SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LV (49) Štev. (Nc) 42-43
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 31 de octubre - 31. oktobra 1996
m
CAS ZA RESNO ALTERNATIVO
Simbolni dogodek, ki bo v nedeljo zaznamoval konec iztekajočega se tedna, z njim pa tudi napovedal veliki finale predvolilne tekme, je bržkone vsakoletna komemoracija od Brezarjevem breznu, v Kucji dolini, nedaleč od urbane Šiške. Tam spijo zverinsko pobiti ljudje, ki jih je medvojna kataklizma pač postavila na „napačno" stran’ zgodovine. Morija, kakršna se je dogajala one jesenske dni v neposredni bližini našega glavnega mesta, se lahko primerja le z najbolj morastimi sanjami. Celo strahote „Oswiecima" zatemnijo pred živalsko brutalnostjo, s kakršno so na Mačkov in Ribičičev ukaz tedaj pobili več tisoč ljudi. Ranjenci, ki jim je trepetajoče življenje ugasnilo pod detonacijami dinamita, ko jih je zločinska roka nemogoče zalučala na dno Brezarjevega brezna, mladi ljudje, ki jim nikakor še ni bilo jasno, kakšnega zla je življenje sposobno, vsi ti so nepokopani mrtveci sodobne Slovenije. Vanje zre Antigona poslavljajočega se stoletja: zre, obtožuje in sprašuje.
Antigona zre. Njeno oko razbira, da slovenska mesta temeljijo na kosteh, slovenska zgodovina pa na neporavnanem dolgu. Vidi, da ideja sprave, kakršno je dobronamerno od podpori širših institucij oblikovana prva Demosova vlada, doživlja poraz za porazom, bolj ko se razpirajo davne rane. Celjski Golovec, Teharje, Brezarjevo brezno, in tako naprej v brezštevilnost, tja od dveh stotisočev pobitih, vse to so nemi kantoni, ob katere zadeva slovenska ideja o spravi.
Zato pa Antigona obtožuje in sprašuje. Obtožuje brezbrižnost vseh, ki se jim žvižga povojno izživljanje, od levih parlamentarcev do premnogih institucij civilne družbe. Poslanci levih skupin v državnem zboru so vsakič, ko so se izrekli za „amnezijo povojnega dogajanja", napravili grob prekršek zoper občecivilizacijsko normo, brez katere tudi v moderni Sloveniji ne gre. Institucije civilne družbe, ki temeljno pozornost namenjajo vsem sklopom vprašanj, od tega, kakšno bo število in kakšna vzgoja pasemskih psov, pa do konzumofilije, kakršno poznamo pod krilatico „varstva potrošnikov", vse to so dokazi bistvene oslepelosti človeka, ki je pozabil na zlo v sebi in bližnjem.
Pozabil, da se to zlo lahko v hipu razplamti in opravi svojo uničevalno nalogo.
Zato pa Antigona sprašuje. Sprašuje, koliko časa še? Koliko časa še bo v Sloveniji na oblasti grob cinizem, ki se enkrat moti v številu pobitih, drugič pa si čelo ole-pi s številko 2000 ter misli, da bo izza njega manj neumnosti kukalo v tretje tisočletje. In si jara gospoda naredi še modro „štri-han" avtobus, v katerem se spoštovano maloumje veselo razkazuje Ljubljančanom. Pa kaj, ko ti še od Prešerna sem vedo, da je hiba toliko bolj plemenita, kolikor več ljudem se bo „postabila na jogled". Zatorej koliko časa še? Koliko časa še bomo ločeni od temeljnega razmerja, ki opredeljuje človekovo bivanje v Svetu, predvsem pa določa njegovo razmerje do sočloveka.
Odgovor dobromislečih je deseti november. Ta datum je v resnici prelomnica, ki naj vrne Slovenijo iz območja cinizma in poceni demagogije v zdravo, moralno in ekonomsko stvarnost. Vendar je deseti november določen z marsičem. Najprej z bistvenim prelomom, ki zadeva odrekanje ideologiji, v imenu katere se je po vojni pobijalo. To je odrekanje „materi Partiji" ter njeni prikriti „hčeri", Udbi. Žalostno je, da so doslej izjavo o nesodelovanju s to cenjeno familijo podpisali le kandidati ene stranke. Ni naključje, da ima ta stranka zato v svojem imenu najlepše ime celotne govorice. Drugi sramežljivo molčijo, slovenska pomlad je pač najšibkejša tam, kjer je najglasnejša. Najbolj kričeča pomladna stranka noče ali pa ne more prisiliti svojih kandidatov, da bi prestopili rubikon in podpisali izjavo o nesodelovanju z Udbo ali pa ods(ppili od kandidature.
Zato rože slovenske pomladi „cvetijo mokro", kot bi rekel Prešeren. Zato se ne ve, bo lice Antigone po desetem novembru suho ali se bodo na njem še naprej lesketale solze bratomorne vojne in neodpuščanja. Zato se je bati, da bi praznik dejanj spet ne prevpile še bolj prazne besede, kot se je na Slovenskem dogajalo pol stoletja.
Res je čas za resno alternativo!
Boštjan Turk
„Slovenec" 27.X.
Napad na hišo člana sveta SKD
Na hišo predsednika Slovenskega kmečkega gibanja pri SKD, člana sveta krščanskih demokratov (SKD) in občinskega svetnika Janeza Šušteršiča v Seničici pri Medvodah smvčeraj okoli ene zjutraj še neznani storilci izvedli napad.
Storilci so se do poslopja omenjenega visokega funkcionarja SKD ponoči pripeljali z dvema avtomobiloma, od katerih je eden imel ljubljansko registracijo, prerezali elektične napeljave, ki vodijo do hiše ter z opekami obmetavali hišo in pri tem uniči-Policija storilcev za zdaj še ni
V SKD so resno zaskrbljeni nad zadnjimi dogodki, saj so tudi nekateri prejeli grožnje za fizično obračunavanje, kljub temu pa v tem predvolilnem času pozivajo k treznemu razmišljanju.
Predsednik SKD Lojze Peterle je v izjavi za javnost poudaril, da pojmuje napad na člana vodstva stranke kot napad na celotno SKD, vendar se stranka ne bo pustila ustrahovati, saj velika večina Slovenk in Slovencev ostro obsoja tak vandalizem, ki kvari ugled Slovenije in demokracije.
Slovenec, 28. X.96
Obvestilo Veleposlaništva Republike Slovenije v Argentini slovenskim državljanom o izvedbi parlamentarnih volitev
Veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Aires obvešča vse slovenske državljane, ki stalno ali začasno živijo v Republiki Argentini, da bodo volilne komisije v Sloveniji začele 26.10.1996 pošiljati prijavljenim volilcem volilni material.
Za veljavno glasovanje morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
— izpolnjeni glasovnici mora biti priložena potrjena volilna karta, ki jo bodo vo-lilci prejeli z volilnim materialom. Za potrditev volilne karte se mora volilec osebno zglasiti pri uradnem ali pooblaščenem predstavniku veleposlaništva Republike Slovenije v Buenos Airesu ter predložiti volilno karto v potrditev.
Potrjevanje volilnih kart bo potekalo po naslednjem razporedu:
BUENOS AIRES:
— na Veleposlaništvu Republike Slovenije (Olazžbal 2060, Cap. Fed.) bodo potrjevali volilne karte dr. Janez Žgajnar, Tomaž Miklavčič in Teresa Tomažin. Potrjevanje bo potekalo od 26.10.1996 do vključno 10.11.1996 vsak dan (tudi v sobotah in nedeljah) od 10. do 18. ure.
— v Slomškovem domu (Castelli 28, (1704) Ramos Mejia) bo volilne karte potrjeval g. Božidar Fink, in sicer vsak dan od
1.11.1996	do vključno 8.11.1996 od 18,30 do 20,30, v nedeljo 3.11.1996 pa od 10. do 12. ure.
— v Hladnikovem domu, Društvo Slovenska vas (Msgr. J. Hladnik 3970, (1826) Rem. de Escalada), bo potrjeval volilne karte dr. Andrej Fink 1. in 2.11.1996 od 18. do 20. ure in v nedeljo 3.11.1996 od 10. do 12. ure.
— v Slovenskem domu v San Martinu
(Itde. A. J. Campos 129, (1650) San Martin) bo dne 5.11. in 6.11.1996 od 18. do 20. ure potrjeval volilne karte dr. Andrej Fink.
— v Bemalu, Sociedad de socorros mu-tuos (Cerrito 938), bo potrjeval volilne karte dr. Andrej Fink 3.11.1996 od 18. do 20. ure.
— v Slovenskem podpornem društvu „Triglav" (M. Porcel de Peralta 1458, (1408) Bs. As.) bo potrjeval volilne karte častni konzul Republike Slovenije g. Herman Zupan, in sicer 3.11.1996 od 18. do 20. ure.
— v „Našem domu" v San Justu (H.
Yrigoyen 2756, (1754) San Justo) bo dne
3.11.1996	od 9. do 12. ure ter 6.11.1996 od
19.	do 21. ure potrjeval volilne karte častni konzul Republike Slovenije g. Herman Zupan.
— v Društvu Slovenska pristava v Mo-ronu (Republica de Eslovenia 1851, (1712) Castelar) bo dne 5.11.1996 od 19. do 21. ure potrjeval volilne karte častni konzul Republike Slovenije g. Herman Zupan.
MENDOZA:
— v Slovenskem domu (Urquiza 339, (5500) Mendoza) ,bo dne 4. in 5.11.1996 od
17. do 21. ure potrjeval volilne karte inž. Jože Šmon.
SAN CARLOS DE BARILOCHE:
— volilne karte bo potrjeval Tomaž Miklavčič dne 5. in 6.11.1996 predvidoma v večernih urah. Kraj in čas potrjevanja bosta sporočena naknadno.
ROSARIO:
— v Slovenskem društvu Triglav (Mitre 3924, Rosario) bo volilne karte potrjeval g. Emilio Žigon in sicer 4.11. in 5.11.1996 od
18. do 20. ure.
Volilci lahko izročijo glasovnico (v zaprti kuverti) in volilno karto neposredno veleposlaništvu ali pa pooblaščencem, ki jo bodo izročili veleposlaništvu, lahko pa jih pošljejo neposredno volilni komisiji tudi sami.
Veleposlaništvo opozarja volilce, da morajo glasovnice prispeti na volilno komisijo najkasneje do ponedeljka 11.11.1996 do
12.	ure. Glede na to, je veleposlaništvo že poskrbelo, da bo glasovnice, ki bodo prispele na veleposlaništvo RS v Buenos Airesu do četrtka, 7.11.1996 do 12. ure, odposlalo v Slovenijo po diplomatskem ktirirju z namenom, da bodo prispele na volilno komisijo pravočasno.
V Buenos Airesu, 16.10.1996
Prof. dr. Janez Žgajnar veleposlanik
m
Zdaj je čas za resnico!
Na grobišču v Kucji dolini nad Podutikom je bila včeraj žalna komemoracija za žrtve povojnega komunističnega nasilja, ki so bile pobite od Brezarjevem breznu.
Pred začetkom slovesnosti so Marijan Schiffrer, Ignac Polajnar, Andrej .Umek in Boštjan Turk v im.mu SKD položili venec v spomin na vse žrtve. Maševal je podutiški župnik Zadnik in več kot 500 zbranim jpo-vedal besede upanja in ne zamere, jeze ali sovraštva.
Govoril je tudi Ignac Polajnar, ki na državnozborskih volitvah kandidira na listi SKD. Dejal je, da se žrtve Brezarjevega brezna spominjamo med drugim zato, da bi se lahko v Sloveniji spravili. Marsikdo v . teh dneh govori, da ga preteklost ne zanima. Vendar je resnico treba spraviti na dan. Resnica je polje sedanjosti, s katero je mogoče oblikovati prihodnost. Ko bomo resnico odkrili, bomo lahko z njo živeli tudi naprej. To je priložnost 2a sobivanje v različnosti.
Resnica medvojnega in povojnega dogajanja je vidna. Vendar je skrita pod steklenim zvonom. Tisti, ki imajo ključ, ga morajo dati, da bomo lahko odklenili pot do resnice. Dejstvo je, da so se zločini na slovenski zemlji po letu 1945 dogajali. Te hočejo zdaj nekateri imenovati napake. Njihov največji zločin je, da so poboje in grobove hoteli zamolčati. Slovenci moramo te zločine obsoditi, da bo Slovenija postala domovina za vse. Morda bo to nalogo opravil novi državni zbor. Misliti je treba tudi na tiste, ki so morali zaradi drugačnega prepričanja oditi v tujino, čeprav so bili s srcem vedno v domovini. „Ždaj je čas za resnico in čas, da se tisti, ki imajo ključ do resnice, nehajo sprenevedati," je poudaril Ignac Polajnar.
Grobišče so 4. oktobra 1994 razglasili za kulturni spomenik. Zdaj za njegovo vzdrževanje skrbi mesto Ljubljana, in sicer na pobudo svetnikov SKD.
