IOC Zapolje I/5, 1370 Logatec
Tel: 01 3651 421, e-mail: grajman.doo@siol.net GSM: 041 634 195, 031 503 883
pes po krasu
s spoznavanjem kraskih zakonitosti do festivala kamna
Obrtniki in podjetniki, člani logaške zbornice, smo se skupaj s člani sekcije cementninaijev, kamnosekov in teracer-jev pri OZS na dan nekdanjega občinskega praznika podali na Kras. Del poti smo prevozili z avtobusom, del pa prepešačili po trasi nekdanje železnice Dutovlje - Kostanjevica na Krasu. Cilj je bilo prizorišče letošnjega festivala kamna v Pliskovici.
Strokovno vodstvo je bilo v rokah pronicljivega in humorno žarne-ga dr. Andreja Mihevca. Pohodnikom je znal povedati toliko zanimivega o krasu, da si vsega niti ni bilo mogoče usidrati v spomin. Tam daleč od doma nam je pojasnjeval, kje sploh živimo, zakaj so na Logaškem koliševke, zakaj imamo edino podzemno čistilno napravo, ki se počasi pomika proti izviru Ljubljanice, pa zakaj ponekod lahko nastaja zemlja in zakaj drugod ne more nastati ... Odprtih ust smo ga poslušali, prav tako pa odprtih ust sedeli ob kraški malici v Šepuljah ter mlaskajoč okušali raznovrstne napitke v Coljavi. Odprtih nosnic smo sledili predstavi o gojenju sivke, vmes pa smo odpirali dežnike, ker je vsake toliko dež blagoslavljal našo pot, da se ob hitri hoji ni dvigoval prah. Hiteč smo se povzpeli tudi na dobro ohranjeno gradišče Debela griža pri Volčjem gradu in se razgledovali proti morju ter proti osrčju Krasa. Vsega
Pod latnikom na začetku (ali na koncu) Pliskinepoti
je bilo ravno prav tisti dan: tako spoznavanja zgodovine, geologije, geografije kot razgibavanja telesa in duha. Na cilju smo med kamnoseki s Krasa sledili njihovemu delu in se, tu in tam kateri, tudi preskusili v kamnoseških spretnostih - ravno toliko, da nismo česa pokvarili, seveda. Prav vsakdo je ta dan zase našel kaj, kar ga je posebej zanimalo. Zahvaljujoč vodstvu zbornice, ki je popotovanje pripravilo, in vodju poti, ki nam jo je žlahtno utiral, je ta dogodek vreden prijaznega spomina.
J. Gostiša
otvoritev športnega igrisca v hotedrsici
pomembna pridobitev za hotedrsico
V četrtek 19. septembra smo se v Hotedršici pri podružnični šoli v velikem številu zbrali domačini in gostje. Razlog za to je bil dogodek, ki smo ga tako dolgo čakali: otvoritev športnega igrišča.
Ideja in potreba po igrišču je stara že kar nekaj let, celo desetletij. Leta 2010 pa so se želje končno začele uresničevati, ko se je kupilo zemljišče za objekt. Tri leta je trajalo, da se je pripravila vsa potrebna dokumentacija, in letošnjega junija so se pričela gradbena dela. Projekt je zasnovalo podjetje Savinjaprojekt Žalec, izvajalec del pa je postal Tigrad skupaj s svojimi podizvajalci, ki so v pičlih treh mesecih zgradili igrišče in prizidek k šoli, v kateri so uredili garderobo ter multimedijsko učilnico za potrebe tukajšnje osnovne šole. In ker je to velika in pomembna pridobitev za naš kraj, je bila otvoritev res slovesna. Otroci vrtca in POŠ Hotedršica so najprej zapeli slovensko himno, Golaž godba pa je zaigrala še evropsko. Zaplesala so tudi dekleta iz Twirling kluba logaških mažoret, sledili pa so govori in zahvale ljudi, ki so sodelovali pri projektu. Župan Berto Me-nard se je krajanom zahvalil za sodelovanje in potrpežljivost ter nas pozval k skrbnemu ravnanju z objektom. Predsednik KS
Hotedršica Franc Nagode je poudaril pomen igrišča za sam kraj, ki ima dolgoletno tradicijo športnega udejstvovanja, saj že 43 let prireja Tek prijateljstva, ki velja za najstarejšega v državi. Gospod Tomislav Tiringer iz Fundacije za šport je izrazil zadovoljstvo, da spremenjena politika sofinanciranja fundacije omogoča financiranje tudi manjših »vaških« projektov in tako spodbuja razvoj športa v vaseh. Ravnateljica OŠ Tabor gospa Miša Stržinar ter ravnateljica VVZ Kurirček Frida Rupnik sta poudarili predvsem dvig kvalitete športnega udejstvovanja otrok, ki ga omogoča novozgrajeno igrišče. Za najmlajše je pomembno predvsem varno gibanje v urejenem okolju, kar jim je zdaj omogočeno. Sledil je prerez slavnostnega traku, ki sta ga opravila župan Berto Menard in predsednik KS Hotedršica Franc Nagode, gor-njelogaški župnik gospod Janez Selan pa je blagoslovil objekt.
Uradni del slavnostne otvoritve se je zaključil s športnimi igrami pod vodstvom trenerjev ŠD Hotedršica, sledila pa je pogostitev. Medtem smo si obiskovalci lahko ogledali novo multimedijsko učilnico, razstavo risb gradnje igrišča učencev POŠ Hotedršica ter diaprojekcijo, ki je prikazovala potek gradnje. Pot od ideje do realiza-
cije je bila dolga, zato je dolžnost vseh nas, krajanov in uporabnikov igrišča, da zanj skrbimo po najboljših močeh, saj bomo le tako lahko še dolgo uživali v vseh športnih aktivnostih, ki nam jih omogoča.
Tanja Slabe
Z novim igriščem v POŠ Hotedršica se dviguje kakovost športnega udejstvovanja tamkajšnjih otrok.
igeneracije veteranke in veterani gz logatec
tradicionalno srečanje tokrat na medvedjem brdu
V petek 5. Septembra 2014 je potekalo 2. tradicionalno srečanje gasilskih veterank in veteranov GZ Logatec v tem mandatu. Gostitelj letošnjega srečanja je bilo PGD Medvedje Brdo. Udeležilo se ga je 80 starejših gasilk in gasilcev iz 7 društev GZ Logatec. Udeleženci so si najprej ogledali gasilski dom PGD medvedje Brdo, nato pa je sledila gasilska vaja, ki so jo izvedli člani tekmovalne enote domačega gasilskega društva. Sledilo je skupinsko fotografiranje in nadaljevanje srečanja v dvorani gasilskega doma, kjer je sledil še kratek kulturni program.
Zbrane so pozdravili in jim namenili nekaj besed Jože Gladek - predsednik PGD Medvedje Brdo, Anton Čuk - predsednik GZ Logatec in Vinko Keršmanc - član UO pri GZS za notranjsko regijo. Med enim in drugim pozdravom je sledil nastop Duo Mir, ki je s petjem in skečem popestril srečanje.
Anton Čuk, predsednik GZ, in Stane Šen, predsednik komisije za veterane pri GZ Logatec, sta se s priložnostnim darilom
Srečanje gasilskih veteranov GZ Logatec
spomnila gasilskih veterank in veteranov, ki v tem letu praznujejo okroglo življenj -sko obletnico.
V gostišču Tavžentroža se je srečanje nadaljevalo ob dobri hrani in kozarčku, kjer so prisotni obujali spomine na delo v gasil-
skih vrstah. Vsi so se po srečanju veselih obrazov vračali na svoje domove z željo, da se naslednje leto ponovno srečajo.
Predsednik GZ: Anton Čuk
naravoslovni dan pos hotedrsica
Četrti jesenski dan se je 33 učencev podružnične osnovne šole Hotedršica skupaj z učiteljicami peš odpravilo na Ravnik h Kmetiji odprtih vrat Urbanovc, da spoznajo star kmečki običaj, ki se ga starejše generacije še dobro spominjajo.
Gospodar Ivan in gospodinja Melanija sta jih namreč povabila na ličkanje koruze, ki spada med najpomembnejša jesenska opravila na kmetiji. Ker prazna vreča ne stoji pokonci, so se otroci najprej okrepčali, nato pa sta jih gospodar Ivan in sin Urban pospremila do njive, kjer so nabrali kar deset polnih zabojev koruznih storžev. Gospodinja Melanija jim je pokazala, kako se pravilno lička, in že so se otroci zapodili v kup koruze, v katerem so bili skriti bomboni. Pridne ročice so kmalu zličkale vso koruzo, zraven pa so si še nabrali vrečo koruznih laskov ter listja, ki jih bodo pozneje uporabili pri likovnem pouku. Ko je bilo delo opravljeno in dvorišče počiščeno, je gospodinja otroke povabila še na likof, kjer jim je postregla s piškoti, čipsom ter domačim jabolčnim sokom. Za nagrado za dobro opravljeno delo so se otroci za zaključek zapeljali še en krog po dvorišču z vozom, se zahvalili za gostoljubnost ter se zadovoljni in z novo izkušnjo odpravili nazaj v šolo.
