FEBRUAR 1966 — LETO VI. — ŠT. 46 30PAR Izhaja od leta 1964 namesto Občinskih razgledov, kl JiH je leta 1961 začel lzdajati občinski odbor SZDL, Ljubljana-Siška — Ureja uredniški odbor — Glavnl in odgovorni urednik PAVLE SEGULA, Celovška 121/IV, soba 405 (SZDL), tel. 31-20-11, int. 259 — Tiska Zelezniška tiskarna v Ljubljani V tej številki objavljamo za vas: • Vi vprašujete, mi odgovarjamo o cenenih stanovanjih, potrošniških kreditih in podobno na 2. in 3. strani. 9 Oko in uho naših občanov je tokrat oprto v vprašanja boljšega informiranja občanov, v probleme družbenega dela itd., več o tem na 3. strani. d Kaj je pri nas narobe, preberite na 3. strani 9 Tribuna mladih je tokrat na zadnji strani. 9 Kako smo lani gospodarili in kako bomo letos berite na naslednjih straneh lista 9 Prispevek za uporabo zemljišča na območju naše občine. 9 Priporočilo za plačevanje stanovanjskega prispevka 9 Razni aktualni problemi občanov itd. Dosledno izvajanje reforme DELOVNE MNOZICE VZTRAJAJO PRI DOSLEDNEM IZVAJANJU GOSPODARSKE REFORME — TO PRlCAKU-JEJO TUDI OD VSEH TISTIH, KI V ZVEZNI, REPUBLIŠKI IN OBClNSKI SKUPSClNI KROJE NAŠO LETOŠNJO POLITIKO — NUJNO JE SE BOLJ VSESTRANSKO OBVEŠCANJE DELOVNIH LJUDI KOT POGOJ ZA NJIHOVO AKTIVNEJŠE SOODLOCANJE V VSEH SAMOUPRAVNIH ORGANIH Na željo našib. bralcev smo zaprosili vodilne sindikalne funkcionarje, da nam prikažejo C razpoloženje, prizadevanja in pričakovanja delovnih Ijudi v zvezi s prilagojevanjem gospodarstva smotrom gospodarske reforme, hkrati pa tudi • kaj pričakujejo naši delovni ljudje od svojih poslancev in občinskih odbornikov, ko kroje politiko za novo leto. VPRAŠANJE: Kako so delovni ljudje seznanjeni z gospodarsko reformo? ODGOVOR: Takoj po uvedbi gospodarske refor-me (29. VII. 65) smo v re-publiškem sindikalnem sve-tu v industrijskih delovnih organizacijah izvedli anketo o javnem mnenju v zvezi z gospodarsko reformo. Z njo smo ugotovili, da je 49 °/e anketiranih vedelo za po-glavitne cilje gospodarske reforme. Ko smo 4 mesece pozneje (23. XII. 65) ponovili anke-to, je že 68% zaposlenih menilo, da je namen gospo-darske reforme ustvariti možnost za večjo proizvod-nost, za ekonomske odnose, za zboljšanje standarda in za prilagoditev osebne po-rabe stopnji proizvodnosti. •VPRAŠANJE: Kaj je po mnenju naših delovnih ljudi najnujnejše ukreniti v njihovi delovni organizaciji za uresničitev smotrov go-spodarske reforme: ODGOVOR: V zvezi z zgoraj omenjeno anketo se zavzemajo anketirani ta-kole: •— 66 %> za boljše izkori-ščanje strojnega parka, — 60% za zmanjšanje re-žijskih stroškov, — 52 % za povečanje iz-voza, — 46 °/o za korigiranje de-lovnih norm, — 45 °/o za zmanjšanje zalog, — 42 % za spremembe v organizaciji dela, — 41 % za rekonstrukcijo proizvodnje, 35% za spodbudnejše na-grajevanje itd. VPRAŠANJE: Ali bi po mnenju naših delovnih lju-di stneli zaradi povečanja osebnih dohodkov zmanjše-vati sklade njihove delovne organizacije? ODGOVOR: V naši anketi o javnem mnenju 23% an-ketiranih ni odgovorilo na to vprašanje, medtem ko je RES PAMETNA UGOTOVITEV — Nekateri mislijo, da je samouprav-ljanje samo informiranje in odločanje. — In