Slovenec, 28.X.96
Ijff m
Katica Cukjati
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Predsednik Zedinjene Slovenije Marjan Loboda, je 3. okt. na Ezeizi sprejel in v imenu ZS pozdravil koroške goste, jih peljal v Balantičevo in Slomškovo šolo, imel pozdravni nagovor na koncertu bratov Smrtnik v Slov. hiši. Z N. Olipom in N. Tolma-jerjem je obiskal Slov. srednješolski tečaj RMB, bil z njima in v imenu ZS na 20. obletnici blagoslovitve Svetogorske Matere božje v cerkvi sv. Rafaela ter z njima in župnikom Zundrom obiskal Marijino svetišče v Lu-janu. Obiskali so slovensko kapelo v kripti in imeli razgovor z rektorjem ba’zilike p. Likozarjem CM. S koroškimi gosti je bil na predstavitvi v San Martinu ter na poslovilni večerji v Našem domu. 17.10 se je od njih poslovil na Ezeizi.
Udeležil se je celodnevne prireditve 40. obletnice Našega doma v San Justu in imel v imenu ZS na slavnostni akademiji nagovor.
15.10. se je skupaj s tajnico ZS, Alenko Poznič, poslovil v imenu ZS na Ezeizi od Marjana Schiffrerja, ki je odpotoval v Slovenijo, kjer bo kandidiral za poslanca SKD v državni zbor ZS.
19.10. je na Ezeizi sprejel inž. 1. Bizjaka, bil z njim na sprejemu v Slomškovem domu in naslednji dan na razgovoru pri častnem konzulu g. Hermanu Zupanu.
V četrtek 10. oktobra je bila v Slovenski hiši redna seja odbora Zedinjene Slovenije pod vodstvom predsednika, Marjana Loboda in ob navzočnosti 12 članov izvršnega odbora. Vsak vodja referata je podal poročilo o delovanja odseka. Najvažnejša so bile:
Pred nami so volitve poslancev za državni zbor Republike Slovenije. Za vsakega izmed nas je to priložnost, da presodi delo dosedanjega državnega zbora in vlade, ki jo je ta zbor postavil, in izvoli novega.
Bog je človeka ustvaril svobodnega in odgovornega zase in za druge, odgovornega za svojo družino, svoj kraj, narod in dr žavno skupnost. Ker smo torej ustvarjeni kot svobodni in odgovorni ljudje, ne more nihče odločati o nas brez naše privolitve. Kot svobodni in odgovorni imamo dolžnost preverjati in ocenjevati delo oblasti.
Volitve so najbolj osnovna in vsem dostopna oblika soodgovornosti za skupno dobro. Svojo državljansko zrelost pokažemo s tem, da skupaj z drugimi odločamo o sebi in svoji prihodnosti. Zato volimo tiste, katerim zaupamo, da nas bodo dobro zastopali v državnem zboru.
Tej odgovornosti se ni mogoče izogniti. Kdor na volitve ne gre, prepušča odločitev o prihodnosti drugim, predvsem tistim, ki imajo drugačne poglede, vrednote in načrte. Koncil jasno poudarja: „Vsi državljani naj se torej zavedajo pravice, ki je hkrati dolžnost, da uporabijo pri volitvah svojo svobodo v prid skupne blaginje".
Slovenski škofje zato ob volitvah pozivamo vse vernike, naj izpolnijo svojo pravico in dolžnost ter se volitve udeležijo. Nobeno morebitno razočaranje ne more opravičiti izostanka. Če hočemo kaj spremeniti in izboljšati, lahko to storimo samo tako, da na volitve gremo in odgovorno volimo.
Dobro moramo premisliti in presoditi, koga bomo volili in na kaj bomo pri izbiri poslancev pozorni. Za vsakega državljana, posebej še verujočega, morata biti na prvem mestu poštenje in odgovornost za
France Vitrih, ki je vodja šolskega referata, je poročal o Slomškovi proslavi, o šolskem izletu 9. novembra ter o pripravah za šolsko kolonijo v Cordobo.
Kulturni referent arh. Jure Vombergar, je poročal o zadnjih obiskih s Koroške, katere so povabili člani Našega doma iz San Justa s sodelovanjem Zedinjene Slovenije.
Tiskovna referentka, ga. Pavlina Dobov-škova, je poročala o novi rubriki v Svobodni Sloveniji pod naslovom „Naša skupnost živi", v kateri bomo poročali o svojih in drugih dogodkih v naši skupnosti. Odsek bo pošiljal dopise časopisom v Slovenijo, v Celovec, v Gorico, Severno Ameriko, Kanado in Avstralijo, kakor tudi uradne, javne odgovore ali protestne izjave.
Tajništvo je poslalo pismo veleposlaniku dr. Žgajnarju, v katerem vprašuje, kdaj bomo predvidoma prejeli volilnice za volitve v Sloveniji, kdaj in kje bo možno ove-rovati podpise in voliti, da bodo volilnice pravočasno poslane v Slovenijo.
Predsednik poroča o obisku dr. Bogomira Štefaniča iz Kočevja, ki veliko ve o grobovih v Kočevskem Rogu. Prišel bo v soboto, 26. oktobra. V nedeljo, 27. t.m. bo navzoč na obletnici doma na Slovenski Pristavi. Obiskal bo rojake v Mendozi in Bari-ločah. Imel bo predavanje v soboto, 2. novembra v Slovenski hiši in v nedeljo, 3. novembra za mladino, prav tako v Slovenski hiši.
Delegat Jože Škerbec poroča, da bo proslava Kristusa Kralja (24. nov.) posvečena spominu na škofa dr. Gregorija Rožmana ob priliki 50-letnice montiranega procesa proti njemu v Ljubljani.
skupno dobro. Poslanska služba ni za to, da bi se poslanci z njo okoristili, temveč za to, da bi iskali za državo in vse njene prebivalce najbolj pravične, dobre in modre zakonske rešitve. Na osnovi dosedanjega dela moremo ugotoviti, katera stranka in kateri konkretni ljudje si najbolj zaslužijo naše zaupanje.
Izvoliti moramo oblast, ki bo znala reševati pereča gospodarska vprašanja, hkrati pa imela posluh za pravičnost, red, enakopravnost in solidarnost. Za obstoj in napredek naše države ni pomemben samo gospodarski razvoj, temveč predvsem pravičnost in poštenje, izobrazba in kultura, duhovnost in zdravo okolje. Posebej hočemo opozoriti na celovito spoštovanje človekovih pravic, med katerimi je prva pravica do življenja od spočetja do naravnega konca. Zato bomo volili tiste, ki so sposobni, da bodo ob gospodarskem napredku imeli čut za potrebe družin, posebno mladih, brezposelnih, ostarelih in invalidov ter omogočali primerno moralno vzgojo otrok in mladine.
Končno nam kristjanom ne more biti vseeno, kakšen odnos ima oblast do krščanskih Vrednot in koliko omogoča Cerkvi, da te vrednote oznanja in zanje vzgaja. Zato ne moremo voliti tistih, ki so proti sožitju med državljani ali kratijo pravice vernih. Zahtevamo, da se Slovencem po svetu omogoči realna možnost uspešne udeležbe na volitvah. Katoliška Cerkev ne pričakuje nobenih privilegijev, temveč samo pravico do svobodnega delovanja, pravico vernih državljanov do osebnega in občestvenega življenja in delovanja v skladu s svojo vestjo, uresničevanje pravic do svobodnega izobraževanja ter pravico staršev, da zagotovijo svojim otrokom ustrezno versko in moralno vzgojo.
Kot smo že omenili v prejšnji številki, je bivši minister za gospodarstvo Ca-vallo pričel svoj zmagoviti pohod po sodiščih, oziroma ga je nadaljeval. Le da od sedaj naprej še z večjo zagnanostjo. Ca-vallove resne obtožbe proti ministru za pravosodje Hassanu in proti notranjemu ministru Corachu so za javnost že nekako mimo. Sedaj se bo nadaljevalo na sodiščih - in morda čez mesece ostalo v pozabi in na mrtvem tiru, kot je to postala v Argentini že žalostna praksa.
CAVALLO V STALNEM NAPADU
V začetku preteklega tedna in v zvezi z znano afero IBM - Državna argentinska banka pa je Cavallo obtožil vsaj štiri važne bivše funkcionarje te ustanove, da so prejeli s strani IBM (svetovna firma za informatiko) visoke podkupnine. Še več, obtožil je sedanjega glavnega tajnika predsedništva in velikega Menemovega sodelavca Alberta Kohana, da je vedel za te podkupnine in morda še veliko več... Fotografije o zaskrbljenem Kohanu, ki so bile objavljene v časopisih, kažejo, da teh obtožb ni pričakoval. Po vsej verjetnosti pa je z uradne palače prišel nasvet, da je spričo številnih adutov, ki jih ima Cavallo v svojem žepu, najpametnejša politika ostati miren, krčevito še držati politične funkcije ter se čim manj spuščati v debato z bivšim ministrom. Kohan je v prvem hipu le utegnil izjaviti, da je prvi in glavni odgovorni za tiste administrativne oddelke," kjer se je zgodilo toliko gospodarskega kriminala, sam Cavallo. Pra-vtako da če je že pred enim letom vedel, kakšen je bil način in potek te bančne korupcije in ni ukrenil ničesar, je sokriv tega delikta. Seveda je Kohan tudi zanikal, da bi bil kdajkoli na tekočem o tej zadevi.
V čem je pravzaprav bistvo škandalozne pogodbe med pojetjem za informatiko IBM (s glavnim sedežem v ZDA) in Centralno banko? Ob modernizaciji, informatizaciji ter centralizaciji argentinskega bančnega sistema (vključujoč številne bančne podružnice) so se bančni funkcionarji obrnili na različna podjetja, da bi pripravila primeren informatizaci-jski program ter še druge vrste usluge v zvezi z njim. Po legalno predpisanem načinu je ta izbira potekala z licitacijo. Pri licitaciji je bilo izbrano podjetje IBM kot tista firma, ki je ponudila najboljše pogoje v vseh ozirih, posebno kar se tiče cene. Sčasoma pa se je ugotovilo med drugim, da je samo podkupnina od IBM znašala nad 35.000.000 dolarjev. Koliko pa je bil dražji program, je še vedno skrivnost. Zakaj je bila potem takem izbrana IBM? Ker je plačala visoko podkupnino tistim, ki so to odločali! Kdo pa je tisti funkcionar in s kom vse je delil te „dodatne honorarje"? Sodnijska raziskava ne bo lahka, saj vemo, da spretni goljufi in podkupljena zlepa ne pustijo za sabo dokazov, kar združeno s slepomišenjem in žongliranjem legalnih postopkov in zakonov ter osebnimi interesi okoriščenih funkcionarjev postane sila zapletena zadeva.
Vse verujoče vabimo, da v teh dneh podvojite svojo molitev za domovino in za tiste, ki bodo v prihodnosti posebej odgovorni zanjo.
Ljubljana, 21. oktobra 1996.
Alojzij Šuštar,
predsednik Slov. škofovske konference
ZAPLETENA POT PODKUPNINE
Zaenkrat je sodnikom znano le to, da je denar za podkupnino romal pod imeni firm, ki so obstajale samo na papirju, navidezno legalno iz Argentine v Uruguay, iz Uruguaya nazaj v ZDA, od tam pa v Švico. Kdo je pa pooblaščen, da dvigne ta denar? Tu smo pa pred veliko u-ganko, za katero ne vemo, če bodo pustili, da se bo sploh kdaj rešila.
Domingo Cavallo zagotavlja, da je „skoraj „prepričan, da je to bivši podpredsednik predsedniškega tajništva, Juan Carlos Cattaneo. Ne zveni preveč prepričljivo tisti „skoraj prepričan". Nekateri so gotovi, da ima bivši minister za gospodarstvo marsikatere dokaze, ki jih zaenkrat ni vrgel v javnost. Drugi mislijo, da je vse le neke vrste maščevanje nad predsednikom. Tretji pa so mnenja, da je to le neke vrste samoobramba - izsiljevanje bivšega ministra, ki ima vrsto sod-nijskih obtožb nad sabo.
Trenutno pa ima Cavallo v šahu vrsto državnih funkcionarjev s predsednikom Menemom vred, pa čeprav se ti obnašajo, kot da se ničesar ne dogaja. Kot prvi korak je Menem odločil, da bodo od sedaj naprej na srečanjih kabineta prisotni samo ministri, glavni tajnik predsedništva in šef kabineta. Vzrok temu je dejstvo, da je vse, kar se je govorilo na teh sejah, celo v detajlih in v sekundah bilo servirano časnikarjem. (Pravijo, da smo ženske klepetulje?!)
Med ljudmi pa se čedalje bolj utrjuje misel, da so sumljivi vsi, ki imajo važna vladna mesta. Cavalla so se pričeli bati celo stari prijatelji. Španski rek pravi: „Genio y figura hasta la sepultura,,. V zagnanosti, ki je značilna za Cavalla, se lahko zgodi, da gre predaleč s svojimi grožnjami in bo ostal popolnoma sam -in oddaljen od možnosti kandidiranja za predsednika leta 1999 ali za katerokoli drugo mesto.
Neverjetno je, da neka država, ki želi vstopiti v „prvi" svet, dopušča tak teater na političnem pozorišču. Kaj je za kulisami?
ALI BO PREDSEDNIK OSTAL BREZ TAJNIKOV?
Tako kot je v škandalu IBM - Državna argentinska banka vpleten šef predsedniškega tajništva Alberto Kohan, je v aferi Guillermo Coppola o trgovanju in tihotapstvu z mamili ter s pranjem umazanega denarja vpleten privatni Me-nemov tajnik Hernandez. Kaj imajo za nekatere osebe tako privlačnega državne funkcije, da ni škandala, ki bi jih premaknil z njihovih sedežev? Skrb za ljudski blagor verjetno ne, prestiž vlade in same države, katero na neki način zastopajo, tudi ne. Drugače bi jim dostojanstvo narekovalo, da se vsaj začasno poslovijo od svojih privilegijev in uredijo svoje legalne in privatne zadeve.