Tanja Slabe ^
Otroci so se zapodili v kup nabrane koruzue in jo poridno
oličkali.
francu dolencu - petru v slovo
1922 - 2014
Konec avgusta smo se na ljubljanskih Žalah poslovili od Franca Dolenca - Petra, moža, ki se je v času, ko se je nad slovenski narod spravila doslej najštevilčnejša okupacijska vojska, s puško v roki postavil v bran naroda in v prid pravičnejše družbene ureditve.
Franc se je rodil leta 1922 v številni kmečki družini, po domače Pr Zakovšk v Žibršah. Na sicer močni domačiji se je že v otroštvu srečal s težkim delom in trdimi pogoji preživetja. Gotovo je pri tem spoznaval tudi krivice, ki jih je dopuščal tedanji sistem. Ob ilegalnem tisku, ki je v prvem letu okupacije prišel tudi do odprte in napredne družine Zakovškovih, se je Franc prvič seznanil z Osvobodilno fronto in partizanskim gibanjem, 25. maja 1942 pa se je udeležil ustanovnega sestanka krajevnega odbora OF v Žibršah in vstopil v takrat ustanovljeno enoto Narodne zaščite. V njej je bilo vključenih okrog 20 fantov iz Žibrš in okolice. Ta enota je imela nalogo zbirati orožje in drug vojaški material ter ob morebitnih partizanskih akcijah pomagati iz zaledja.
Ob bojih pri prehodu Druge grupe odredov preko Gorenjske na Štajersko v okolici Polhovega Gradca so bili na pomoč poklicani tudi člani Narodne zaščite iz Žibrš. Tako je Franc Dolenc v skupini z drugimi fanti iz Žibrš, Hotedršice in Ravnika med 8. in 9. julijem 1942 odšel v partizane, neposredno na položaje in v boj z okupatorjem. Z ognjenim krstom so pri Lučinah prisegli zvestobo partizanskemu boju.
Odtlej je z Dolomitskim odredom bojeval številne bitke z Italijani in belogardisti, po
Franc Dolenc - Peter je opravljal poslanstvo, vredno zgodovine.
odhodu vodstva slovenskega partizanskega boja iz Dolomitov in ukinitvi Dolomitskega odreda pa je bil Franc vključen v Levstikov bataljon. Ob kapitulaciji Italije se je priključil Svarunovi skupini, ki se je vrnila v Dolomite in iz borcev Logaškega bataljona ter drugih novincev ustanovila Drugi Dolomitski odred. Po ukinitvi tudi tega je bil Franc dodeljen Vojkovi brigadi, iz katere je bil napoten na vojaško usposabljanje v Cerkno. Od tu je bil kot poznavalec Dolomitov v pozni jeseni 1943 poslan na domači teren, kjer je bil z Gradnikovo brigado udeležen pri napadih na Hotedršico. V enem od teh napadov je zelo uspešno vodil bataljon v boju z Nemci pri zapori pod Ravnikom.
Kot pogumen, zanesljiv in prekaljen borec je bil spomladi leta 1944 vključen v drugo brigado vojske državne varnosti. V napadu na sovražno postojanko v Desklah pri Anhovem je bil hudo ranjen. Soborci so ga nosili v šotorki, polni deževnice in krvi, padal je v nezavest in se prebujal, ko so borci že obupavali nad njegovim stanjem. Pa vendar so vztrajali in ga po 36-kilo-metrski poti predali v bolnico Pavlo sredi Trnovskega gozda. Od takrat je del krogle ostal v njegovem telesu in ga je spremljal vse življenje.
Po osvoboditvi se je posvetil vojaškemu poklicu in dosegel čin polkovnika, zadnja leta pred upokojitvijo je bil načelnik operativnega oddelka devete armije v Ljubljani. Za svoje pogumno delovanje med vojno in po vojni, za pokončno in pošteno držo je Franc Dolenc - Peter prejel več visokih vojaških in državnih odlikovanj.
V pokoju se je pogosto vračal domov v Žibrše in imel vseskozi dobre in prijateljske stike z vaščani in z Združenjem borcev v Logatcu. Več let je kot predsednik uredniškega odbora aktivno sodeloval pri zbiranju gradiva za Kroniko NOB na Logaškem. Ima tudi zasluge pri postavitvi več spominskih obeležij, ki nas spominjajo na veličastno pot, ki jo je prehodil s svojimi enotami.
Na tej poti je Franc Dolenc - Peter opravljal poslanstvo, vredno zgodovine, prav je, da tudi njegovo ime ostane v zgodovini kraja in naroda.
Branko Rupnik, Žibrše
obvestilo
Učiteljice podaljšanega bivanja OŠ 8 talcev Logatec vabimo k sodelovanju posameznike, društva, podjetja, ki ste pripravljeni pokazati oziroma predstaviti manjši oziroma večji skupini svoje veščine, znanja, sposobnosti z različnih področij delovanja, npr. čebelarje, mizarje, klekljarice, kmete, zeliščarice, znanstvenice, pevce, popotnike, gozdarje ...
Kontakt: Katarina Istenič Rudolf, tel. 040 758 028
igeneracije veselo druženje na krompirjevem pikniku
s srečanja društva kmečkih in podeželskih žena logatec
Zadnjo nedeljo v avgustu (drugo leto bo minilo že 40 let!) je Društvo kmečkih in podeželskih žena Logatec povabilo svoje članice in njihove družine na prijetno druženje, kjer ima osrednjo vlogo krompir. A le ko izbirajo najtežjega: letos so krompirju, ki ga je prinesla Marinka Menard iz Novega sveta, do kilograma zmanjkali štirje dekagrami, a je bilo kljub temu dovolj za prvo mesto. Sicer pa, ko smo že pri hrani, sta mesne dobrote pripravila kuharja Mičo in Andrej, marsikaj sladkega pa so prinesle žene s seboj. Seveda pa je bolj važno, da je popoldne minilo v sproščenem klepetu, pogovoru o marsičem, za kar sicer zmanjkuje časa. O delu društva mi je nekaj besed namenila njegova predsednica Tatjana Rudolf: »Smo iz vseh krajev naše občine, razen Rovt, ki imajo svoje društvo. Zakaj v imenu tudi »podeželske«? Logično, saj niso vse članice tudi kmetice, skupno pa nam je, da živimo na podeželju. Sicer pa organiziramo razna predavanja, tečaje, delavnice ... Čeprav večina teh aktivnosti poteka takrat, ko je na kmetiji manj dela, najdemo čas tudi za kak izlet, ekskurzijo in tako srečanje, kot ga imamo
Zadnjo nedeljo v avgustu je Društvo kmečkih in podeželskih žena izbiralo največji krompir.
danes. Sodelujemo tudi z drugimi društvi, šolami, srečate nas lahko na tržnici, seveda tudi na vsakoletnem Gregorjevem sejmu.« Pa ni treba čakati ravno na sejem, saj jih
lahko obiščete tudi doma - ne samo na kmetijah odprtih vrat, tudi sicer vam bodo rade namenile kakšno prijazno besedo.
Brane Pevec
sto let od usodnih strelov
Natanko sto let mineva, odkar so v Sarajevu odjeknili streli in vzeli življenje prestolonasledniku Francu Ferdinandu in njegovi ženi. To je bila le kapljica olja na vedno bolj plamteči ogenj sovraštva in razprtij. Poleti 1914 je izbruhnila prva svetovna vojna. Bojevanje je sicer potekalo na frontah, a zaledje je čutilo hude posledice, trpljenje ljudi je bilo brezmejno. Poleg bojevanja v frontnih jarkih je izbruhnilo tudi mnogo nacionalnih nemirov in prepirov, ki so bili posledica nestrpnosti med različnimi narodi. Ti so se namreč srečevali v vojnem ujetništvu. To so bila težka leta, mnogi so izgubili tisto, kar je najdragocenejše, to je življenje. Še sedaj je na mnogih spomenikih zapisano prenekatero ime, ki je zaznamovano z letnico smrti med 1914 in 1918.