kaj bi še želel k temu? — Za uspešno samoupravljanje ni nič manj pomembno tudi dosledno izvaja-nje sprejetih sklepov. — Cemu ta po-udarek? — Ni redko, ko razne družbene organizacije, zbori volivcev, razni drugi sa-moupravni or-gani pa tudi sa-tna občinska skupščina raz-pravljajo o raz-nih aktualnih problemih in sprejemajo v zvezi s tem do-ločene sklepe. — No, in? — Potem ni ni-kogar, ki bi se boril za dosled-no izvajanje sprejetih sklepov in za ponovno obveščanje občanov o na- činu izvršitve prej sprejetih sklepov.----------------------------------- — Razumem, samoupravljanje je torej informiranje, odločanje in izvajanje sprejetih sklepov. — In (kar ni nič manj pomembno) obveščanje o izvršitvi sprejetih sklepov. — Ustavno načelo javnosti si namreč ne moremo zamisliti brez stalnega obveščanja ob-čanov o vseh aktualnih vprašanjih vse do njihove dokončne ureditve. — To vlogo pa najbolj množično, učinkovito in uspešno opravlja prav naš občinski list — od 77% tistih, ki so odgo-vorili, kar 66% mnenja, da na ta način ne bi smeli po-večevati osebnih dohodkov. VPRAŠANJE: Ali menijo delovni ljudje, da njihova delovna organizacija ukre-pa tako, da bodo osebni do-hodki nenehno naraščali? ODGOVOR: Mnenje an-ketirancev je v isti anketi zelo pozitivno, saj kar — 55 °/o anketirancev me-ni, da bodo ukrepi njihove delovne organizacije omo-gočili nenehno naraščanje osebnih dohodkov, — 25 % anketirancev ni odgovorilo na to vprašanje, — 20% anketirancev pa je mnenja, da jim ukrepi njihove delovne organizaci-je tega ne bodo omogočili. VPRAŠANJE: Ali delovni ljudje pričakujejo, da bod« delovne organizacije v no-vih razmerah gospodarje-nja hitro dosegle boljše re-zultate? ODGOVOR: Tudi ti odgo-vori anketirancev so zelo realni, saj jih — 59 % meni, da bo po-trebna za to daljša doba, — 31 % meni, da bodo ti rezultati kmalu doseženi, — 10 °/o anketiranih pa ni odgovorilo na to vprašanje. POZITIVNO MNENJE IN RAZPOLOŽENJE DELOVNIH MNOZIC VPRAŠANJE: To so mnenja neposrednih proizvajalcev. Naše bralce pa zanima, kakšno je vaše maenje o razpolo-ženju in prizadevanju delovnih tnnožic v prvem obdobju gospodarske reforme? ODGOVOR: Delovni lju-dje v delovnih organizaci-jah pretežno govorijo o nuj-nosti intenzivnejšega gospo-darjenja in se tudi trudijo v tem smislu, saj sami ču-tijo, da je uravnovešeno go-spodarstvo jamstvo za za-nesljivo zboljševanje njiho- vega standarda in da se sa-mo v takšnem gospodarstvu more uveljaviti samouprav-ljanje delovnih ljudi. Delovni ljudje si ne de-lajo utvar, da bo mogoče z malo truda doseči stabilno gospodarstvo in da bomo kar čez noč odpravili vse težave .Zavedajo se namreč, da smo načela gospodarske reforme šele začeli uveljav-ljati, zato niso vznemirjeni, ker vedo da ta proces še ni končan. Naši delovni ljudje požrt-vovalno prenašaio celo to, da se jim njihov trenutni življenjski standard celo po-slabšuje, samo zaradi iskre-nega zaupanja, da bomo re-formo dosledno izvajali na vseh ravneh v skladu s po-stavljenimi načeli in cilji. Pripravljeni so na velike napore, da bodo njihove de-lovne organizacije dosegle boljše delovne in poslovne rezultate. To