V zvezi s trgovanjem mamil na mednarodni ravni je sodnik Bernasconi odločil preventivni pripor Coppoli. Naslednjo besedo bo imelo Višje zvezno sodišče. Vršilo se je že nekaj spektakularnih postopkov, hišnih preiskav in zaplemb. Dejstvo, da so se začeli zanimati za ta kriminalni proces italijanski državni tožilci, da bi ugotovili morebitno povezavo obtoženca Coppole z italijansko mafijo, je sicer po eni strani žalostno, a nehote daje ljudem neko zagotovilo, da bo kazenski postopek bolj resen ii) da bo morda celo uspešen.	f
Izjava slovenskih škofov ob volitvah 1996
—     —    — ---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Pogovor z Ivom Bizjakom, varuhom človekovih pravic, na njegovem obisku v Buenos Airesu, kjer se je udeležil svetovnega kongresa ombudsmanov
Gospod Bizjak, mi lahko opišete svojo življenjsko pot?
Če začnem pri rojstvu: rojen sem bil v Kranju in vse življenje živim na Zgornji Beli pod Storžičem. V Kranju sem končal gimnazijo, potem pa sem študiral tehnično matematiko na univerzi v Ljubljani. Mo: goče je ravno ta študij ena od zanimivih postaj na moji življenjski poti, vsaj z zornega kota moje sedanje dejavnosti. Tisti čas sem se namreč intenzivno udejstvoval v katoliškem študentskem gibanju. Bil sem tri leta in pol tajnik Medškofijskega odbora za študente in trdim, da je ravno študentsko gibanje v tistem času precej široko in za tedanje razmere intenzivno pripravljalo prihodnje izobražence tudi za kakšno družbeno delovanje, čeprav takrat še nismo mogli računati, da nam bo kdaj omogočeno kaj bolj dejavno poseči v družbeno ali ožje politično življenje. Po diplomi iz matematike sem se praktično ves čas ukvarjal z računalništvom, konkretneje z računalniškim vodenjem procesov, v kasnejšem obdobju sem imel tudi neko vodstveno vlogo v tehnični ekipi; seveda pa višje direk-torovanje takrat ni bilo možno za človeka s takšno duhovno usmeritvijo, kot je bila moja.
Kako ste prešli v politično delovanje?
V politiko v ožjem smislu sem pričel vstopati leta 89, ko sem bil že od začetka pri stranki SKD, postal sem predsednik Občinskega odbora v Kranju, precej sem prispeval k organiziranju stranke na Gorenjskem in bil na prvem kongresu izvoljen tudi v Svet SKD. Na volitvah leta 90 sem kandidiral v Zbor občin, kjer je bil v veljavi večinski sistem in sem bil že v prvem krogu izvoljen. V tem zboru pa - to je bila nekaka preokretnica v mojem življenju -sem bil pozneje izvoljen za predsednika. Tedaj je bilo vprašanje, kdo se je pripravljen tudi poklicno odločiti za politko. To mi je dalo precej misliti in potreboval sem nekaj časa, preden sem se za to odločil. Dve leti sem deloval v tem zboru, v Skupščini, deloval v ustavni komisiji in na koncu postal na predlog stranke SKD predsedniški kandidat za volitve leta 92. To je bila svojevrstna izkušnja iz več razlogov. Vedno se bom spominjaj številnih stikov z ljudmi, tudi v precej odročnih slovenskih krajih, ki so bili zame izredno dragoceni. Razgovori z njimi so mi še danes kdaj pred očmi pri ■nojem sedanjem delu. Pri kandidaturi za Predsednika tako ali tako ni bilo posebnega upa zmage, vendar sem zadovoljen z doseženim razultatom - 22% je v tistih razmerah lepa številka, čeprav je bil tedaj marsikdo razočaran. Storil sem, kar se je dalo, po tej plati si nimam kaj očitati, žal pa je bilo razmerje in moč med kanididati tSko, kot se je pozneje pokazalo.
Kako ste pozneje postali notranji minister?
Zaradi kadidature za predsednika nisem kandidiral za Državni zbor; sledi kratka pavza, potem pa sem bil določen za ministra za notranje zadeve v vladi, ki je bila Postavljena po volitvah. To je bilo zelo dinamično obdobje mojega življenja. Na tem mestu sem bil v skrajno zapletenem obdobju, ko se je po eni strani kazala vsa *eža preteklosti, ki je udarila na dan, ko smo dodobra zaživeli svojo samostojnost, Po drugi strani pa sd se pokazala tudi nekatera odprta vprašanja iz bližnje preteklosti iz obdobja po prehodu leta 90 začela ka-*ati svoje zobe in se začela izrazito zaostro-vati deloma tudi preko mesta ministra za
notranje zadeve. Zaradi vsega tega je bilo moje delo in moje ministrstvo pd drobnogledom in to je bil eden od razlogov, da sem tedaj, ko so neki policisti - sicer v svojem prosten času - storili tisto, česar ne bi smeli nikoli, namreč oropali nekega človeka v tuji državi, ponudil odstop s tega mesta. Mislim, Ida je bilo to konsekventno dejanje; ves čas, kar sem bil na tej funkciji, sem si prizadeval, da bi policija strogo spoštovala zakonitost, človekove pravice, da bi bila korektna do državljanov, ta dogodek pa je bil v izrazitem nasprotju z mojo usmeritvijo.
Kasneje pa ste postali slovenski ombudsman?
Konec leta 94 pa sem bil izvoljen na sedanjo funkcijo varuha človekovih pravic. Pobudo za to je dala stranka SKD, predlagal me je predsednik republike kot edini možni predlagatelj in s krepko dvotretjinsko večino vseh poslancev sem bil tudi izvoljen.
To je nova služba tudi pri nas v Argentini. Nam lahko opišete, v čem obstaja in kakšno je vaše delo?
Zanimivo je, da je ta institucija v Ar-gentnini tako stara ali če hočete, tako mlada kot v Sloveniji. Po svoji izvolitvi sem začel iz nič, nisem imel ne prostorov ne organizacije, ki bi mi omogočala delovanje. Bistvo te institucije je, da se bavi z razreševanjem konfliktov med državo in posameznikom, se pravi, vse nepravilnosti, ki jih posamezniku povzroči kak državni, občinski organ ali nosilec javne oblasti, spadajo v pristojnost institucije varuha človekovih pravic. V tem času sem moral zelo pogosto pojasnjevati, kaj je v naši pristojnosti in kaj ni. Ljudje so se namreč obračali name z vsakovrstnimi problemi. Nekateri so bili brez dvoma taki, da ni bilo kaj storiti; če navedem primer: če kdo ni bil zado-vo-ljen s sodno odločbo, temu tudi jaz nisem mogel pomagati, svetoval sem mu lahko le, na kakšen način naj izpodbija takšno odloč-bo. Ali če je prišlo do prepirov in sporov med sosedi, znotraj družine. Marsikdaj pa sem jim lahko svetoval, na koga se lahko obrnejo. Ravno ta svetovalni del, informiranje ljudi, kakšne so njihove pravice, zajema kar precejšnji del naše dejavnosti, čeprav to ni naš bistveni namen. Ljudje o svojih pravicah malo vedo in tudi malo o načinu delovanja državnih organov, o možnostih, ki jih imajo v posamzeznih postopkih in podobno. Mi smo uvedli tudi brezplačni telefon, kamor se ljudje lahko obračajo s vprašanji, željami za nasvete itd.
Lahko se pritoži samo privatnik ali tudi kaka ustanova?
Na varuha se lahko obrne vsakdo, če gre za kršitev človekovih pravic ali za drugo nepravilnost. Če se name obrača društvo ali podjetje, ni razlog, da bi avtomatsko zavrnil tako vlogo.
Ali je vaša naloga samo svetovanje ali se lahko tudi pritožite ter iščete pomoči pri državi?
Doslej sem govoril več o primerih, kjer ni podana naša pristojnost. Tam, kjer pa kaže na nepravilnost, najprej uporabimo vse možnosti, da dobimo informacije od državnih organov ali vpogled v vse spise, lahko pokličemo razne državne organe, da od njih zvemo pomembne informacije in na osnovi vsega tega presodimo, ali gre za nepravilnost. Če gre za to, potem imamo
možnost dati predlog državnemu organu, kako odpraviti to nepravilnost, ali mnenje, kako bi bilo treba postopek pravilno peljati, da bi bile spoštovane pravice posameznika, lahko podamo tudi svoj predlog za spremembo kakega predpisa, lahko celo v imenu prizadetega vložimo ustavno pritožbo in lahko sprožimo postopek za oceno ustavnosti ali zakonitosti posameznega predpisa pri ustavnem sodišču. To so naše pristojnosti, ki so v primeri z drugimi državami skoraj najširše. Seveda pa neposredno spreminjati odločitev drugih organov ne moremo.
Koliko je v vašem uradu ljudi, ki se s tem bavijo?
Skupaj z menoj in tremi namestniki, ki jih je imenoval parlament na moj predlog, nas je vseh skupaj 20. Verjetno se bomo sčasoma razširili še z dvema ali tremi sodelavci.
Koliko ste lahko rešili takih problemov?
Zadev, ki niso spadala v našo pristojnost, je bilo praktično polovica. To ne pomeni, da smo s temi vlogami kar na kratko opravili. Včasih je bilo treba, da smo ugotovili dejansko stanje, še več dela kot tam, kjer je šlo za očitno napako, kjer je bilo treba zgolj intervenirati ali podati svoje mnenje. Drugače pa uspešnost še najbolj sodim po tem, da dobivam kar veliko število zahval, zato mislim, da smo v danih okoliščinah kar uspešni, kar ugotovimo tudi v primeru, kadar do konca spremljamo našo intervencijo.
Zakaj ste prišli v Argentino?
V Buenos Aires sem prišel na šesti svetovni kongres ombudsmanov, ki je bil tu od
20.	do 24. oktobra. Bilo nas je nad 600 udeležencev iz 85 držav. Omenim še, da sem bil na kongresu izvoljen v vodstvo tega združenja kot eden od štirih predstavnikov Evrope. Glede na to, da je bilo kandidatov precej več kot prostih mest, štejem to za osebni uspeh kot tudi za priznanje naši državi.
Kaj ste se tam menili? Ste izmenjavali mnenja, načrtovali smernice?
Poleg obravnave določenih tem, ki so vnaprej dane, so takšna srečanja predvsem priložnost za osebni razgovor med kolegi. V teh dveh letih sem se seznanil z velikim številom svojih kolegov, zlasti koristni so stiki s kolegi v Evropi, ker imamo primerljive sisteme. Taka prilika je koristna, kr človek na začetku svojega delovanja išče • najboljše oblike delovanja, po drugi strani pa je mu tudi neke vrste opora, saj znotraj države nimam nobene podobne institucije, na katero bi se pri svojem delu lahko oprl oziroma z njo izmenjaval izkušnje.
Kako pa se drža m odziva na vaše intervencije?
Zaenkrat naletim pri posameznih primerih na dober odziv, kjer gre za posamezno napako. Imamo pa vrsto sistemskih težav, nepravilnosti, ki izredno otežujejo delo. Ena od teh so dolgotrajni postopki pred številnimi sodišči, kot tudi nekateri pravni postopki. Jasno je, da tu ni mogoče veliko storiti. Lahko seveda interveniram, ko nekdo pravi, da se njegova zadeva obravnava že dolga leta, pa se zadnji dve leti ni nič storilo; takrat je naša intervencija uspešna. Če pa je nekdo vložil svojo tožbo, ki gre po pričakovanem redu, ne moremo kaj
dosti storiti, razen če gre za utemeljene razloge. Druga takšna sistemska nepravilnost je ne-prilagojenost in nedorečenost obstoječe zakonodaje. Ta je znešena iz vseh vetrov. Nekaj je je še iz bivše stare skupne države, nekaj je je bilo sprejete pred osamosvojitvijo, nekaj ob njej, nekaj kasneje; potrebno bi bilo najprej popraviti nekaj bistvenih zakonov, ki veljajo še iz nekdanjega obdobja socialističnega samoupravljanja, npr. zakon o temeljnih pravicah in delavskih razmerij, ki je za delavce izjemno pomemben, ki pa tak kot je predstavlja izredno slabo osnovo zavarovanja pravic delavcev.
Po drugi strani pa bi bilo treba tudi v novi državi sprejeto zakonodajo temeljito preverjati z vidika medsebojne usklajenosti, odpravljati napake, ko nastanejo v posameznem zakonu luknje, bodisi ker ne upošteva celotnega življenja in najrazličnejših suituacij, ki se lahko pojavijo. Tretji problem pa je socialna stiska kar znatnega dela ljudi v Sloveniji. Čeprav dajemo precej proračunskega denarja za reševanje problemov od brezposelnosti do socialne pomoči, pa vendarle v obstoječi zakonodaji nekateri padejo skozi sito zakonov. Posebno težko iščemo načine, kako takim pomagati.
Ste prišli v stik kaj s Slovenci v Argentini?