Ob stoti obletnici te žalostne epizode v filmu zgodovine, je Zgodovinski arhiv iz Ljubljane pripravil razstavo z naslovom Kuge, lakote in vojske - reši nas, o Gospod. Ena od postaj te zanimive razstave je bil tudi Logatec, kjer smo si veliko arhivskega gradiva lahko ogledali od 11. do 28. septembra 2014. Med gosti so bili tudi učenci višjih razredov vseh treh osnovnih šol logaške občine. Ti namreč že spoznavajo posamezna obdobja zgodovine in jim bo pogled na razstavljeno gradivo morda čisto malo pripomogel k razumevanju tega časa. Na OŠ Rovte so učenci obisk razstave v Jožefovi dvorani Doma Marije in Marte združili kar s športnim dnevom. Peš so se odpravili v dobrih deset kilometrov oddaljen Logatec in prisostvovali razlagi soavtorice razstave Miri Hodnik. Čeprav besede verjetno ne morejo v teh mladih dušah vzbuditi
Učenci OŠ Rovte so peš prišli v Logatec na gostujočo razstavo Kuge, lakote in vojske - reši nas, o Gospod.
tolikšnega zanimanja, pa je prav, da vedo, kam pelje človekova hudobija, sovraštvo in nespamet. V upanju, da teh mladih duš grozote vojne ne bodo nikoli prizadele, so učenci nekoliko utrujeni - seveda, saj je bila za njimi dolga pot, posedli v avtobuse in se odpeljali proti Rovtam.
Metka Bogataj
»zgodovino so pisali ljudje s krvjo in solzami«
71-letnica logaškega bataljona

Združenje borcev za vrednote NOB Logatec je ob 71-letnici Logaškega bataljona predstavilo brošuro Zgodovina NOB na Logaškem.
V septembru je minilo 71 let od ustanovitve Logaškega bataljona. Spomin na ta pomemben dogodek je Združenje borcev za vrednote NOB Logatec počastilo s kulturnim programom in predstavitvijo brošure Zgodovina NOB na Logaškem. Slovesnost je bila v nedeljo, 14. 9. 2014, v Centru za zaščito in reševanje -enota Logatec v Blekovi vasi. Dvorana je bila skoraj premajhna za množico obiskovalcev, ki so najprej prisluhnili pesmi Slovenka sem, katero so zapele članice Ženskega pevskega zbora društva invalidov in upokojencev Logatec pod vodstvom Matije Logarja. Prisotne je pozdravila podpredsednica Združenja Vesna Jerina, ki je uvodne besede namenila obletnici odhoda domoljubov z logaškega območja v partizane in ustanovitvi Logaškega bataljona ter med drugim povedala: »Vse drugo, kar diši po partizanskem odporu, se počasi briše, vendar se mi ne damo, še naprej bomo ohranjevali vrednote narodnoosvobodilnega boja ... Kljub negotovi prihodnosti in krizi ne opustimo upanja na boljši jutri, z optimizmom se zazrimo v prihodnost -uspeli bomo, kot so uspeli naši predniki pred sedmimi desetletji v neizmerno hujšem času od današnjega: v NOB in nato pred dvema desetletjema v osamosvojitveni vojni, v kateri prav tako ni šlo brez žrtev,
vse za to, da lahko živimo v svobodni domovini in državi Sloveniji«. Z minuto molka so se prisotni poklonili spominu na vse padle med NOB in do tega časa preminule udeležence NOB. V zadnjem letu so umrli trije borci Logaškega bataljona: Franc Puntar, Danica Bem Gala in polkovnik Franc Dolenc - Peter. Pred predstavitvijo brošure Zgodovina NOB na Logaškem sta nastopila še recitator Luka Jereb in harmonikar Gašper Klevišar.
O brošuri so spregovorili člani uredniškega odbora: Vesna Jerina, Gvido Komar, Branko Rupnik in Matjaž Vizjak. Branko Rupnik je med drugim povedal: »Nismo je napisali danes, v času razvrednotenja vrednost, ampak je nastajala skozi več
Osnutek knjige (brošure) je na voljo v Knjižnici Logatec in njenih podružnicah. Združenje prosi za vsebinske pripombe, podkrepljene z ustreznimi viri. Pripombe bodo objavljene na koncu knjige s polnimi naslovi avtorjev. Prosijo tudi za še nepoznane fotografije, ki jih seveda vrnejo. Naslov: Združenje borcev za vrednote NOB Logatec, Notranjska c.14, 1370 Logatec. Elektronski naslov: zzb.logatec@gmail.com.
desetletij, ko je vendarle živelo še dovolj pričevalcev, da so posamezne dogodke osvetlili z več pogledi. Zapisovanja o dogodkih med NOB se je v začetku šestdesetih lotila učiteljica Davorinka Dežela, nato Rudolf Hribernik-Svarun, Mira Mihevc , Tone Kebe in na koncu Mile Pavlin, ki je napisal pričujočo knjigo. Ta je bila pred 25 leti že pripravljena za tisk, a se je zaradi prihajajočih družbenih sprememb takratno vodstvo ZB Logatec odločilo, da bo tip-kopis spravilo za objavo nekoč pozneje. Sedaj smo v Združenju borcev za vrednote NOB Logatec mnenja, da je ob 70-letnici osvoboditve nastopil čas, da popravimo zamujeno. S knjigo se bomo vsaj malce obdolžili vsem, ki so za svobodo in narodov obstoj dali svoja življenja, kajti zgodovino so pisali ljudje s krvjo in solzami, tudi borci Logaškega bataljona.«
Gvido Komar je omenil, da je v knjigi opisan tudi predvojni čas, ki je pomemben za kasnejši razvoj dogodkov, da so v knjigi opisane tudi stranpoti, odkloni v partizanskem gibanju, tudi izdaje so bile.
Matjaž Vizjak: »Smo iz partizanskih družin, a neobremenjeni z raznimi predsodki. Raziskovalno novinarstvo, ki temelji na pričevanjih in pisnem gradivu, je temelj -no vodilo knjige. Ne želimo odpirati novih ran, ampak le opisati, kar se je res dogajalo.«
O tem, kako je bilo fotografirati med vojno, na kakšne probleme je naletel, je spregovoril prvoborec iz Laz Jože Simšič -Jelen, več pa si lahko preberete v njegovih dveh knjigah o NOB. Nekaj misli je dodal tudi župan Berto Menard: »Vsak narod je zaznamovan s svojo zgodovino. Mladi so umirali, ker so želeli živeti v miru in na svoji zemlji. Praviloma se je vedno sledilo svobodi in boljšemu življenju. Slednje naj bo tudi danes naše skupno vodilo.«
O dogodkih med NOB je spregovorilo še nekaj obiskovalcev, gostje iz Medvod so povedali, da v njihovih šolah pripravljajo kviz o zgodovini NOB - vredno razmisleka! Še nekaj kulturnega programa in sledilo je tovariško srečanje, ki se je zavleklo v popoldanske urice.
Brane Pevec
dve knjigi po izboru bibliotekarja
SLOVENSKO LEPOSLOVJE
gradišnik, branko:
en kuža v lizboni, da o ljudeh ne govorimo: (strogo zaupno na portugalskem)
memu sebi nazorno in zgoščeno vpleta v tekst. Morda za koga celo preveč podrobno, preobsežno in s številnimi zastranitva-mi. Nikakor ne pozablja tudi na kritično »obravnavo« širših družbenih vprašanj, ki jih »mimogrede« vpleta v besedilo in s tem temeljito dopolnjuje že tako razgibano vsebino zapisanega. Zabavno in obenem pomenljivo. Kratkočasno. Zelo subjektivno. V stilu. To pač je in ostaja Branko Gradišnik.
Branko Gradišnik. Ime, ki je postalo praktično že »institucija«, blagovna znamka. Človek, ki počne marsikaj in se mu v življenju veliko dogaja. In o tem nadvse rad in veliko piše. Iskrivo, pronicljivo, duhovito. Je izvrsten prevajalec (predvsem britanskih in ameriških avtorjev, med drugim zasluženo prejemnik Sovretove nagrade za prevod romana Vla-dimiija Nabokova - Bledi ogenj) in proni-cljiv kolumnist. Ker zadnja leta z družino živi v tujini, je logična posledica njegovih
opažanj, prigod, sploh življenja drugje in z drugimi - seveda knjiga. Tako je nedavno izšla tretja v vrsti njegovih potopisov iz serije Strogo zaupno ...: En kuža v Lizboni, da o ljudeh ne govorimo. Dve leti življenja na Portugalskem je strnil v večplasten, barvit in dokaj zajeten (tudi) potopis. V njem, seveda, predvsem orisuje Lizbono oz. Portugalsko, pri tem pa dokaj obsežno (samo)ironično popisuje svoj vsakdan, ki ga v esejistični maniri in v že dodobra romanesknem duhu ter neomajno zvest sa-
TUJE LEPOSLOVJE
vermes, timur: spet je tukaj
Roman Timurja Vermesa Spet je tukaj je (predvsem v Nemčiji kon-troverzna) globalna uspešnica. Upravičeno. Tako počez gledano gre sicer za humorno branje, ki pa nikakor ni popre-proščena satira. Prav nasprotno. Je kompleksno, večpomensko in večplastno delo, ki ponuja dovolj snovi za tehten premislek in prespraševanje našega polpreteklega zgodovinskega časa.