razpoloženje, zaupa-nje in pričakovanje naših delovnih ljudi poudarjam zaradi tega, ker obvezuje vse to tiste, ki imajo mož-nosti, da vplivajo na poli-tične odločitve v naši deže-li, da skrbe za njihovo pol-no soglasje z razpoloženjem in pričakovanjem naših de-lovnih množic. ZAHTEVE DELOVNIH LJUDI DO NAŠIH POSLANCEV IN OBClNSKIH ODBORNIKOV? VPRAŠANJE: Kaj priča-kujejo naši delovni Ijudje od vseh tistih, ki kroje poli-tiko naše dežele in naše ko-mune v tem letu? ODGOVOR: Ce se delavci odrekajo svojemu standar-du, da bi prispevali k uravnovešenju našega go-spodarstva, potem z vso pravico zahtevajo od svojih predstavnikov v zvezni, re-publiški in občinski skiip-ščini, da uskladijo svoje že-lje in potrebe z gmotnimi možnostmi, z duhom gospo-darske reforme. Tu ne mo-re biti dvojnih meril: eno za delovne organizacije in v njih zaposlene ljudi in dru-go za banke in različne upravno teritorialne enate, ki se ne morejo odreči pre-tiranim investicijam, ki ho-(Nadaljevanje na 2. strani) Kontrasti v središču občine ZAHTEVE DELOVNIH MNOŽIC DO NAŠIH POSLANCEV IN OBClNSKIH ODBORNIKOV VSE ZA URAVNOVEŠENJE NAŠEGA GOSPODARSTVA (Nadaljevanje s 1. strani) čejo nadaljevati staro eks-tenzivno, inflacijsko politi-ko, kot da za njih gospo-darska reforma ne velja. VPRAŠANJE: Katere po-glavitne naloge stoje letos pred delovnimi množicami? ODGOVOR: Letos bomo morali vložiti vse napore, da bomo uravnovesili naše gospodarstvo, saj je samo od tega (od večje produk-tivnosti in boljše poslovne politike delovnih organiza-cij) odvisen hitrejši dvig življenjske ravni delovnih množic. VPRAŠANJE: Kakšne so v zvezi s tem naloge sindi-kalnih podružnic? ODGOVOR: V sindikal-nih organizacijah je razme-roma precejšnja razgibanost od vrha pa vse do predsed-nikov sindikalnih podruž-nic. Tu se pa začenja te-meijna slabost, da sindikal-no delo več ali manj poje-ma prav v neposrednem de-lu s članstvom, torej tam, kjer bi moralo biti težišče sindikalne aktivnosti. Vodstva naših sindikalnih podružnic bodo morala vse-kakor spopolniti svoje de-lovne metode ter se mnogo bolj ukvarjati s svojim član-stvom. Med drugim je nuj-no posredovanje , mnenj in stališč članstva višjim sin-dikalnim vodstvom in ob-ratno, seznanjati članstvo z našimi stališči in akcijami. BOLJŠE INFORMIRANJE POGOJ VECJE AKTIVNOSTI VPRAŠANJE: Kakšennaj bo odnos neposrednih pro-izvajalcev in njihovih samo-upravnih organov v delov-nih organizacijah do našega tiska? ODGOVOR: Menimo, da bi neposredni proizvajalci, zlasti pa člani raznih samo-upravnih organov morali mnogo bolj sodelovati kakor pri našem sindikalnem ti-sku, tako tudi pri našem skupnem občinskem glasilu, Javni tribuni, saj postaja ta vedno bolj glasilo občanov-proizvajalcev in je prav, da se v javnosti vedno bolj sli-šijo mnenja in stališča ti-stih, ki s svojim delom ust-varjajo sredstva za naše skupne potrebe na območju naše komune. Prav tako je potrebno, da se vsi mnogo bolj zavzame-mo za večjo razširjenost na-šega tiska med delovnimi množicami, saj bo le vse-stransko in temeljito obve-ščen neposredni proizvaja-lec lahko uspešno razprav-ljal in soodločal pri vseh skupnih vprašanjih.