Seveda sem se že vnaprej odločil, da se na kraju samem seznanim, kolikor se pač bo dalo, s tem, kako tukaj živijo Slovenci. Na hitro sem se seznanil z vami in vašimi društvi v Buenos Airesu. Moj vtis je, da je tukaj slovensko živlnjenje izredno živo in vsega občudovanja vredno; tu sem se počutil zelo domače in to je mogoče najkrajša ocena mojih vtisov med Slovenci tu v Argentini.
Bi želeli še kaj pripomniti?
Tudi Slovenci v Argentini, če so mnenja, da slovenska država v odnosu do njih ravna narobe, se lahko obrnejo name, drugače pa bi jim zaželel toliko vztrajnosti, prizadevnosti, pa tudi vedrine, ki sem jo zasledil in začutil med svojim obiskom.
Hvala lepa za pogovor.
Pogovarjal se je Tine Debeljak
i mmmm mmm. mmmmm
IZ SLOVENIJE
STAVKA
Zveza svobodnih sindikatov (ZSSS) in Pergam sta v četrtek, 24. oktobra pripravila enourno splošno opozorilno stavko zaradi enostranske odpovedi splošne kolektivne pogodbe in panožnih kolektivnih pogodb s strani delodajalcev. Stavka je po prvih zajela 200.000 članov ZSSS in nekaj več kot 40.000 članov sindikata Pergam. Splošni opozorilni stavki pa so se za eno uro pridružili tudi Neodvisni sindikati Slovenije s sedežem na Ptuju, ki štejejo približno 8.000 članov.
RATIFIKACIJA
Evropski parlament je na plenarni seji v Strasbourgu, 24. oktobra, ratificiral evropski pridružitveni sporazum med Slovenijo, in Evropsko zvezo. Poslanci so glasovali z dvigom rok in glasov niso preštevali, saj je bila dosežena potrebna navadna večina za zeleno luč sporazumu, ki Sloveniji pode-lju-je status pridružene članice Evropske zveze.
L
5^3©£L;\W 03 tfCDGQ E®LLQB0
NISMO POLITIČNI DROBIŽ
Govor predsednika NSKS Nanteja Olipa v Našem Domu
Prinašam vam prisrčne pozdrave s Koroške, osrčja slovenstva ob knežjem kamnu, Miklove Zale, kralja Matjaža, pozdrave vseh dolin, Roža, Podjune in Zile.
Ponošen in srečen sem, da smem to storiti kot predsednik NSKS, politične organizacije koroških Slovencev, katere glavna naloga je skrbeti za to, da ustvarimo na Koroškem čim boljše pogoje za razvoj slovenske narodne skupnosti.
NSKS kot organizacija je dobil z lanskoletnimi volitvami novo, širšo osnovo, t
Prvič v povojni zgodovini smo imeli koroški Slovenci možnost, da izvolimo svoje politično zastopstvo v tajnih, neposrednih in demokratičnih volitvah. S tem smo storili zgodovinski korak, ki naj bi pomagal premostiti politično in ideološko razdvojenost koroških Slovencev, ki je vse od 2. svetovne vojne naprej narodni skupnosti škodovala, jo cepila, oslabila in največ doprinesla k temu, da smo postali politični drobiž v Avstriji in lutke v igrici političnega enoumja v prejšnji Jugoslaviji.
Presenetljivo veliko naših ljudi se je udeležilo teh volitev, NS ima izvoljeni 60-članski slovensko — koroški parlament, ZNP, in prvega, neposredno od pripadnikov narodne skupnosti izvoljenega predsednika.
Temu načinu demokratične izvolitve zastopnikov interesov koroških Slovencev se je uprla le v levo usmerjena ESO, pri kateri je obveljalo očividno geslo: volitev, ki jih ne zmagamo in ki bi ogrožale oblastniške strukture ter podrle kako ideološko zavetišče, se ne udeležimo. Takega postopanja razvite demokracije ne poznajo in so zgovoren preostanek totalitarnih sistemov, ki pa v današnji Evropi po padcu berlinskega zidu niso več aktualni. Zato so se oprijeli novih pojmov, začeti z modernejšim načinom sprenevedanja, ki v koroški stvarnosti zgleda sledeče: ESO zagovarja integracijo v politične stranke, na mesto narodne zavesti stopa pojem bledikaste multikulturnosti, na mesto enakopravnosti pa sožitje za vsako ceno, ki gre jasno na račun šibkejšega, to pa je slovenske narodne
SLOVENCI V ARGENTINI IN NA KOROŠKEM
SLAVNOSTNI GOVOR NUŽEJA TOLMAJERJA
skupnost. To je čista asimilacijska politika, v katero so nas doslej silili le nemški nacionalni krogi. Nikdar pa nismo imeli opravka s takim samo-ponižanjem znotraj narodne skupnosti.
Ta politika ESO med kroškimi Slovenci nima dosti zagovornikov, zato pa jo tembolj pozdravljajo koroški in avstrijski politiki, delno oporo pa ima tudi še v Sloveniji.
Z RS ima redne stike in dobre odnose tudi NSKS in zlasti politična stranka koroških Slovencev, Enotna lista. Pod okriljem EL smo koroški Slovenci zastopani v skoraj vseh južnokoroških občinah v občinskih odborih, — tudi jaz kandidiram na listi EL v Selah, najbolj slovenske vasi južne Koroške in sem tam podžupan — Franc Jožef Smrtnik je občinski odbornik in član občinskega predsedništva v Železni Kapli. Le kar dosežemo sami, to imamo, podarjenega ni.
V vprašanju skupnega, demokratično izvoljenega zastopstva ima NSKS podporo EL, največji uspeh pri zasledovanju tega cilja pa smo dosegli v parlamentu RS, ki je skoraj brez izjem med poslanci sprejel re-solucijski tekst, ki urejuje odnose med RS in zamejstvom ter v polni meri podpira politiko NSKS „skupnega, demokratična izvoljenega zastopstva". To je edina pot, ki bo pomagala zagrniti jarke razdvojenosti med koroškimi Slovenci, je pa tudi edina priznana pot med demokrati, kako skupina izbere svoje zastopnike, ki so naposled legitimirani zastopniki njihovih interesov, opo-lnomočeni pogovorni in pogajalski partnerji s politiki v Avstriji kot tudi v Sloveniji. Na ta način se da graditi urejeno partnerstvo med'Koroško in Dunajem na eni, Koroško in Ljubljano na drugi strani. Ker od pripadnikov narodne skupnosti neposredno izvoljeni predstavniki niso strankarsko politični drobiž — temveč partner — v najboljšem primeru prijatelj — tega pa si želimo vsi, ki nosimo v sebi ponos slovenstva — bodisi to v Sloveniji, na Koroškem in kjerkoli v svetu, kjer Slovenci živimo:
Bogato košaro tega ponosa na slovenstvo in matično domovino Slovenijo ste nam, ki imamo srečo in čast bivati v teh dneh tu med vami, podarili prav vi.
Tu se počutimo kljub oddaljenosti od do-ma kot med brati in sestrami. Dovolite mi, da se vam zahvalim za vašo gostoljubnost, prijaznost, prijateljstvo in pozornosti, ki smo je deležni. Žahvalil bi se rad v lastnem imenu, v imenu NSKS ter v imenu vseh nastopajočih. Ponosni smo na vas.
Ob slavnostnem praznovanju 40-letnice vašega doma v San Justu vam izrekam vso priznanje in zahvalo za 40 let požrtvovalnega dela, polnega idealizma, samoodpo-vedi in prizadevanja za to slovensko skupnost tu v San Justu.
Zahvala velja vam vsem, ki ste doprinesli drobtine, prisrčna zahvala pa vsem, ki ste dajali in delili hlebe kruha, če smem uporabiti to prispodobo, da ste gradili slovensko skupnost, slovenski dom, nasičevali znance in sorodnike z ljubeznijo in medse-
Najprej prav prisrčen in iskren pozdrav s Koroške; bolj kot z besedami vam prinašamo pozdrav z našo skupno pesmijo — že melodija sama prihaja iz srca in se preliva v srce.
Kratek pogled na vojna in povojna leta nam nakaže kar nekaj stičnih točk, ki so nas — in nas še — povezujejo med seboj — tako vas v zdomstvu kot nas na Koroškem z vami.
Naše družine so občutile bridko usodo izseljeništva, pregnanstva, trpkost koncentracijskih taborišč, stisko uporniškega gibanja, poniževanje naroda. Mnogim ni bilo dano, da bi se vrnili na svoje domove, četudi opustošene.
Zato tudi mi koroški Slovenci vemo za bol in bridkost, ki vas je spremljala na begu iz domovine preko Koroške v tuje kraje.
Vetrinjski „križev pot" je rana našega naroda, ki še ni zaceljena — kot kristjani pa vemo, da nam je bratomorna tragedija porodila priprošnike pri Bogu.
Kljub trpljenju naši ljudje niso klonili — iz nič so ustvarjali tako na izobraževalnem kot na kulturnem področju. Naj naštejem samo nekaj dejavnosti, ki je vzklila v taborišču v Spitalu ob Dravi: od otroškega vrtca, osnovne šole, gimnazije in obrtne šole... pa tja do raznih gledaliških predstav... in kaj bi slovenski človek brez petja?
Velik del pregnancev — ustvarjalnih Slovencev — je moral po sili razmer iti po svetu — nesli so/nesli ste s seboj duhovne vrednote, zaklad materinega jezika, trdno voljo za preživetje in nepopisljivo ustvarjalno silo, katere sledove še lahko mi, vaši otroci in vnuki občudujejo in uživajo sadove. Danes, ko gledamo nazaj, lahko govorimo o „argentmskem čudežu". Podobno zaVzetost sem osebno videl in doživljal tudi
bojno pomočjo, obenem pa tešili lakoto bolesti po izgubljeni domovini.
Ne da se popraviti moralne in drugih škod, ne da se popraviti napak in krivic, ki nosijo teman pečat slovenske zgodovine kot črni ledenik pod Tronadorjem v Bari-ločah, izpod katerega priteče čista voda potoka, ki smo jih prijeli kot dota, da jo varujemo, oblikujemo, izpopolnujemo in jo neokrnjeno, obogateno, žlahtno izročimo našim potomcem.
Na nas mladih leži, da cvetoča roža slovenske besede in pesmi ne bo usahnila ne tu v Argentini, ne pri nas na Koroškem. Starši so nam izročili zaklad, ki je večji od vsakega premoženja, večji od gmotnih dobrin, močnejši od slepega sprenevedanja in skritega izgubljanja v anonimni družbi:
Ta je zaklad slovenske materine besede, to je zaklad vere v Boga in do bližnjega.
Bodimo dobri in skrbni vrtnarji v vrtu slovenskega naroda, s ponosom in ljubeznijo prilivajmo koreninam slovenskegaa drevesa, kjerkoli živi in rase, da bo lipa še zelenela.
Za vse prejete dobrote, za iskreno prijateljstvo, za vse, kar ste storili za slovenski narod tu v Argentini se vam iz dna srca zahvalim — spoštujemo vas in ponosni srna na vas. V čast nam bo, če bodo prijateljsko in vse ostale vezi med argentinskimi in koroškimi Slovenci postale po tem srečanju z vami močnejše, tesnejše, in kar bi bila naša največja volja, redne.
Kličem vam na mnogo let, in Bog vas živi.
med Slovenci v Severni Ameriki, Avstraliji in po raznih evropskih državah.
Tudi mi koroški Slovenci smo bili in smo še deležni kulturne zavzetosti tistih, Slovencev, ki so ostali na Koroškem in so se z vso zavzetostjo vključili v naše kulturno delovanje.
Naj naštejem samo nekatere: vrsta duhovnikov, ki so se vključili v pastoralno in kulturno delo: prof. Alojzij Luskar, salezijanec; Janez Rovan, salezijanec; in prav tako salezijanca Ivan Matko in prof. Silvo Mihelič.
Že preko njih so nastajale vezi z zdomstvom in njegovim kulturnim delovanjem. Posebej pa bi rad še navedel velikega glasbenika, zbiratelja slovenske koroške ljudske pesmi, odličnega vzgojitelja/pedagoga, duhovnika, salezijanca gospoda dr. Franceta Cigana. Znan je tudi ustanovitelj mešanega pevskega zbora „Gallus", ki je bil prvi ki je prinesel pesem med **** Evrope. Ravno dr. Cigan je gojil in ohranjal vez s slovenskimi kulturnimi delavci/garači po svetu. Citiram pismo vašega velikega glasbenika in kulturnika gospoda dr. Julija Savellija. Odgovoril je dr. Ciganu — 18. aprila 1961 — takole: „Dokler bomo peli in našo pesem posredovali tudi našim ljudem, bomo ostali Slovenci in odhranjali slovenstvo med našimi ljudmi. Če pa obenem še pred svetom lahko spregovorimo dobro besedo za sloves slovenskega imena, toliko boljše. Tega se moramo zavedati vsi, ki delamo zunaj domovine in prepričan sem, da ste z menoj enakih misli."
Nista si izmenjavala samo misli, temveč sta se v delu in izmenjavi izkušenj spodbujala in navduševala. Obogatila pa sta se me seboj predvsem tudi z lastno glasbeno ustvarjalnostjo in literaturo.
Prav tako smo bili deležni nesebičnega kulturnega delovanja gospoda župnika Vinka Zaletela, ki je gradil mostove in vezi z vsemi Slovenci po svetu. Sliko, besedo in glasbo je prinašal košček domovine v zdomstvo, nam za mejo pa v sliki in besedi predstavljal življenje Slovencev po svetu.