Smo v letu 2011 in nenadoma se zbudi/prebudi v zapuščenem, pustem, zakotnem delu Berlina - Hitler. Ja, prav tisti Adolf Hitler. In se zbegano zastrmi v novi moderni svet, svet - 66 let po Rajhu, 66 po njegovi eri.
Nekako mu uspe priti do mesta, kjer najde zasilno nastanitev v kiosku, v katerem se iz časopisov pouči o novi bivanjski realnosti prostora in časa, v katerem se je znašel. Njegova sodobna reinkarnacija pa nikakor ne vpliva na njegovo osebo - osebnost, na njegovo podobo, ostaja namreč popolni »original«, to, kar pač je - Hitler torej. Ki po spletu bizarnih naključij s svojo »odbito«, komično pojavo bliskovito zaslovi v tem današnjem svetu, ki se lakomno hrani s poplavo resničnostnih šovov in instant zabave. In zgodba se nadaljuje . Da, gre za šaljivo, zabavno reinterpretacijo Hitlerja, a smejanje njemu je v osnovi v resnici tudi smejanje nam samim. Gledano z nje-
govimi očmi in opisani z njegovim jezikom smo namreč hudo smešni tudi mi. In to ni prav nič več smešno. Pred nami se brezkompromisno pojavljajo bridka vprašanja današnjega in polpreteklega časa, ki pa nas postavljajo v drugačne okvirje, kot smo jih vajeni ali jih želimo gledati, videti. Knjiga, ki da misliti, resno misliti in se zamisliti, pa četudi s smehom na obrazu.
Maja Gregorič
vabilo
Spoštovani bralci in bralke! So vam Logaške novice všeč? Bi si morda želeli več tem oziroma prispevkov o določenih zadevah, o katerih po vaši presoji ne poročamo dovolj? Sporočite nam vaše mnenje in želje, da Logaške novice postanejo vaš časopis. Potrudili se bomo, da jih uresničimo. Pišete nam lahko na elektronski naslov logaske@logatec.si ali pa na naslov uredništva: Logaške novice, Tržaška 50a, 1370 Logatec.
Uredništvo
velik uspeh adoramusa
na mednarodnem tekmovanju v španiji
MePZ Adoramuspred koncertom v katedrali: Barcelona, 18. 9. 2014
Mešani pevski zbor Adoramus iz Logatca je na 4. mednarodnem tekmovanju in festivalu »Can-co Mediterrania« v katalonskem Lloret de Maru v bližini Barcelone osvojil dve zlati odličji. Nagradi so osvojili v obeh kategorijah, v katerih so tekmovali, in sicer v kategoriji sakralne glasbe ter katalonskih pesmi. V slednji kategoriji so osvojili tudi drugo nagrado za izvedbo v konkurenci mešanih zborov.
nik, povabljen, da prihodnje leto sodeluje v strokovni komisiji festivala Canco Mediterranea. Zbor se v domovino vrača z odličnimi vtisi, festivala pa si bodo zapomnili po lepem vremenu in počitniškem
vzdušju v poletnem letovišču. S festivala je zasedba 35 pevcev prinesla tudi več zagona za nove podvige in nadaljnja tekmovanja.
Eva Godina
Festivala se je udeležilo 22 zborov iz celotne Evrope, grand prix pa je šel islandskemu zboru The Hallgrimskirkja Motet Choir iz Reykjavika. Festival je potekal od 16. do 21. septembra, poleg tekmovalnega koncerta v cerkvi Sant Roma v Lloret de Maru, pa je MePZ Adoramus izvedel tudi koncert v znameniti gotski katedrali v centru Barcelone. Velik odziv so pevci poželi tudi ob uličnem koncertu v središču Lloret de Mara z zabavnim programom, ki je navdušil mimoidoče ter tudi organizatorje festivala. Zbor je dobil priložnost, da nastopi na otvoritveni povorki ter da sebe, svoj kraj in državo predstavi tudi na stojnici. Kot edini zbor iz Slovenije so več kot odlično predstavili državo, prek slovenskih specialitet, letakov, pogovora z mimoidočimi, harmonike, narodne noše in seveda pesmi. Zbor je prav tako nastopil na zaključnem koncertu festivala, ki je potekal v gledališču Lloret de Mara, ter navdušil s katalonsko pesmijo Marieta Cistellera. Poleg vseh pohval in pozitivnih odzivov pa je bil dirigent zbora, Marjan Grdadol-
Mešani pevski zbor Adoramus je bil ustanovljen leta 1987 na pobudo dirigenta Marjana Grdadolnika. Zbor sodeluje pri bogoslužjih z bogatim repertoarjem sakralne glasbe in se udeležuje različnih festivalov in tekmovanj po Sloveniji in tujini, kjer kot en kvalitetnejših zborov redno prejema nagrade. Kar nekaj skladb je bilo na teh festivalih izvedenih prvič, nekatere pa so bile napisane posebej za MePZ Adoramus. Zbor je bil večkrat nagrajen na študentskem tekmovanju zborov, dirigent Marjan Grdadolnik pa je trikrat prejel nagrado za najboljšega dirigenta. Na državnem tekmovanju Naša pesem v Mariboru je zbor trikrat osvojil srebrno odličje. Decembra 2000 je zbor doživel izjemen uspeh, saj je v Pragi na Češkem na mednarodnem festivalu adventne in božične glasbe v konkurenci 30 zborov iz 17 držav prejel nagrado absolutnega zmagovalca tekmovanja, nagrado za najbolje izvedeno skladbo in nagrado za najboljšega dirigenta. Za zbor je bilo zelo uspešno tudi leto 2012, saj so pevci na mednarodnem tekmovanju Cracovia cantat v Krakovu na Poljskem osvojili prvo mesto v kategoriji mešanih zborov in drugo mesto v kategoriji sakralne glasbe. Piko na i so dodali novembra istega leta ob 25-letnici delovanja, ko so s koncertom gospel glasbe napolnili dvorano s 1500 obiskovalci. V lanskem letu je zbor tekmoval na pevskem tekmovanju v italijanskem Riminiju, kjer so bili za svoj nastop v kategoriji mešanih zborov nagrajeni z zlatim priznanjem z odliko. Enako priznanje so si prislužili tudi na zadnjem regijskem tekmovanju v Ljubljani in poleg tega prejeli še priznanje za najboljši mešani zbor, dirigent Marjan Grdadolnik pa je prejel priznanje za najboljšo izbiro sporeda. Zbor s svojim predanim delom nadaljuje tudi v letu 2014 in s sledenjem zadanim ciljem pomembno prispeva k slovenskemu zborovskemu petju. Notranjaska cesta 6 1370 Logatec, Slovenija www.adoramus.si info@adoramus.si

izbor knjižnih novosti
knjižnici logatec julij/avgust/september 2014
LEPOSLOVJE
Slovensko
BOJEVNIK: spomini vojnih veteranov prve svetovne vojne (spomini, dnevniki) BOŽIČ, Gregor: Ko zacvetijo lilije CVETKO-Vah, Karin: Opravičilo človeka (kratka proza) DREV, Miriam: Nemir GLUVIC, Goran: Performans "GRADIŠNIK, Branko: En kuža v Lizboni, da o ljudeh ne govorimo: (strogo zaupno na Portugalskem)
JOVANOVIC, Klarisa M.: Kimono, na otip (poezija)
KOVIČ, Kajetan: Labrador in nove pesmi (poezija)
KUKOVIČ, Roman: Škržati z Lavande
LAVRIČ, Tomaž: Evropa: I-III (stripi)
"LUNACEK, Matjaž: Telovadci nad
prepadom: kratki eseji (eseji) (nominacija
za Rožančevo nagrado)
"MAKAROVIČ, Svetlana: Zeliščarka:
pesmi in risbe (poezija)
MAZZINI, Miha: Izbrisana
NOVAK, Franci: Podnebne spremembe (kratka
proza)
OVASKA, Jelka: Lovke (kriminalni r.) PETEK, Brigita: Vedeževalka Ita: 090 68 89: ko vedeževalka spregovori ... PETEK, Miro: Slovenska medijska puščava (spomini, dnevniki)
RUGELJ, Samo: Ultrablues: kako so se trije kompanjoni lotili ultramaratona (spomini, dnevniki)
SAMO I. Ronija: Slove(hate)nija: naj tebi
pesem poje (satirični r.)
*SIVEC, Ivan: Atila, šiba božja: povest
o propadu rimskega cesarstva na našem
ozemlju (zgodovinski r.)