S tem je obojestransko utrjeval narodno zavest in ukoreninjenost našega naroda v veri.
Gospod Vinko Zaletel pa je bil tudi plodovit posrednik na literalno — kulturnem področju. Vrsto literarnih del je izdala Mohorjeva družba v Celovcu. Marsikatero gledališko besedilo pa je bilo uprizorjeno na naših gledaliških odrih. Naj omenim eno največjih gledaliških predstav, ki jo je režiral Vinko Zaletel: „Martina Krpana" — delo Jožeta Vombergarja. Prva predstava je bila v Celovškem gledališču 8. decembra 1968. leta. S to predstavo pa je KKZ prvič gostovala s velikim uspehom leta 1969 v Sloveniji in sicer v Mengšu in v Domžalah.
Zaradi bližine matične države je bila Koroška tudi kraj srečanja /a Slovence po svetu: Mohorjeva družba, Krščanska kulturna zveza, katoliški dom prosvete v Tinjah, šolske sestre — tako v Mohorjevi kot v St. Petru in št. Rupertu. Odprta vrata pa so našli vedno spet — da naštejem samo nekatere poleg prej omenjenih — dr. Joška Tischlerja, dr. Janka Hornbocka, dr. Valentina in Marinko Inzko, dr. Pavleta Zablat-nika in še druge.
Do živo doživetih stikov med argentinskimi in koroškimi Slovenci pa je prišlo po obisku dr. Janka Zerzerja, predsednika KKZ in dr. Reginalda Vospernika, ravnatelja Slovenske gimnazije.
Dr. Janko Zerzer je v nagovoru na spo-Nadaljevanje na 3. strani
DOMOKRACIJA SE UTRJUJE POČASI
Marjan Schiffrer, edini poslanec (če bo seveda izvoljen), ki bo v parlamentarnih klopeh SKD zastopal izseljence
Marjan Schiffrer je leta 1945 zaradi nasprotovanja komunističnemu režimu zapustil Slovenijo in do leta 1949 poučeval na ljudskih in srednjih šolah na Svobodnem tržaškem ozemlju. Potem se je preselil v Argentino, se poročil in vzgojil tri otroke (vsi so že poročeni). Do upokojitve je delal kot predstavnik multinacionalke. ]e član zgodovinske SLS/član predsedstva stranke SKD za Južno Ameriko, že od ustanovitve pa je tudi član Društva Slovbicev (zdaj Zedinjene Slovenije). Pred kratkim se je vrnil v domovino. Njegov cilj je dobiti poslanski sedež,
Zakaj ste se vključili v tekmo za poslansko mesto?
Na lanskem sestanku SKD v Stični je predsednik Lojze Peterle obljubil, da bo na letošnjih volitvah eno kandidatno mesto ponudil tudi predstavniku izseljencev. Obljubo je držal. Izseljenci so se po več posvetih odločili, da predlagajo mene, verjetno tudi zato, ker imajo drugi mlade družine in zaposlitve, od katerih se težko odtrgajo za štiri leta.
»»Kolikšna je vaša pokojnina v primerjavi s poslansko plačo?
Nisem še izvedel, kako visoka je poslanska plača, moja argentinska pokojnina pa je razmeroma visoka. V politiko ne grem zaradi denarja. Gre bolj za uslugo stranki, saj sem čutil obvezo, da sprejmem njen pre-dlog.
Kje boste živeli v Sloveniji?
Za zdaj sem pri sestri, čeprav sva bolj na tesnem. Upam, da mi bo državni zbor priskrbel stanovanje, če bom izvoljen.
Občutek imam, da je večina izseljencev bolj naklonjenih SDS kot SKD?
To je trditev, ki se zadnje čaše širi v bliskovito naglico. Janšev vpliv v izseljenstvu je nekaj novega. V Argentini se je začel širiti’ šele pred dobrim letom. Ne bom rekel, da ni prevzel nekega sloja Slovencev, vendar pa je velika večina izseljencev vedno pripa-
OB 40. OBLETNICI...
Nadaljevanje s 4. strani
minski svečanosti v Vetrinju (20. 6. 1995) takole povedal:
„(...) V Argentini sem tudi spoznal, kako močna je bila želja mladine, ki je bila že rojena v tujini, da bi spoznala domovino svojih očetov, o kateri je toliko slišala v slovenski šoli in iz pripovedovanj v družinah. Res so bili pri marsikom močni pomisleki proti obisku v državi, ki jih je toliko časa izključevala, vendar sem bil mnenja, da bi se moral odnos vsaj v mlajši generaciji polagoma normalizirati. V tem smislu sem skušal s skromnimi sredstvi, ki so nam bila pri Krščanski kulturni zvezi na voljo, posredovati na obeh straneh. Še danes si štejemo v dobro in to vidimo kot velik uspeh, da je kmalu po mojem obisku v Buenos Airesu prišlo do prvega kulturnega dejanja s politično dimenzijo v ljubljanski filharmoniji, ko je s pevskim recitalom nastopila Bernarda Fink, potomka družine zdomskih političnih aktivistov in prepričan sem, da je to bilo takrat pomembno znamenja pripravljenosti za spravo, za katero je stal kulturni vrh ljubljanske politične hierarhije."
Takoj ob začetku samostojne slovenske države in slovenske vlade je KKZ dala pobudo prvemu ministrskemu predsedniku Lojzetu Peterletu, da kot skromno priznanje povabi zbor „Gallus" iz Buenos Airesa v Slovenijo — kar se je tudi uresničilo.
Zbor Gallus je prišel tudi na Koroško. Srečavanja in kulturna izmenjava so zadnja leta pogostejša — vaš mladinski zbor iz San Justo, redno prihaja RAST, učitelji in
dala krščanskim demokratov.
Spremembe zakonodaje, ki bi izseljencem omogočila pridobitev stalnega sedeža v parlamentu in ki bi podaljšala roko za oddajo izseljenskih glasovnic, je preprečila referendumska mrzlica. Ste razočarani?
Seveda si izseljenci želimo, da bi bili volilni postopki drugačni: da bi bili roki za oddajo daljši, da bi imeli stalno mesto. Žalostno je, da izseljenci svoj glasovalni listek dobijo šele 6. ali 7. novembra, kar pomeni, da listki v Slovenijo ne morejo priti pravočasno do volitve. Želimo, da bi lahko volili neposredno na slovenskih veleposlaništvih v tujini. Za zdaj veleposlaništva niso dobila niti seznamov vseh volilnih upravičencev. Težko je namreč ugotoviti vsaj to, kateri od izseljencev imajo slovensko državljanstvo. Po podatkih notranjega ministrstva po svetu že več kot 58.000 slovenskih državljanov. Ljudje so pred volitvami glede pridobitve državljanstva postali še pozornejši. Mnogi, ki bi ga radi dobili, tega ne morejo, ker ne znajo dovolj dobro slovensko. Posebna uredba namreč določa, da je treba za pridobitev državljanstva imeti vsaj neko temeljno znanje slovenskega jezika. Po mojem mnenju so ti ljudje še vedno Slovenci, čeprav se jezika zaradi različnih okoliščin niso naučili.
Toda stranka SKD vas je kandidirala, ne glede na to, da zakonodaja ni spremenjena. Torej bi bila takšna kandidatura mogoča že na prejšnih volitvah.
Hvaležen sem vodstvu SKD, ker mi je omogočila kandidaturo, čeprav po ustavi za izseljence ni predvideno posebno mesto. Na svojo listo so me postavili razmeroma visoko in celo tako, da se je moral zaradi mene nekdo drug odpovedati kandidaturi.
Očitki, da dveh stalnih sedežev ni mogoče zagotoviti, izhajajo tudi iz dejstva, da bi bilo število volilnih upravičencev v
pedagogi in to v veselje in zadovoljstvo nas vseh.
Krščanska kulturna zveza nima velikih materialnih možnosti: vendar z veseljem delimo in posredujemo kar zmoremo in kar imamo. Da naštejem nekaj možnosti, da ta način pomaga utrjevati narodno zavest, zbuja ljubezen do naše lepe in drage slovenščine in da nas tudi take med seboj bolj povezujejo:
• da nudimo dvojezične učbenike in šolski list „Mladi rod" vašim sobotnim šolam;
• da damo mladim možnost — s štipendiranjem —, da se aktivno vključijo v otroško in mladinsko delo ter si tako nabirajo izkušenj za delo z mladino.
Ob 50-letnici pregnanstva iz slovenske domovine je Krščanska kulturna zveza izdala zbirko slovenskih skladateljev na tujem „Sen o vrnitvi", 1. del.
Drugi del fe zbirke je izšel ta mesec; sledi še tretji del in sicer „Duhovne pesmi".
Prav tako smo ponatisnili zbirko Slovenskih narodnih pesmi, ki je prvič izšla v dveh snopičih v taborišču v Spitalu in jih je zapisal dr. France Cigan.
NSKS in KKZ sta lani podelila najvišje odlikovanje, ki ga podeljujejo koroški Slovenci — to je „Tischlerjevo nagrado" — gospodu Blažu Potočniku iz Toronta. S tem smo se hoteli ob obletnici preganstva spomniti vseh rojakov v tujini in poudariti, da za nas niso pozabljeni.
Optimistično lahko gledamo v prihodnost našega naroda, spletamo prijateljske vezi, med seboj utrjujemo narodno zavest in tako opogumljeni zremo naprej v prihodnost, ki pripada naši mladini.
volilnih enotah izseljencev nesorazmerno večje glede na število volilnih upravičencev po enotah v Sloveniji.
V primeru dveh sedežev res ne. Če pa bi bili stalni sedeži štirje, bi ena volilna enota imela približno 17.000 upravičencev, kolikor jih imajo tudi slovenske. Štiri enote bi bile lahko razporejene.tako, da bi prva obsegala Južno Ameriko, druga Severno Ameriko skupaj s Kanado, tretja Uvropo in četrta Avstralijo. Vse je izvedljivo.
Koliko izseljencev se je v zadnjih šestih letih vrnilo iz Argentine za stalno?
Približno 80, kar je malo. Upoštevati pa morate dejstvo, da se je težko odtrgati od drugega doma, kjer imate družino, prijatelje, delovno mesto in stanovanje. Krvne vezi so včasih močnejše od ljubezni do domovine. Mladim vrnitev ne obeta kakšnih posebnih ugodnosti, ampak le še trše življenje. škoda, ker jim država ne nameni posebnih ugodnosti, s katerimi bi jih pritegnila k vrnitvi, ko pa vendar vemo, da je naravna rast prebivalstva v Sloveniji zelo nizka.
Ali drži trditev, da naj bi Ivo Bizjak med Slovenci v Argentini agitiral proti nekaterim strankam slovenske pomladi?
Nimam pojma, kaj je govoril gospod Ivo Bizjak. Moramo pa se zavedati, da se je demokratična raznolikost v zadnjih letih prenesla tudi med izseljence, ki so se politično začeli razhajati. Glavno zastopstvo SDS za Argentino skuša vse napade na SKD ublažiti vendar se trenjem ne da popolnoma izogniti.
Sta podpisali izjavo SKD, da nikoli niste bili član partije Jn niste sodelovali z UDbo?
Nisem je še podpisal, vendar to še nameravam.
Zakaj?
Ker je to močen adut v rokah stranke. Vedno se lahko pohvali, da njeni vodilni funkcionarij niso bili člani partije, hkrati pa lahko vedno vpraša druge stranke, ali lahko trdijo enako.
Lahko to trdi tudi SDS?
Ne more. Znano je, koliko ljudi iz vrha te stranke je bilo vpletenih. To je po svoje logično. Kdor je hotel kaj doseči, se je moral vpisati v partijo. So pa bili takšni, ki nikoli niso popustili, zato jih moramo pokazati kot zgled načelnosti in pokončnosti.
Kako presojate šest let slovenske demokracije in delo SKD v vladi?
Demokracija se počasi utrjuje. Za argentinske Slovence sicer prepočasi, a vendarle. Kritiki na račun SKD pravijo, da so premehki do naslednikov nekdanjega režima in da je Janez Janša pri tem veliko ra-
IZ SLOVENIJE
IN ŽELEZNICE
Na Slovenskih železnicah potekajo pospešena obnovitvena dela na posameznih odsekih proge c d Kopra do Šentilja. Potem ko so septembra pripravili ogled primorskega dela proge, so predstavniki vodstva na potujoči tiskovni konferenci prikazali posodobitvena dela na postaji Litija in gradnjo podvoza v Šentjurju.
SPREJEM V NATO
Eric Newsome, namestnik pomočnika ameriškega državnega sekretarja za politično — vojaške zadeve, je v Ljubljani, 26. oktobra izjavil, da se Slovenija izvrstno pripravlja na zvezo NATO in da ima glede vključevanja v to zelo dober položaj, a hkrati opozoril, da Severnoatlantska zveza
dikalnejši. Osebno pa mislim, da moramo ločiti med govorenjem in delom. Če si pri stvari, moraš včasih kje tudi popustiti, da lahko kaj pridobiš. Ne moreš zagovarjati stališča: vse ali nič. Veliko lažje je biti v opoziciji, kjer lahko vse kritiziraš, vse zahtevaš, vse obljubljaš in nihče te ne more nadzorovati.
Je kontinuiteta s komunističnim režimom že pretrgana?
Ne še popolnoma, gotovo pa se slabi. S temi težavami se bo bojevala vsaj še naslednja generacija.
Ali soglašate s stališčem, da je to rdečo nit sposoben protrgati le Janez Janša?
Ne, ker je pot krščanskih demokratov v tem primeru politično jasnejša. V demokracijo ne morete z revolucionarnimi posegi. Za resne, spremembe je treba imeti veliko državniške modrosti.
Kaj pričakujete od letošnjih volitev?
Letošnje volitve so odločilnejše od vseh dosedanjih. Upam si trditi, da bodo pomladne stranke dobile večino. Če se to ne zgodi, bo skrajni čas, da se pomladne stranke spametujejo in začnejo trdneje sodelovati.
Ali za morebitno zmago levice lahko krivimo pomladne stranke, ker se niso znale pravočasno dogovoriti in povezati?
Del krivde bi gotovo lahko šel na račun medsebojnega predvolilnega trenja na desnici. Iz tujine smo stranke ves čas rotili, naj gredo na volitve združene, ker lahko le tako dobijo relativno večino. Ker tega niso naredile, se lahko zgodi, da vlade ne bodo mogle sestavifi brez katere od levih strank. Soglašam s predlogom, naj gredo desne stranke v vlado le v primeru, če bodo v njej imele večino.
Toda vaš strankarski voditelj Lojze Peterle podpisovanju predvolilnih sporazumov nasprotuje...
Lojze Peterle je pri tem podpisovanju previden, ker noče na pamet skočiti v temno luknjo. Meni, da je bilo za pogovore premalo časa, še posebno glade stvari, pri katerih imajo stranke razhajajoča se stališča. Osebno pa menim, da bi morali biti vsi dogovori opravljeni že pred časom, ne pa da se v povezovanje skače kar tako, na lepe oči in pod prisilo, težave pa se rešuje potem, ko so nasprotja nerešljiva.
Toda, saj je bilo za dogovore dovolj časa — kar štiri leta?
To smo menili tudi izseljenci, zato smo skušali vplivati na razvoj pogajanj, na žalost pa ni bilo nič doseženo, toda ne po
Peterletovi krivdi.
\
o tem, koga bo povabila medse v prvem krogu širitve, še ni sprejela odločitve. „Za-gotavljam pa vam, da ZDA močno podpirajo slovenska prizadevanja, da bi se dobro pripravila za vstop v zvezo. Menim da bo Slovenija močna kandidatka za članstvo v Severnoatlantski zvezi," je dejal Newsome, ki se je na čelu delegacije ameriških zunanjega in obrambnega ministrstva na drugem krogu letnega ameriško-slovenskega posvetovanja o varnostnih in obrambnih vpra-šanjih sešel z delegacijo slovenskih ministrstev za zunanje zadeve in obrambo.
JASNE BESEDE
Jože Pučnik o političnem polu socialdemokratske stranke:
„Mi smo socialdemokracija in v normalnih razmerah bi morali biti leva stranka. Ocena, da smo desna stranka, je nastala v javnosti." (Delo, 22. oktobra)
Pogovarjala se je Urša Matoš Slovenec, 25. oktobra
Zakaj bom volil SKD,
to je, stranko SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV
1.- Ker je to NAŠA stranka s 100-letno tradicijo.
2.- Ker je delovala skozi vsa leta naše emigracije.
3.- Ker je SKD EDINA stranka, ki je imela pogum v 110. členu svojih statutov, kjer je govor o popravi krivic, izpovedati svoje jasno in nedvoumno stališče do protikomunističnega boja med vojno in po vojni, ko pravi:	Poprava	krivic
pomeni tudi odpravo privilegijev, ki so jih na podlagi revolucionarnih predpisov in dejanskih prednosti nelegitimno pridobili posamezniki ali organizacije, na drugi strani pa uradno priznanje, da sta bila medvojni protikomunistični odpor in povojno nasprotovanje nedemokratični oblasti legitimno in legalno ter častno dejanje izhajajoče iz splošne pravice do samoobrambe in iz naravne pravice do upora proti totalitarnemu režimu".
4.- Ker je zaradi tega člena iz stranke SKD izstopil takoimenpvani krščanski socialist in bivši partizan, g. Viktor Blažič, in se je za kandidata na novembrskih volitvah preselil v DRUGO stranko.
5.- Ker bom tako s svojim glasom podprl njenega predsednika, prof. LOJ-ZETA PETERLETA, ki kot politik v tem volivnem boju doživlja najhujše napade z mnogih strani. Prav zato — ker nisem naiven in vem, kaj to pomeni — sem z njim!
6.- Ker prof. Lojze Peterle ni niti agnostik, še manj ateist, in ni bil nikdar član komunistične partije, ampak je veren kristjan, ki svojo vero javno izpoveduje. Takim ljudem gre moje zaupanje!
7.- Ker je stranka SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV izpolnila svojo obljubo in je med svoje vrhunske kandidate uvrstila g. MARIANA SCHIFFRERJA, ki ga naša skupnost pozna in ceni.
V Buenos Airesu, 24. oktobra 1996.
Albin Magister
Javni protest
KAKO VELJAJO NAŠI GLASOVI?
Pred nami so volitve poslancev v Državni zbor. Upamo, da bomo lahko volili po pošti, če bo šlo vse po sreči. Vprašanje pa je, kaj bomo pravzaprav volili oziroma kako bodo naši glasovi upoštevani za izvolitev poslancev.
Naj na kratko nakažemo volilno tehniko:
V Sloveniji velja neka mešanica proporcionalnega in večinskega sistema, kar otežkoča jasen pregled načina volitev.
VOLILNE ENOTE
Vsa Slovenija je razdeljena na 8 volilnih enot: Gorenjska, Primorska, Ljubljana in Notranjska, Ljubljana in Dolenjska, Savinjska in Koroška, Dolenjska in Bela Krajina, Štajerska, Prekmurje. V teh se bodo končno šteli glasovi za odločilna mesta.
VOLILNI OKRAJI
Vsaka od teh enot pa je razdeljena še v 11 okrajev, kjer kandidirajo posamezniki (n.pr. Schiffrer kandidira v okraju Šiška). Tako je skupno število 88 možnih izvoljenih, kar skupaj z dvema poslancema madžarske in italijanske manjšine, ki se volita posebej, nanese 90 izvoljenih. Ti okraji so zgolj mesto, kjer kandidira posamezni kandidat, a glasovi se seštevajo za vso volilno enoto skupaj.
PRVI DIREKTNO IZVOLJENI POSLANCI
Ko je glasovanje končano, se seštejejo glasovi posameznih strank v volilni enoti (npr. za gornji primer se štejejo glasovi SKD na Gorenjskem). Kolikor odstotkov dobi tam posamezna stranka, proporcionalno toliko dobi poslanskih mandatov v enoti, (npr. na Gorenjskem), ki se razdelijo med kandidate stranke v enoti, ki so dobili največ glasov.
NACIONALNE LISTE
Ostanki med dobljenimi procenti v volilni enoti in odstotki, za katere je stranka že dobila poslance, pa se prenesejo na državno raven. Tam se seštejejo in se po posebnem volilnem ključu - d'Hontov sistem, ki ga uporabljamo tudi v Argentini, razdelijo med posamezne stranke, ki so že dobile najmanj tri poslance. Ti mandati se razdelijo med tiste enote, kjer je ostanek glasov bil največji; največ polovico glasov pa se dodeli prvim, prej še ne izvoljenim kandi-
Volilni postopek '96 za novo mandatno dobo najvišjega predstavništva slovenske države Državnega zbora se je zavrtel.
Osnovna značilnost sedanjega stanja, ki velja Slovencem po svetu, so povsem neprimerno kratki roki za uveljavitev naše osnovne pravice, da se udeležimo volitev. Kar se dogaja glede (ne)možnosti za udeležbo v sedanjem volilnem postopku, lahko Slovenci v svetu izrazimo samo z obtožbo najvišje stopnje, da nam je dejansko skoraj povsem odvzeta možnost uspešne udeležbe na volitvah.
S preprosto besedo praktično smo izključeni iz kroga volivcev, ki bodo izbrali naše zastopnike v slovenskem parlamentu. S tem so za nas volitve '96 v Sloveniji nedemokratične.
To je pred vso demokratično javnostjo Evrope in sveta v političnem smislu izredno krivičen odnos Republike Slovenije do svojih državljanov. Tak način postopanja z lastnimi državljani, ki živijo izven meja Slovenije, torej s Slovenci po svetu, se namreč upira najosnovnejšim pravilom demokracije v pravem smislu.
Zato člani Zveze pastoralnih delavcev med Slovenci po Evropi v svojstvu tudi nam lastnih pravic državljanov Republike Slovenije ogorčeni protestiramo. Naš protest pošiljamo v vednost na vsa predstavništva oblasti države Slovenije, vodstvom strank in ustanovam, ki hranijo pravni red in obveščamo o naši presoji razmer
tudi pristojne ustanove pravnega varstva demokracije pri Evropski skupnosti v Strasbourgu.
Slovencem po svetu je domovina ljuba.
Ne moremo in ne smemo molčati ob grobem kršenju osnovnih pravil svobodnih volitev in teptanju pravičnosti v volilnem postopku, ki nam je vsiljen in mnogim volilnim upravičencem povsem izničuje pravico, da se udeležijo volitev predstavnikov naroda v Državnem zboru Rep. Slovenije.
Člani Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov, diakonov in pastoralnih sodelavcev v Evropi zahtevamo, da se postopki in predpisi za volitve po pošti ali po pooblaščenem zastopniku v Republiki Sloveniji spremenijo tako, kakor so v veljavi v državah Evropske skupnosti, v katero si Slovenija po izjavah svojih političnih predstavnikov prizadeva vstopiti, in razglaša pripravljenost za politične in pravne strukture, ki branijo človekove pravice.
S tem protestom se odločno pridružujemo vsem, ki zahtevajo dejansko demokratičnost javnega življenja v državi Sloveniji. Sedanji postopek je groba samovolja nekaterih strank in nepravičnost, ki izključuje voljo volivca, Slovenca v tujini in posebej ponižuje in diskreditira državo Slovenijo pred demokratičnim svetom.
Za člane Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov, diakonov in pastoralnih sodelavcev v Evropi.
Janez Pucelj
datom na nacionalni listi, če jo stranka ima. Na to listo postavijo stranke kandidate, ki sicer kandidirajo že drugje, a jih stranka želi na vsak način spraviti v parlament. Naj omenimo, da je Marjan Schiffrer četrti na nacionalni listi SKD.
PRIMERI
Neka stranka na Dolenjskem dobi 20% glasov. Za en mandat potrebuje 1 / 11, to je 9,09% glasov, kar pomeni, da bo dobila na Dolenjskem 2 poslanca ( 2 x 9,09% = 18,18%), ki bosta tista, ki sta v posameznih okrajih dobila največ glasov, to sta npr. v Novem Mestu in Krškem. Ostalo je 1,82% glasov. Ti pa gredo v skupni fond v vsej državi, kjer stranka proporcionalno dobi odgovarjajoče mandate.
Primer: Če nekdo zmaga v volilnem okraju - npr. Cerknici, njegova stranka pa v volilni enoti Dolenjski dobi le 7%, ni izvoljen. Pač pa teh 7% z drugimi ostanki % iste stranke v vsej državi prinese po proporcionalnem ključu iz nacionalne liste kak mandat, ki ga lahko zasede tisti iz Cerknice.
TD
PISMA BRALCEV
PREDVOLILNA DINAMIKA ZDRUŽEVANJA ali RAZDRUŽAVANJA?
Priprave za novembrske volitve v državni zbor so v Sloveniji v polnem teku. Zanimanje zanje narašča iz dneva v dan — tako V matični domovini kot v zdomstvu. Demokratični slovenski svet namreč z napeto pozornostjo pričakuje, da bi po morebitnim ugodnim izidu volitev v Republiki Sloveniji vendarle zaživel pravni šistem, dosedaj neprestano oviran in ogrožen.'Prav tako tudi želi končno udejanjenje korenitega obračuna s preteklostjo.
V tej predvolilni vročici pa je seveda potrebna gotova stopnja umirjenosti, strpnosti, ki pa je pri takoimenovanih pomladanskih strankah skoraj docela odsotna. Dasiravno se izmenjavajo pomirjevalne iz-
#1
PAD ANI J A" in Slovenci
Bossijeva Severna liga, ki je sprožila pobudo o odcepitvi severne Italije ali po njenem "Padanije,,, je politični izraz malega in srednjega podjetništva v Lombardiji, Benečiji (Veneto), Piemontu in tudi v Furlaniji - Julijski krajini, ki se boji, da se celotna Italija ne bo mogla povsem priključiti procesom evropske integracije. Nepremostljive ovire vidijo ti ljudje predvsem v nerešenih problemih italijanskega juga in v ohlapnem ter predvsem do skrajnosti zbirokratiziranem italijanskem državnem aparatu. V svojih analizah imajo marsikaj prav, vendar na vse gledajo le skozi očala ekonomske uspešnosti. O problemih slovenske manjšine se še niso dosti izrekli, prevladuje pa previdnost, ker je vsakršno govorjenje o kakršnikoli zaščiti slovenske manjšine vedno zagonetka za dobršen del italijanskega volilnega telesa. Ko so pristaši Severne lige prevzeli oblast v goriški pokrajini, se do Slovencev niso prav nič izkazali. To se je zgodilo morda tudi zato, ker so
njihov odbor podpirali pristaši narahlo demokratsko pobarvanega neofašističnega gibanja MSI, ki se po prekrstitvi pred kakima dvema letoma imenuje Alianza Nazio-nale (AN-Nacionalno zavezništvo). Zato je precej nejasno, kako bi se "Padanci,, ravnali do Slovencev, če bi uresničili svoje pobude. Ima pa Severna liga kar precej slovenskih volilcev.