*SIVEC, Ivan: Burja nad mrzlo reko: povest
o strastni ljubezni in iskreni spravi v času
cesarja Teodozija (zgodovinski r.)
ŠTEINBAUER, Zoran: Ljubezenski vrtiljak
VREČIČ, Marko: Moj poudarek (spomini,
dnevniki)
"ZUPAN, Uroš: Sto romanov in nekaj komadov (eseji)
Tuje
ASHFORD, Jane: Znova nevesta
BANKS, Maya: Nikoli ne ljubi bojevnika:
tretji del trilogije bratov McCabe/3
BANKS, Maya: V postelji z bojevnikom: prvi
del trilogije bratov McCabe/1
BANKS, Maya: Zapeljati višavsko dekle:
drugi del trilogije bratov McCabe/2
BANKS, Maya: Vročica/3
BARICCO, Alessandro: Mr Gwyn
BECLETT, Simon: Skrivnostno jezero
(kriminalni r.)
BONET, Blai: Morje
BROOKS, David: Pogovor
CERCAS, Javier: Vojaki Salamine
(zgodovinski r.)
CHASE, Ema: Ujeta v mrežo
COBEN, Harlan: Šest let (kriminalni r.)
CORPORON, Yvette Manessis: Ko šepetajo
ciprese
CRIPPA, Luca: Fotograf iz Auschwitza (avto-
biografski r.)
CROSS, Ethan: Volk (kriminalni r.) DARE, Tessa: Polnočna dama DARWISH, Mahmud: Opisovanje oblakov (poezija)
DELILLO, Don: Kozmopolis DEVERAUX, Jude: Maske v mesečini/3 *DEVILLE, Patrick: Kuga & kolera
DIEHL, Sarah: Eskimo Limon 9 FIELDING, Helen: Bridget Jones. Nora na fanta
FIELDING, Joy: Zdaj jo vidiš (kriminalni r.) FIORATO, Marina: Hči Siene FLYNN, Gillian: Ni je več (kriminalni r.) FORSYTH, Frederick: Seznam smrti (kriminalni r.)
GAIL, Brian: Brez otrok: [roman za katoličane našega časa]
GARWOOD, Julie: Glasba senc GENET, Jean: Zaljubljeni jetnik (spomini, dnevniki)
GEORGE, Nina: Pesem lune in morja GILBERT, Elizabeth: Pečat stvarjenja (zgodovinski r.)
GREEN, Sally: Pol temni: prva knjiga trilogije Polovično življenje/1 (zf) GRYLLS, Bear: Pravi pogum: neverjetne zgodbe o preživetju in junaštvu, ki so vplivale na moje življenje (spomini, dnevniki) GROMAČA, Tatjana: Božji otročički: roman za odrasle, ki bi radi ostali mladi HELENICA, J. H.: Nisem Penelopa HENRY, Veronica: Dolgi konec tedna HOOVER, Colleen: Moj brezupni fant: iz pisem Hrabalu
*HUELLE, Pawel: Mercedes-Benz
JAMES, Eloisa: Čarobni užitki JORDAN, Neil: V koži drugega LÄCKBERG, Camilla: Angel smrti/8 (kriminalni roman)
KELK, Lindsey: Obožujem Las Vegas KNEŽEVIC, Zoran: Dvoživke umirajo dvakrat (kratka proza)
MALPAS, Jodi Ellen: Pod tem moškim/2
MARTIN, George R. R.: Vitez iz sedmih
kraljestev: [Klativitez, Zapriseženi meč,
Skrivnostni vitez] (zf)
ME, Tara Sue: Podrejena
MORRIS, Mark: Spartak. Kri in pesek
(zgodovinski r.)
MOSEBACH, Martin: Mesec in dekle *MURAKAMI, Haruki: Kronika ptiča navijalca
PATTERSON, James: NYPD: rdeči 2 (kriminalni r.)
PATTERSON, James: Teci, Alex, teci! (kriminalni r.)
PETROVIC, Milica: Mostovi neskončnosti:
kako duša zapušča ta svet (zf)
PHILLIPS, Carly: Popolna sreča
POPOV, Alek: Misija London
QUINN, Julia: Poželjivec: [šesti roman o
Bridgertonovih]/6
RILEY, Lucinda: Dekle na pečini
ROTH, Veronika: Povezani: [zadnji del
trilogije o Razcepljenih]/3 (zf)
ROWLING, J. K.: Klic kukavice (kriminalni r.)
*SARAMANGO, José: Kameni splav
SCARROW, Simon: Orli in prerokbe/6
(zgodovinski r.) SPARKS, Nicholas: Poroka SPARKS, Nicholas: Varuh SZYMBORSKA, Wislava: Ključ (poezija) TOKARCZUK, Olga: Pelji svoj plug čez kosti mrtvih (kriminalni r.)
URIBE, Kirmen: Bilbao-New York-Bilbao VALLEJO, Fernando: Brezno WALTER, Jess: Čudovite ruševine "VERMES, Timur: Spet je tukaj VIGGERS, Karen: Travnati grad YOUNG, Samantha: Indijska ulica/4
"YOURCENAR, Marguerite: V pobožen spomin (spomini, dnevniki)
YOVANOFF, Brenna: Zamenjava (zf)
STROKOVNA LITERATURA NOVOSTI JULIJ/AVGUST/SEPTEMBER 2014
Splošno (0)
ČASOPISI brez bralcev?: vzpon in zaton tiska, časnikarstva ter časopisne industrije FERGUSON, Niall: Civilizacija: kako so vrednote Zahoda osvojile svet JORDAN, Romana: Za Evropo gre. Za vas gre PAUNGGER, Johanna: V luninem ritmu: izkoristimo moč lune v vsakdanjem življenju in pri pomembnih odločitvah
Znanost (001)
LENNOX, John C.: Grobarka Boga: je znanost pokopala Boga?
Filozofija (1)
SIMONITI, Jurij: Svet in njegov predikat 2 SLOTERDIJK, Peter: Spremeniti moraš svoje življenje: o antropotehnologiji VIRK, Tomo: Vebrov učenec: primer Klement Jug: osebnost, diskurz, legenda
Duhovna rast (130)
FIKFAK, Rasto: Stvarstvo je zavest, ki izvira iz biti
HAY, Louise: Ozdravite svoje srce: kako najti mir po razhodu, ločitvi ali smrti bližnjega RAVENWOLF, Silver: Angeli: naši čarovni spremljevalci
TORRES, Armando: Srečanja z nagualom: pogovori s Carlosom Castanedo
Mejne znanosti (133)
NENAVADNA doživetja: povzeto po reviji Misteriji: [zbirka zgodb bralcev revije Misteriji] VERMA, Vinod: Numerologija na temeljih vedske tradicije
Psihologija (159.9)
*BERNSTEIN, Albert J.: Čustveni vampirji: kako se zaščititi pred ljudmi, ki vas povsem izpijejo
*ELKIN, Allen: Obvladovanje stresa za telebane
EVERT, Jason: Kako najti pravo ljubezen: 21 skrivnosti za ženske
JELLOUSCHEK, Hans: Pozornost v
partnerstvu: kaj daje globino skupnemu življenju LESKOVAR, Jožica: Skrivnosti pisave: grafologija za vsakogar
MATOS, Silva: Ustvarjalni ogenj je v vsakem človeku
MILIVOJEVIC, Zoran: Ulovimo ljubezen: kolumne o ljubezni iz časopisa Politika MYSS, Caroline: Arhetipi: kdo si? PRETNER, Tadej: Integrirana osebnost: kvantne metode samorazvoja in terapevtskega dela
Etika (17)
ŽELEZNIKAR, Zoran: Spregledano poslanstvo spolnosti: novo razumevanje spolnosti in njene naravne vloge
Krščanstvo (27)
CUKJATI, France: Od kod in kam?: človekova bivanjska usmerjenost
GOSAR, Lojze: Vedno na razpotju: uvodniki glasila Zvonček župnija Brezovica: 2006-2012 HATTAWAY, Paul: Nebeški človek: čudovita resnična zgodba kitajskega kristjana Yuna MARIJA Pomagaj: milostna podoba na Brezjah: [1814-2014]
*MARTIN, James: Nebesa (ni)so hec: zakaj so veselje, humor in smeh bistvo duhovnega življenja
NOVA Štifta: jubilejna izdaja ob stoletnici prihoda bratov frančiškanov: [1914-2014] RIGLER, Marjeta: Kje so tiste stezice, ki so včasih bile?: vodnik po slovenskem caminu WEST, Christopher: Napolni srce: Bog, spolnost in iskanje uresničitve
Sociologija (31)
JAVORNIK, Sonja: Slava - kup težav in razočaranj?: vse, kar slovenski zvezdniki skrivajo *ŠTEFANČIČ, Marcel, jr.: Kdor prej umre, bo dlje mrtev: eseji o Sloveniji, Slovencih in svetu v času krize (nominacija za Rožančevo nagrado)
Politika (32)
*SOBAN, Branko: Kazen brez zločina: [vojna, teror, upor] STOPAR, Andrej: Pax Putina
Gospodarstvo (33)