Če pa se v južni Italiji ljudje ne bodo bolj mobilizirali proti raznim mafijskim organizacijam in če bodo v glavnem volili za Berlusconijevo gibanje Naprej, Italija! in njegove zaveznike iz Nacionalnega zavezništva, potem je po mnenju nekaterih bolje, vsaj za Slovence, da pride do odcepitve. Po drugi strani pa je zelo dvomljivo, da bi v Bruslju "Padaniji,, dovolili v bodočo Evropo. Zaenkrat je načrt le sad ali plod fantazije nekaterih. Te pa se utegnejo uresničiti, če sedanja italijanska vlada in parlament ne bosta znala modernizirati Italije in jo postaviti ob bok bolj razvitih držav.
jave in zagotovila posameznih voditeljev strank, se medsebojna obračunavanja kar nadaljujejo. Borba treh strank za iste volil-ce, namesto širjenja lastnega političnega prostora gotovo ni ravno razveseljiv pojav. Se manj pa sumničenja, predsodki, dlakocepstva, ki so v glavnem osredotočena na opredeljevanje, etiketiranje in ugotovljanja, kdo je bil v preteklosti včlanjen, četudi pod prisilo, v kako organizacijo pod partijskim nadzorstvom. Katera pomladna stranka'je nagnjena na levo in katera naravnana bolj na desno in to neglede na dokazana zaslužna dejanja obeh znanih voditeljev pomladnih strank v času osamosvojitve in odpora proti nasilni balkanizaciji Slovenije. Z lahkoto se pozablja, da so zaradi teh in še drugih uspehov komunisti — prenovitelji s sopotniki „odžagali" prvega predsednika mlade države, v naslednji novosestavljeni Drnovškovi vladi pa je doletelo kmalu tudi strmoglavljenje tedanjega vojnega ministra in sedaj prvaka ene pomladanskih strank.
Spričo navedenih in še nešteto drugih primerov si pač ni težko predstavljati daljnosežne posledice razcepljenosti demokratičnih sil. Pomenijo povratek v dobo enoumja, kraje, brutalnosti, kot da ne bi bilo 50 let komunističnega terorja in objokovanja žrtev dovolj.
Predvolilna doba se izteka. Časa je torej malo — a vendar še ni prepozno. Bodo prvaki omenjenih pomladnih strank upoštevali želje in zaupanje množice svobodoljubnih volilcev in našli skupni jezik vsaj pred dvanajsto uro? Ali pa bodo zamudili edinstveno zgodovinsko priložnost, ki se zlepa ne bo povrnila več?
Morda pa bo voditelje slovenske pomladi v zadnjih odločilnih trenutkih le preblisnila osveščenost in zavest odgovornosti pred volilci, narodom in državo. Da bi le bila uresničena ta zadnja možnost! Edino upanje, ki še preostane!
Tone Šušteršič
NOVICE IZ SLOVENIJE
SLOVENCI V ARGENTINI
SLOVENJ GRADEC - Šolski center Slovenj Gradec ima zdaj štiri samostojne srednje šole s svojimi ravnatelji in profesorskimi zbori. Center združuje pod svojim okriljem ekonomsko (za ekonomsko-ko-mercialne tehnike, podjetniško poslovanje in trgovstvo), zdravstveno, gostinsko in lesarsko šolo ter gimnazijo. V njih se šola 1.800 dijakov pod vodstvom 120 profesorjev. Ker pa nimajo zadosti prostorov (32 učilnic za 59 oddelkov), bo pouk v dveh izmenah, dokler ne skončajo novih prostorov, najsibo s povečanjem v dosedanjih stavbah ali na novi lokaciji pri bolnišnici.
BOVEC - Gorska reševalska služba ima kar nekaj stroškov pri reševanju planincev, ki se izgubijo ali ponesrečijo v gorah. Najbolj pa bi radi zaračunali stroške tistim, ki jih povzročajo zaradi nepremišljenosti ali opitosti. Za primer: gospa se je izgubila na poti med Jezerskim in Vadinam, zato je mož poklical reševalce. Štirinajst reševalcev jo je skupno iskalo več kot 150 ur in tudi helikopter je bil v zraku poldrugo uro. Naslednji večer je mož sporočil, da se je gospa še isti večer sama vrnila in boglonaj. Pri reševalni službi pa so našteli za 350 tisoč tolarjev stroškov.
LJUBLJANA - Ob pričetku lanskega šolskega leta je obiskovalo osnovne šole 2.850 begunskih otrok iz BiH, dokončalo pa jih je skoraj 2.400. Prav tako je začelo šolsko leto skoraj 900 dijakov, letnik pa dokončalo 766. Še največ problemov šo imeli zaradi neznanja slovenščine, potem zaradi slabšega predznanja tujih jezikov in tudi matematike, medtem ko ni podatkov o vzgojnih težavah. Zaradi vračanja beguncev v domače kraje računajo, da bo vedno manj begunskih otrok v slovenskih šolah, vendar jih je v osnovnih šolah še vedno okoli 2.000.
KOPER - Pretorska palača na (še) Titovem trgu v Kopru bo dobila omet na kamnite stene. Zaradi tega se je razvila polemika o potrebi in upravičenosti tega dela, vendar so strokovnjaki pojasnili, da je stavba v drugi polovici 15. stoletja bila ometana in da jo hočejo celovito predstaviti v takratni obiiki. V raznih obdobjih je imela omet ali pa tudi poslikano pročelje.
LJUBLJANA - Po raznih podatkih je možno zračunati, da Slovenija potrebuje okrog 200.000 ton zelenjave na leto. Na trgu se proda okoli 120.000 ton: 30 tisoč jih pride po registriranih poteh, 55 tisoč po neregistriranih (na črno), ostalo pa iz uvoza. Letos je neregistriran trg precej zrasel in tudi uvoz se je povečal, ker spet prihajajo produkti iz bivših jugoslovanskih republik.
LJUBLJANA - Od leta 1990 pa do srede letošnjega leta so zabeležili skoraj 1.200 stečajev gospodarskih družb v industriji in gradbeništvu, sto oseminsedemdeset velikih in srednjih družb pa je resno ogroženih. Letos je število stečajev precej naraslo v primeri z lanskim letom: s sedanjimi podatki bi jih lahko bilo tudi tristo, kar je še enkrat več kot lani.
LJUBLJANA - Slovenski raziskovalci Inštituta za biologijo so tri leta sodelovali s kolegi iz britanskega morskega laboratorija pri primerjalnem študiju vpliva izliva Soče na Tržaški zaliv in reke Tamar na del Rokavskega preliva. Ugotavljali so, kako reke vplivajo na razvoj rastlinskega planktona ter po njem na živalski plankton.
LJUBLJANA - Slovensko mladinsko gledališče je spet nastopalo v Južni Ameriki in sicer na mednarodnem gledališkem festivalu v brazilskem velemestu Sao Paulo. Predstavilo se je s Silence, Silence, Silence v režiji Vita Tauferja.
SLOVENCI NA PRIMORSKEM
SOLSKI IN GOSPODARSKI PROBLEMI
Zadnje čase doživlja slovenska manjšina hude udarce zlasti na šolskem in gospodarskem področju. Po slovenskih šolah so razredi sorazmerno maloštevilni in zato šolska oblast združuje zamejske šole, ne meneč se za njihovo manjšinjsko specifiko.
Na gospodarskem področju odmeva zadnje dni komisarska uprava v Tržaški kreditni banki (TKB) v Trstu, ki jo je odredila osrednja italijanska državna banka. TKB je veljala za največji bančni zavod slovenske manjšine v Italiji in so jo od vsega začetka opravljali "titovsko,, usmerjeni ljudje. Banka se je do nekaj let od tega razvijala, kako pa se je zlasti v zadnjem desetletju dogajalo, pa je vprašanje. Na žalost je prišlo v njej, kot vse kaže, do nekaj čudnih poslov. Nekaj odgovornih za tedanje vodenje zavoda je prav zadnje čase sodna oblast priprla. To hočeš - nočeš meče nelepo luč r>a manjšino, pa čeprav, kot rečeno, so Banko vodili ljudje iz levega tabora. Nekaj podobnega se je zgodilo s Kmečko banko v Gorici, ki je bila v istih rokah.
Ljudje okoli Slovenske skupnosti (Ssk) so se trudili, da bi rešili, kar se je rešiti dalo. Bred nekaj več kot letom dni so zaradi teh problemov potovali v Rim. Spremljali so prof. Lojzeta Peterleta, ki je že tedaj preprečil komisarsko upravo pri TKB. V zahvalo so krogi, ki so blizu tedanjemu vodstvu TKB, pred nekaj meseci izdali brošuro ' pamflet z naslovom: Ali je Primorska klo-oila?, v kateri so med drugim metali krivdo za nesrečo svojih gospodarskih ustanov na nekatere kroge v Sloveniji, predvsem na Janeza Janšo in deloma tudi na Slovensko skupnost. O svojih napakah in čudnih pos-lih pri vodenju TKB pa niso, seveda, nič napisali.
GOSPODARSKA DEJAVNOST Slovencev v Julijski Krajini-Furlaniji je v zadnjih letih doživela italijansko krizo, pri kateri so najbolj prizadeta podjetja z mešanim kapitalom. Nekatere firme iz Slovenije, ki so vlagale kapital v ta podjetja, so se iz raznih razlogov umaknile in jih pustila brez zaslombe. Najbolj so prizadeti v Benečiji, kjer bi zaradi zaprtja treh važnih industrijskih obratov ostalo brez dela okoli 160 oseb, večinoma Slovencev. Za rešitev položaja predlagajo nekateri večjo povezavo med furlanskim in slovenskim kapitalom, saj sta obe vodilni zamejski banki (Tržaška kreditna banka in goriška Kmečka banka) zaradi lastnih problemov nezmožni pomagati s svežim kapitalom.
IZIDOR PREDAN (rojen leta 1932) je bil ena izmed vidnih osebnosti v boju za pravice slovenske manjšine v Beneški Sloveniji. Organizator, ustanovitelj društva Ivan Trinko in časopisa Matajur, pisec v razne koledarje, je budil narodno zavest tudi z leposlovnimi črticami. V prvih povojni letih je moral prestati od italijanskih nacionalistov tudi fizične obravnave. Srce se mu je ustavilo v vasi Matajur na tradicionalnem poletnem srečanju beneških Slovencev, ravno ko bi moral številnim udeležencem spregovoriti navdušujočo besedo.
NA DESNEM BREGU reke Tilment leži mesto Spilimbergo, v katerem je bil osemnajsti festival Folkest '96. Letos je imel naslov Glasba in manjšine, v projektu Tera Franca di Slavia pa je sodeloval septet Na-dižki pobi iz Ščigle v Beneški Sloveniji, skupina Ivana Navratila iz Bele krajine in Marušič Is Trio. Projekt naj bi prikazal razvoj od začetka ljudske glasbe do modernih oblik. Nadižki pobi so peli slovenske ljudske pesmi, ki prehajajo po ustnem izočilu iz roda v rod. Občinstvo je lepo sprejelo izvajanje slovenskih glasbenikov.
Osebne novice I
_ ”1 I
Rojstvo: V družini Fredija Zigarta in Andreje roj. Corn se je dne 16. oktobra rodil prvorojenec Leonel.
Srečnim staršem naše čestitke!
Krst: V soboto, 26. tm., sta bila krščena v slov. cerkvi Marije Pomagaj Aleksander in Ernest Blazinšek, sinova Edija in Julči roj. Drenšek. Aleksandru sta bila botra Danica Blazinšek por. Pastorini in Bernard
Knavs. Ernestu sta bila botra Danica Blazinšek por. Pastorini in Esteban Villanueva. Krstil ju je rev. Jure Rode.
V nedeljo, 20. oktobra, je bila krščena v Loma Hermosa Cecilija Petkovšek, hčerka Janeza in Ane Marije roj. Štefe; botra sta Tine Štefe in Lučka Petkovšek, krstil pa je župnik France Grom.
Iskreno čestitamo in želimo srečo!
Smrt: Na svojem domu v Castelarju je
13.	oktobra umrla ga. Kamila Krivec roj. Venier (77).
Naj počiva v miru!
CARAPACHAY
POSLOVILNI VEČER PROF. MATJAŽA PUCA
V soboto, 1. septembra, se je zbralo v Slovenskem domu v*Carapachayu lepo število članov, rojakov in prijateljev Matjaža Puca in njegove žene Veselke, zastopane pa so bile tudi druge naše ustanove. Namen večera je bil poslovitev od profesorja Puca, ki je nekaj dne pozneje odšel v domovino na novo službeno mesto. Predno se je začela večerja, je izrekel dr. Jure Rode navzočim priložnostne besede v pozdrav in v daljšifi stavkih razložil pomen večera.