KIRZNER, Israel M.: Konkurenca in podjetništvo
STONE, Brad: Amazon: nastanek in vzpon tehnološkega giganta, ki je za vedno spremenil naše nakupovalne in bralne navade
Pravo (34)
DEŽELAN, Tomaž: Državljan v razmerju do države: ureditve in razprave skozi čas PRAVNI temelji prostih trgov SAVIANO, Roberto: Ničničnič
Vojne znanosti (355)
FRONTINUS, Sextus Iulius: Strategemi: antične vojne ukane
ŠVAJNCER, Janez J.: Slovenska vojska 19181919: uniforme, oznake, čini
Pedagogika (37)
*ZADEL, Aleksander: Tretji obraz: priročnik za razumevanje otrok in sebe
Etnologija (39)
ILICH, Iztok: Varuhi izročila: naša kulturna dediščina v dobrih rokah
Fizika (53)
ČUDINA, Mirko: Tehnična akustika: merjenje, vrednotenje in zmanjševanje hrupa in vibracij
Rastlinstvo (58)
VREŠ, Branko: Rastlinstvo življenjskih okolij v Sloveniji: z navodili za pripravo herbarija
Živalstvo (59)
KOTHE, Rainer: Živali in rastline: največje posebnosti iz sveta narave
Medicina (61)
JOVANOVIC, Ksenija: Ločena celota: knjiga o bulimiji nevrozi in kompulzivnem prenajedanju MENOPAVZA: začetek novega življenja: popoln praktični vodnik za obvladovanje menopavze z nasveti za zmanjševanje njenih učinkov in povečevanje njenih koristi *MOŽGANI: zgodba od znotraj PODGORŠEK, Veronika: Nezvestoba in klinična praksa: priročnik za terapevte in željne razumevanja
Zdrava prehrana (613)
BOKOVIC, Novak: Serviraj za zmago: 14-dnevni prehranski načrt brez glutena za telesno in duševno popolnost
Alternativna medicina (615)
BISHOP, Beata: Čas za ozdravitev: hrana kot zdravilo - pot do ozdravitve neozdravljivega raka BONE, Janja: Zvezdna (telo)vadba: z mislimi in s telesom do vitalnosti in zdravja HIENG, Primož: Vodnik po zdravilnih energijah Slovenije: med čudeži, upanjem in resničnostjo
KAPŠ, Peter: Bolezni dihal in čebelji pridelki LONČAR, Sanja: Resnice in zmote o soncu RANKIN, Lissa: Z umom nad medicino: znanstveni dokaz, da se lahko sami pozdravimo
Tehnika (62)
JERETIČ, Gregor: Priročnik za voditelja čolna na celinskih vodah: moj prvi navtični priročnik KRANJC, Marijan F.: Titovi atomski bunkerji
Kuharice (641)
AJDA
S kuhanjem do vitkosti! Tehnika (62)
SCHENK, Bobby: Sidranje
SULLI, Marco: Tanker: glavni protagonist v
20. stoletju in druge pomorske zanimivosti
Management (65)
DOVŽAN, Henrik: Z znanjem do delovne uspešnosti
*ZUPAN, Neja: Osebna odličnost v podjetju
Arhitektura. Urbanizem (71/72)
IGRIVA arhitektura: priročnik za izobraževanje o grajenem prostoru
Uporabna umetnost (74)
AMALIETTI, Marijan: Karikature FRANKLIN, Carolyn: Ustvarjalno čečkanje ROWE, Lynne: Kape, da te kap!: očarljive pletene kape za male in velike glave SCHAADT, Susanne: Čičke & čačke: risanje za sprostitev
Glasba (78)
ROSS, Alex: Drugo je hrup: poslušati dvajseto stoletje
Alpinizem, gorništvo (796.52)
DOLČAR, Rafko: Bučanje hudournikov: himalajski dnevnik slovenskega zdravnika PLEZALIŠČA brez meja: Trst - Slovensko primorje - Istra: plezalni vodnik
Literarna teorija (82.0)
JESENOVEC, Ana: Književnost na maturi 2015: [maturitetno gradivo kot pripomoček zahtevanih znanj po katalogu] JESENOVEC, Ana: Poklicna matura. Književnost: [maturitetno gradivo kot pripomoček zahtevanih znanj po katalogu] KOLER, Samo: Esej na maturi 2015
Arheologija (902/904)
* CLAUSTRA Alpium Iuliarum: med raziskovanjem in upravljanjem
Geografija (91)
MATIČIČ, Dušan: Geografija na maturi 2015: [maturitetno gradivo kot pripomoček zahtevanih znanj po katalogu]
Biografije (929)
BROZ, Josip: Peklenska rezidenca Brozovih CRNOGORAC, Stjepan: Kliči U za umor *DUNCAN, Isadora: Moje življenje *MAISTER, Rudolf: General Rudolf Maister: zamolčano
Zgodovina - Slovenija (949.712)
PRAČEK, Aleš: Bilo je nekoč, resnično kot zdaj: pripoved o zgodovini ozemlja današnje Slovenije od pradavnine do svetovnih vojn
Svetovna zgodovina (93/99)
BESANÇON, Alain: Zlo stoletja : o
komunizmu, nacizmu in edinstvenosti
judovskega holokavsta
GALEANO, Eduardo H.: Otroci dni
*HUGHES, Robert: Rim
PAVLIHA, Boris: Zgodovina na maturi
2015: [maturitetno gradivo kot pripomoček
zahtevanih znanj po katalogu]
PIPES, Richard: Kratka zgodovina ruske
revolucije
RAHTEN, Andrej: Prestolonaslednikova smrt: po sledeh slovenskih interpretacij sarajevskega atentata
Še posebej opozarjamo na knjige z oznako*
Jesenski utrip = s knjigo v pravem ritmu
Maja Gregorič
ipisma bralcev
ureditev ioc zapolje je lahko velika priložnost za logatec
V septembrski številki Logaških novic iz pisma bralcev izpod peresa Rosane Tolazzi veje nezadovoljstvo, ker določeni projekti v Logatcu ne potekajo tako, kot si je sama zamislila. Zato je sedaj v nekatere nujno potrebno uperiti prst, pri tem pa se žal meša jabolka in hruške. Čeprav je glede na zaključek njenega pisanja to docela predvolilno motivirano, sem se ob omembi mojega imena kot eden od pobudnikov projekta umestitve zavoda za prestajanje kazni zapora v IOC Zapolje dolžan odzvati.
Ni res, kot piše, da naj bi bil v IOC Zapolje zapor tako zaprtega kot tudi odprtega tipa. Program ureditve nadomestnega objekta predvideva zgolj zaprti tip objekta (program pripornikov in program zapornikov), ki bi bil z ograjo v celoti fizično ločen od okolice, kot je to običajno in zahtevano za objekte s tovrstno namembnostjo. Na ta način ni nobene možnosti, da bi se zaporniki, še manj pa priporniki, prosto gibali na območju IOC Zapolje ali občine Logatec. Spomnil bi, da
sta tovrstna objekta zaprtega tipa tudi v neposredni bližini centra Ljubljane in poleg velikega nakupovalnega središča v Kopru, kjer pa doslej ni bilo zaznati varnostnih problemov ali celo sprehajanja zapornikov izven območja zaporniških objektov. Kot so že večkrat poudarili strokovnjaki, bi se na ta način celo povečala varnost v naši ožji in širši okolici, saj mora pristojno ministrstvo zagotoviti ustrezno varovanje objekta, tako za zaporniškimi zidovi kot tudi v okolici samega objekta.
Ko piše o številu zapornikov, pa hote ali nehote izpusti, da je v projektu predvidena zaposlitev tudi 170 pravosodnih policistov in 90 ostalih zaposlenih. In ravno tukaj je velika priložnost za občino Logatec, saj bi glede na prakso v drugih zavodih za prestajanje kazni zapora, tudi do 20 odstotkov zaposlenih v zavodu lahko prišlo iz naše občine. Verjetno se vsi strinjamo, da je danes pomembno prav vsako delovno mesto. Postavlja se torej vprašanje, zakaj bi se novih delovnih mest branili?
Poudariti želim, da gre pri tem projektu, ki bi ga, kar je pomembno, financirala država, za priložnost, ki jo velja izkoristiti. Od nje bo namreč največ imel Logatec in vsi mi, ki tu prebivamo. Izvedba takšnega projekta bi pomenila priložnost za zagotovitev dela za številne lokalne izvajalce, tako na področju vzdrževanja in upravljanja objekta, kakor tudi za kmetijske pridelovalce iz bližnje okolice. Da hitrejšega razvoja infrastrukture, vključno s kanalizacijskim omrežjem v IOC Zapolje in izgradnjo cestne povezave med obema obrtnima conama, niti ne omenjam. Zato je vsakršna drugačna interpretacija tega projekta, vključno s tisto o trošenju denarja na račun občanov, zgolj zlonamerna, namigovanja o reševanju tega ali onega lokalnega posameznika v povezavi s tem projektom pa neprimerna in neresnična.
Robert Treven, Logatec
zahvala
Ko končajo se poti, ko naenkrat jih več ni, ko si le še sam s seboj, kot se zgodilo je nocoj, ko zvonovi zapojo.
Ob mnogo prerani izgubi dragega atija, moža, sina in brata
IZTOKA TOMAZINA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, predvsem pa sosedom za vso pomoč v tistih težkih dneh. Hvala za vse darovane sveče, cvetje in druge darove. Hvala osebju ZD Logatec za nesebično pomoč v njegovih zadnjih dneh. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej pa hvala vsem za vse dobre misli in vzpodbudne besede. Nikoli ga ne bomo pozabili.
Žena Simona, otroci Kristijan, Erik in Aneja, ata Janez,
mama Anica in brat Robert
zahvala
Vsem, ki ste moji ljubi mami NUŠKIGANTAR
izkazali poslednjo čast in pozornost, mene pa bodrili in tolažili, iskrena hvala. Hvala za podarjeno cvetje, sveče in prispevke za Hišo Hospic ter izraze sožalja.
Sin Primož

koncerti
Nedelja, 26. oktobra, Vrh Svetih Treh Kraljev: V nedeljo popoldne bo luštno pri nas
Sodelujejo »Notranjska«, domači instrumentalisti, šolarji in MoPZ Majšperk. Org. KD MePZ Notranjska v sodelovanju s ŠKD Vrh. Info: 041 705 755.
Torek, 7. oktobra, ob 19. uri, Narodni dom Logatec: Romanje s kolesom Camino de santiago
Pot do Santiaga predstavlja Metod Kolpa
Četrtek, 9. oktobra, ob 17. uri, Narodni dom Logatec: Teden otroka / Teater Cizamo
Torek, 14. oktobra, ob 19 uri, Narodni dom Logatec (Velika dvorana): Štirje tipi prehrane, Zdravje, Bolezni, Naravna pridelava in Zakoni narave
Predavatelj: Milan Hervol - degustacija presnih naravnih izdelkov: tortice, kroglice, pite, krekerji itd.
Četrtek, 16. oktobra, ob 19. uri, Jožefova dvorana medgeneracijskega doma, Logatec: Zakaj se ne smejimo več?
Kako nositi veselje v srcu in na obrazu oziroma kako biti vesel kristjan, nam bo skušal odgovoriti ta večer p. Andrej Šegula. Pri tem bo misli črpal iz apostolske vzpodbude Evangelij veselja, ki jo je napisal papež Frančišek in iz slovenskega pastoralnega načrta Pridite in poglejte.
Prisrčno vabljeni! Povabite tudi prijatelje in znance! Vstop prost, Bog pa vam povrni vaš prostovoljni dar, s katerim boste omogočili obisk zanimivih gostov tudi v prihodnje. P. Andrej Šegula je redovnik minorit (ustanovitelj sv. Frančišek Asiški), duhovnik (v župniji sv. Peter je bil do 1. avgusta župnik, sedaj je duhovni pomočnik), od 1. avgusta je tudi magister postulantov (vzgojitelj tistih, ki pridejo v samostan - prvo vzgojno obdobje: obdobje pred noviciatom). V svojem dvajsetletnem duhovništvu je bil 15 let vzgojitelj (od tega 10 let z bogoslovci). Na Teološki fakulteti v Ljubljani predava oznanjevalno in pastoralno teologijo (katehetiko in pastoralne predmete). V prostem času rad kolesari, igra nogomet in smuča.
Torek, 4. novembra, ob 19. uri,
Sensiplan - naravna in zanesljiva metoda načrtovanja družine
Če se naučimo razumeti tiho govorico svojega telesa, lahko vsak dan vemo, ali smo plodni ali ne. Predavanje za mlada dekleta, pare, ki si želijo otroka, pare, ki ne želijo zanositi, in vse, ki jih ta tematika zanima. Predavateljica: dr. Alenka Valena Berkopec
Vsak torek od 17. do 19. ure, Prešernova dvorana Narodnega doma Logatec: Gledališka delavnica
Delavnica je primerna za otroke, stare od 6 do 14 let. Delavnico sofinancira Občina Logatec. Vodja delavnic je Špela Delux, prof. razrednega pouka, mentorica gledališke skupine Gledališčniki OŠ Tabor. Končala je šolanje na Dramski šoli Barice Blenkuš, in je članica Kulturnega društva Novi oder. Vabljeni! Info.: 041 436 319.
Sobota, 18. oktobra, ali nedelja, 19. oktobra 2014, večnamenska športna dvorana OŠ 8 talcev Logatec: Podroben prikaz orientacijskega izziva JAKEC.
Omenjeni izziv organiziramo logaški skavti v mesecu oktobru na območju logaške občine. Po zgledu letošnjega gesla »TOČKA NE PRIDE SAMA OD SEBE« se bo v Logatcu več kot 600 nadobudnih, igrivih, radovednih, zagnanih mladih in starih skavtov iz celotne Slovenije podalo na razburljivo pot, polno novih doživetij, preizkušenj ter medsebojnega druženja (več informacij, si lahko ogledate na spletni strani http://jakec.skavt.net/ ter facebook profilu Jakec Logatec). Veselimo se Vašega obiska, do takrat pa Vas lepo pozdravljamo.
darko stojnic olimpijski prvak!
logaski rokomet vse bolj uspesen
Slovenski mladi rokometaši so veliki zmagovalci olimpijskih iger za mlade 2014 v Nandžin-gu. V finalu so 25. avgusta po težkem boju premagali branilce naslova iz Sin-gapurja 2010 Egipčane z 31:25 (polčas 13:11). Slovenska štirinajsterica fantov moške kadetske reprezentance (med njimi tudi krožni napadalec Logatčan Darko Stojnic), ki jih vodi selektor Janez Klemenčič, je tako osvojila prvo slovensko zlato na igrah mladih na Kitajskem. O izjemnem uspehu so poročali vsi slovenski mediji!
Darko, najprej iskrene čestitke za izjemen uspeh! Kako ste se uvrstili na olimpijske igre?
Prejšnje leto smo osvojili 1. mesto na Evropskem mladinskem olimpijskem festivalu (EYOF - neuradno evropsko prvenstvo kadetov) v Utrechtu na Nizozemskem in se tako avtomatično uvrstili na olimpijske igre na Kitajskem.
Kako je potekalo tekmovanje?
12. avgusta smo odpotovali na Kitaj -sko. Tam smo se pripravljali do 16.8., ko je bila slavnostna otvoritev iger. Samo tekmovanje je bilo razdeljeno na 2 skupini po 3 ekipe. Vse seveda vrhunske reprezentance. Prvi dve iz vsake sta se uvrstili v polfinale. Mi smo igrali s Katarjem in Tunizijo. Obe reprezentanci smo premagali. V polfinalu smo premagali tudi Norveško (33:30), ki je bila naš nasprotnik v finalu že lani v Utrechtu. Na njih smo se pripravljali tudi z analizo video-posnetkov. To je bil pravi finale pred finalom. Izredno težka tekma do konca. V velikem finalu smo igrali proti Egiptu, zmagovalcu prvih poletnih MOI v Singapurju. Večino tekme smo rahlo vodili, po 50-ih minutah pa smo občutno povedli in zanesljivo zmagali. Igral sem večino tekme. Imeli smo tudi podporo slovenskih navijačev, kar nas je še posebej bodrilo. Zmago smo proslavili v športnem duhu. Skratka, presrečen sem.
Darko z olimpijskim zlatom v objemu z očetom Radoslavom.
Tvoj vtis o teh olimpijskih igrah?
Nekdanja kitajska prestolnica Nandžing šteje pribl. 8 milijonov prebivalcev in je tipično kitajsko velemesto. Olimpijska vas je bila pribl. 30 km oddaljena Pri tradicionalnem mimohodu držav udeleženk je slovensko zastavo nosil kape-tan slovenske rokometne reprezentance Jaka Malus. Otvoritvena govora sta imela predsednik Kitajske, Xi Jinping ter predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja, Thomas Bach, ki se je udeležil tudi našega finala. Nepozaben je bil umetniški del otvoritve, kjer so v svetlečih kostumih predstavljali utrinke iz kitajske zgodovine. Olimpijski ogenj so prižgali z izstrelitvijo pirotehničnih raket. Veličasten je bil tudi zaključek iger. Olimpijska zastava je prešla k prihodnji gostiteljici Argentini, v predstavitvenem videu pa je vse pozdravil tudi eden najboljših nogometašev vseh časov Lionel Messi, ambasador iger v Buenos Airesu. Igre so bile odlično or-
ganizirane, poleg tega pa je bilo organizirano druženje na aktivnostih, ki so jih kitajski prijatelji pripravili za nas.