Matjaž Puc je bil prvi odpravnik poslov novo ustanovljenega slovenskega veleposlaništva v Buenos Airesu po osamosvojitve Slovenije, ki mu je utrdil pot začetni pooblaščenec gospod Božidar Fink in je po dveh letih trdega dela oddal posla novoimenovanemu veleposlaniku dr. Janezu Žgajnarju.
Že od začetka, ko se je gospod Puc z družino naselil na tem področju, je začel prihajati v naš Dom. Rad se je udeleval pri mašah z branjem berila. V teku časa je imel več kulturnih predavanj iz njegove stroke, ob lepi udeležbi rojakov. Postal je redni član našega društva; počutil se je domačega, ker je videl, da so ga rojaki iskreno sprejeli kot enega od svojih. Rad se je kot široko razgledan pogovarjal z vsakim o vseh mogočnih stvareh.
Po večerji se je v kratkih besedah predsednik doma Franci Korošec poslavil od profesorja in njegove žene, se zahvalil za dveletno sodelovanje v naši krajevni skupnosti, želel v novi službi sreče in uspehov, ga prosil, naj doma priča o našem delu pri prizadevanju za ohranitev slovenstva v tu-
jini. Nato je povzel besedo arh. Marjan Ei-letz, prijatelj prof. Puca in predsednik Slovenske kulturne akcije. V daljšem nagovoru je omenjal delo profesorja in njegove žene, ki sta ga opravila v slovenski skupnosti poleg svojega številnega in odgovornega dela na veleposlaništvu. Nešteto predavanj, ki sta jih imela v naših ustanovah, temeljiti članki, ki so bila objavljeni v naših časopisih in revijah, ter številni obiski po domovih, družinah in v notranjosti države, to pričajo. Dodal je, da jima moramo za vse opravljeno delo v korist skupnosti biti iz srca hvaležni.
Izročeno je bilo darilo vseh navzočih v spomin, bogata knjiga v slikah; zanimivosti in lepote Argentine, ter lesorez argentinskega gauča s poučnim besedilom Martina Fiera.
Besedo je povzel Matjaž Puc, se najpr-vo lepo zahvalil za presenečenje in darilo, ki ga bo stalno spominjalo na bogato dveletno življenje med nami. Med drugim je poudarjal: ostanite za vsako ceno zvesti domovini, bodite strpni do drugače mislečih. Bodite ponosni Slovenci v tujini, vi imate nekaj več kot rojaki doma, vas oplaja dvojna kultura, slovenska in argentinska, ki je tudi po svoje bogate. Dalje je spregovorila tudi gospa Veselka, tudi ona je poudarila da je pridobila mnogo življenskih izkušenj v teh dveh letih med nami, zahvalila se je za neomajno zvestobo narodu, dodala je še da je najlepše urice, ki jih ne bo nikdar pozabila, preživela v veseli družbi pri Zvezi žena in mater.
Medsebojni živahen razgovor se je zavlekel in pozno v noč, v Domu pa ob nedeljskih srečanjih po odhodu Matjaža Puca pogrešamo njegovo navzočnost.
BARILOGE
KOROŠKI OBISK
Da nas bodo Korošci obiskali, smo izvedeli razmeroma pozno. Vendar je organizacija dovršeno delovala, koncert je lepo uspeh in kljub kratkemu času so si gostje vsaj bežno ogledali bariloške naravne lepote. Vreme se je Sicer prvi dan, ko so šli pod Tronador, razmeroma pusto držalo, a potem se je zjasnilo jn v petek je nastopil pravi „bariloški dan". Torej je bil njihov izlet prijeten in bogat. Posetili so Llao-Llao, Ba-hfo Lčpez in katedralsko smučarsko vas, potovali so pod Lopezom in Capillo. Izvedeli so, kje stoji nova „slovenska koča", za katero so nekoč tudi obiskovalci Gallusa nekaj žrtvovali. Na kosilo so bili povabljeni na Campanario, čudovito razgledno točko bariloške pokrajine. Kot so sami povedali na koncertu, so ta dan doživeli pristno „bariloško romanco".
Med gosti smo pozdravili dva stara znanca. Nužej Tolmajer, tajnik Krščanske kulturne zveze, je svoje dni prišel z Gallusom in podjetnik Adolf Krivograd se je kot zasebnik že dvakrat mudil v deželi jezer.
Prvikrat smo v našem kraju pozdravili
predsednika Narodnega Sveta Koroških Slovencev Nantija Olipa, Ta se je zlasti zanimal za naše najmlajše in za slovensko šolo, ki deluje v drugojezičnem okolju. V tem oziru so naše prilike podobne koroškim, čeprav vlada pri nas velika narodnostna strpnost, morda še bolj nevarna za nebolečo asimilacijo.
V četrtek, 10. oktobra zvečer smo prisostvovali maši, kijo je daroval Polde} Zun-der, duhovnik iz Železne Kaple, in ki so jo Korošci spremljali z ubranim petjem. Po maši je Slovensko planinsko društvo priredilo v Stanu „asado" za goste in Bariloča-ne. Seveda ni šlo brez petja in prijetna družabnost je prevladovala.
Koncert bratov Smrtnik in tria Korenika se je izvedel v petek, 11. oktobra. Tukajšnji Slovenci so napolnili dvorano Magenta. Ker se je prireditev vršila sredi tedna, ni bilo mogoče računati na kako številno udeležbo neslovenskega občinstva in je koncertu prisostvovalo samo nekaj neslovenskih prijateljev.
Nastop štirih in petih Smrtnikov v pi-sarnih telovnikih in krepka glasba tria Ko-Nadaljevanje m 8. strani
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
GLEDALIŠKA SKUPINA IZ LANUSA
IVAN CANKAR: KURENT
v priredbi BELINE
Staroslovenska pripovedka
Sobota, 9. novembra, ob 20. uri v Slovenski hiši
SDO	SFZ
te vabita na
ZVEZNI MLADINSKI DAN V LANUSU
v nedeljo, 10. novembra
9,00 sv. maša 10,15 dviganje zastav
10,30 začetek tekmbvanj v odbojki in nogometu
13.00 kosilo
19.00 kulturni program in nato prosta zabava.
Pridi! Ne bo ti žal! i.............. '	'	'	'
17. novembra bo
mladinski izlet v Colonia - Urugvaj
Prijavi se pri krajevnem delegatu
Centralni odbor SDO-SFZ
Ali ste kaj pomislili na nagradno žrebanje konec leta?
Dve zastonjski vozovnici: BUE—LJU—BUE Če si boste preskrbeli kreditno kartico MASTERCARD INTERNACIONAL CARTA SLOGA, vam bo sreča dosti blizu!
'	r
___________________V	SLOGI	JE	MOČ!	_________
ZVEZA SLOVENSKIH MATER IN ŽENA ODSEK RAMOS MEJIJA IN SAN JUSTO
vabi vse na romanje k Mariji v San Nicolas, ki bo 8. novembra. Prijave sprejemata gospe: Pavla Škraba in Mici Malavašič Telefon: 658-6157 / 441-5528
ZGODILO SE JE
MALI OGLASI
■ !   ; „..... 'i
ORIENTE S.R.t. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bu-fano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo -Tel.: 651-2500 / 651-2335
TURIZEM
Tel. 441-1264 /1265
Letalske karte, rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N1-’ 3545-82 Y. Yrigoyen 2742 - San Justo
ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E" - Capital 7 Tel.: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 ZA DOM
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Peguy 1035 - (1708) Mor6n - Tel.: 489-3319.
FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga.
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 - 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel.: 325-2127.
Kreditna Zadruga SLOGA — Bmč. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.' 6^-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka očLlO. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bmč. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
•SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Herrtandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - TeL: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - C6rdoba 129 - TeL: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12.-
STAROSTA ŠPORTA
Mohorjeva družba iz Celja je ob 90-let-nici profesorja Draga Ulage, enega najuglednejših športnih publicistov v Sloveniji, v prostorih Olimpijskega komiteja Slovenije predstavila 22. oktobra njegovo knjigo Šport, ti si kakor zdravje.
KUČAN SPREJEL NUNCIJA
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je v sredo, 23. oktobra prejel apostolskega nuncija v Republiki Sloveniji msgr. Edmonda Fahrata. Nuncij je obvestil Kučana, da je papeževo zdravje v redu, pogovor pa se je nadaljeval o problemih iskanja prostora za sedež nunciature v Ljubljani, ki se že nekaj let brez rezultatov zapletajo, in o problemih v razmerju med državo in Cerkvijo, ki so v obdobju pred volitvami še posebno izraženi. Sogovornika sta soglašala, da je čutjti pomanjkanje zaupanja in ustvarjalnega pogovora med različno mislečimi, kar prizadene vse ljudi, kvaliteto njihovega življenja, demokratične odnose in prihodnost slovenstva.
OBISK V SAZU
Slovensko akademijo znanosti in umetnosti (SAZU) je obiskal veleposlanik Ruske federacije Aleksej L. Nikiforov. Sprejela sta ga predsednik SAZU France Bernik in glavni tajnik Matija Drovenik. pogovor z veleposlanikom Nikiforovom je zadeval priprave na podpis sporazuma o znanstvenem sodelovanju in protokola o sodelovanju za obdobje dveh let med SAZU in Akademijo znanosti Ruske federacije.
ŠKOCJANSKE JAME
Zakon o regijskem parku Škocjanske jame, ki ga je 1. oktobra sprejel državni zbor, je dokončno zavaroval območje Škocjanskih jam ter jim omogočil, da še naprej ostanejo na Unescovem seznamu svetovne kulturne in naravne dediščine. Če park ne bi prišel pod okrilje, bi mu namreč slej ko prej grozil izpis s seznama, na katerem je trenutno 469 kulturnih znamenitosti z vsega sveta.
SLOVENIJA, ITALIJA, MADŽARSKA
Vodja slovenske diplomacije Davorin Kračun se je v Rimu srečal s kolegoma iz Italije in Madžarske, Lambertom Dinijem in Laszlom Kovacsem. Ministri so na sestanku
sprejeli skupno izjavo o okrepljenem tristranskem sodelovanju med tremi državami. Italijanski zunanji minister je ob tej priložnosti vnovič zagotovil „čvrsto in stabilno podporo" procesu hitrejšega vključevanja Slovenije in Madžarske v EZ in NATO. Na srečanju v Rimu so se okvirno dogovorili, da se bodo konec novembra v Mariboru sestali ministri za obrambo vseh treh držav, ministri za promet in zveze naj bi se do konca leta srečali v Rimu ali Budimpešti, spomladi prihodnje leto pa naj bi se v Budimpešti, sestali predsedniki vlad.
PREMIK URE
Od tega tedna dalje je Slovenija premaknila uro, tako da je sedaj med Slovehi-jo in Argentino razlike 4 ure. To bi morali storiti že prej, a so se morali prilagoditi v datumih premika Evropski zvezi.
Po STA
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administration: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
I	Glavni urednik:
Tine Debeljak ml.
I	Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEOPAGADO Concesion NQ 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesion N“ 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N4-’ 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
Čeke na ime »Eslovenia Libre" ~^)
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. Estados Unidos 425 - Tel./Fax: 307-1044 (1101) Buenos Aires
SOBOTA, 2. novembra Predavanje dr. Štefaniča o Kočevskem Rogu, ob 20. v Slovenski hiši SREDA, 6. novembraj Redni sestanek ZSMŽ, združen z občnim zborom
SOBOTA, 9. novembra:
Sklepna seja profesorjev Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši.
SKA - Ivan Cankar: Kurent, gledališka skupina iz Slov. vasi, ob 20 v Slov. hiši NEDELJA, 10. novembra Vsakoletno tranijsko srečanje v San Martinu
Zvezni mladinski dan v Lanusu SOBOTA, 16. novembra Zaključna prireditev Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši. NEDELJA, 17. novembra:
Mladinski izlet v Colonia - Urugvaj.
Otroška šolska kolonija bo v cordob-skih hribih od 27. decembra '96 do 11. januarja '97. Cena koloniji je enaka kot že 3 leta: 330 pesov. Prosimo, da otoke čim preje prijavite v pisarni ZS v Slovenski hiši. Pisarna je odprta od petka do sobote od 16 do 20 ure.
Bariloče
Nadaljevanje s 7}strani	\
renika sta navdušila poslušalce. Izvajane so bile izključno slovenske pesmi, seveda nekatere v koroškem narečju. Povezovala sta Poldej Zunder in Monika Novak, govorila pa sta Olip in Tolm^jer. Zadnji je izročil knjižna darila tistim, ki so sodelovali pri pripravah obiska, ter gospe Mileni Arkovi, nekdanji učiteljici v Selah. Občinstvo je pozdravljalo s ploskanjem vse točke sporeda in ob zaključku zahtevalo še nekaj programa. S tega pomembnega kulturnega večera smo se razšli res zadovoljni.
V soboto, ob odhodu iz Bariloč, so koroški pevci na letališču zapeli znano Aljaževo skladbo „Oj, Triglav, moj dom" in vse letališče jim je navdušeno ploskalo.
V. A.
Polna zaupanja v božjo Previdnost in usmiljenje, nas je 18. oktobra 1996 zapustila v 82. letu draga botrica, gospa
Julka Lazar
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste se približali krsti ter pomolili za dušo pokojne.	s
Zahvala ravno tako delegatu Jožetu Škerbcu, prof. Francetu Bergantu za molitve, ter župniku Tonetu Bidovcu za pogrebno mašo ter molitve na pokopališču v Monte Grande. Priporočamo jo v molitev Buenos Aires, Slovenija