Kakšen je bil pa sprejem v domovini?
Na Brniku so nas pričakali prijatelji, najzvestejši navijači, predstavniki OKS (Olimpijski komite Slovenije), predstavniki Rokometne zveze Slovenije ter novinarji. Bilo je res nepozabno. Vsem se še posebej zahvaljujem. Nato smo imeli uradni sprejem pri predsedniku države Borutu Pahorju in še sprejem pri županu metropole Zoranu Jankovicu.
(Spodobil bi se sprejem nosilca zlate olimpijske medalje tudi pri županu Občine Logatec. Op. p.) V Velenju smo prejeli posebno priznanje OKS. To priložnost bi izkoristil, da bi se za ta uspeh zahvalil tudi Nedeljku Ribicu (trener mojega matičnega kluba Kro-nos iz Logatca), Boštjanu Ficku (trener Slovana, kjer igram kot posojen igra-
mladinske olimpijske igre nanjing 2014 (kitajska)
16. 8.-28. 8. 2014
Odločitev o organizaciji nove športne prireditve »Youth Olympic Games« je Mednarodni olimpijski komite sprejel leta 2007. Odvijajo se vsake 4 leta in so namenjene športnikom od 14. do 18. leta starosti. Prve poletne olimpijske igre je leta 2010 gostil Singapur, 1. zimske igre pa avstrijski Innsbruck leta 2012. Letos je sodelovalo 3600 športnikov (starih 14-18 let) iz 201 (3 afriške so žal odpovedale zaradi ebole) držav, starih od 14 do 18 let. Pomerili so se v 28 disciplinah. Iger se je udeležilo 48 slovenskih športnikov, ki so sodelovali v 14 disciplinah. Slovenija je na drugih mladinskih olimpijskih igrah v Nan-džingu osvojila osem medalj. Zlati so bili rokometaši in kajakaš Anže Urankar. Pred štirimi leti se je ekipa iz Singapurja vrnila s štirimi medaljami - dvema zlatima, srebrno in bronasto. Naslednje igre so v Argentini čez štiri leta.
V okvirčku pod člankom:
Krožni napadalec Darko (letnik 1997), vzor mnogim mladim logaškim roko-metašem, igra že za člansko ekipo Slovana. V zadnjih letih je Darko opozoril nase z izjemnimi igrami, tako da se zanj zanimajo naši in tuji klubi. Še vedno je član logaškega kluba KRONOS, v katerem je tudi nekaj igralcev, o katerih bo še veliko govora v prihodnosti. Prav gotovo je to do zdaj največji uspeh logaškega športa. Zlata olimpijska kolajna igralca domačega kluba. Pa rokometni klub Kro-nos obstaja šele pičlih 7 let! Odlično delo trenerja Nedeljka Ribica z mladimi! Počasi dobiva rokomet v Logatcu svoje mesto in tudi posluh pri Občini Logatec.
lec), Bojanu Čotarju (nekdanji trener kadetov Slovana, zdaj pomočnik selektorja Borisa Deniča), selektorju Janezu Klemenčiču, kondicijskemu trenerju dr. Mitji Bračiču, fizioterapevtu Blaži Marojevicu, sponzorju športne opreme
Kempa in seveda svojim domačim. Oče je še prav posebej obremenjen z mojimi treningi in tekmami.
Darko, hvala za pogovor in še veliko športnih vrhuncev.
Gvido Komar
sportno drustvo baron
kolesarjenje 24.9.2014
Logaški upokojenci, člani Športnega društva Baron, so tudi letošnje leto športno aktivni. Sekcija za kolesarjenje je na lepo sončno sredo 24. 9. organizirala kolesarjenje. Kolesarji so se s svojimi kolesi peljali po cesti od DU Logatec, skozi Martinj hrib v Laze, kjer je bil krajši počitek. Potem so nadaljevali vožnjo proti Planini in po glavni cesti v Grčare-vec, Kalce in pri DU zaključili 24 km dolgo krožno pot. Proti pričakovanju je bil na cesti povečan promet, toda vsi so se varno pripeljali in zmogli prevoziti/večje vzpone prehoditi/razgibano traso.
Marinka Petkovšek Kolesarji ŠD Baron so prekolesarili 24 km dolgo pot.
sport	u
vadba vesčin qigong in taijiquan
uspeh med starejsimi občani
V Logatcu se z veščinama Qigong (QG) in Taijiquan (TJQ) spoznavamo že sedmo leto zapored, in sicer v začetnih in nadaljevalnih tečajih.
V septembru 2010 smo, kot prvi in do sedaj edini, pričeli tudi z vadbo za stanovalke in stanovalce Doma starejših občanov Logatec. Pobudo za vadbo starejše generacije občanov je dal učitelj TJQ Milan Doganoc, podprl predsednik Slovenskega združenja Taijiquan hram CSN gospod Chen Shi Ning ter z zanimanjem in razumevanjem sprejelo vodstvo Doma starejših občanov Logatec.
Vodenje vaj je bilo brezplačno, kot donacija Slovenskega združenja Taiji-quan hram CSN Domu starejših občanov Logatec.
Vadba v Domu starejših Logatec, maj 2011
Stanovalke in stanovalci so vadili z velikim zanimanjem in se izkazali kot zelo vztrajni in marljivi učenci. Vsako sredo, od septembra 2010 do junija 2011, se jih je zbralo okoli 20 in spoznavalo TJQ Kratko formo, QG formo Baduanjin (osem brokatov) ter elemente samomasaže meridianov Jin-glou anmo.
Glede na odziv in obojestransko zadovoljstvo lahko zaključimo, da je TJQ in QG bila dobrodošla novost, ki jo je vredno vključiti kot kvalitetno popestritev v sicer že zelo aktivno življenje v domovih starejših po vsej Sloveniji. Prav zato smo se tudi za letošnje leto odločili, da z vadbo nadaljujemo in jo še razširimo tako, da se bodo vadbi lahko priključili tudi stanovalci Doma Marije in Marte ter njihovi vrstniki, ki sicer ne bivajo v omenjenih domovih. Qigong (izg. či kung) in Taijiquan (tai či čuen) v Sloveniji že dvajseto leto poučuje kitajski mojster in mednarodni sodnik kitajskih borilnih veščin gospod Chen Shi Ning. Svoje obširno znanje predaja s svojimi pomočniki -
učitelji na tečajih v kar 17 mestih po vsej Sloveniji. Več o njegovem delovanju in vadbi najdete na spletni strani www.taiji.si.
QG in TJQ sta tisočletja stari tehniki za harmoniziranje telesa in duha. Elegantni, počasni gibi izboljšujejo občutek ravnotežja, povečujejo gibljivost in telesno moč in skrbijo za duševno in telesno počutje. Qi (či) je kitajska beseda za življenjsko energijo. Taiji (taiči) je proces povezovanja z najvišjo kozmično energijo. Qigong prevajamo kot »negovanje življenjske energije«. Tehniki sta pravzaprav meditacija v gibanju, katere namen je prebuditi zavedanje v telesu s povezanimi, osredotočenimi gibi. Milijoni Kitajcev in v zadnjih 25 letih tudi vse več ljudi na Zahodu vadi QG in TJQ. Na Kitajskem veljata za najpomembnejši obliki celostne vadbe, saj z njima razvijamo sproščenost sredi delovanja. Obe tehniki združujeta pozornost, dih in gibe ter s tem izboljšujeta usklajenost uma s telesom.
Znanstveniki na Vzhodu in v zadnjih desetletjih tudi na Zahodu so dokazali
številne pozitivne učinke obeh tehnik na človekovo zdravje. Privrženci QG in TJQ imajo boljši občutek za ravnotežje, njihovo gibanje je bolj usklajeno, hkrati pa imajo močnejše srce in večjo pljučno kapaciteto. Sicer sta QG in TJQ čudovita oblika gibanja, ki povezuje um s telesom in daje občutek pomirjajoče vitalnosti.
Z začetnim in nadaljevalnim tečajem pričnemo 6. oktobra, v Vrtcu Kurirček, Enota Tičnica, Gornji Logatec, z vadbo za starejše občane pa v četrtek, 2. oktobra, ob 9.30 do 10.00, v prostorih Doma starejših občanov Logatec.
Vadbi se lahko priključite kadar koli, tudi med letom.
Prisrčno vabljeni!
Milan Doganoc