AMERIKANŠ LOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage) GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI, ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 13 CHICAGO, ILL., PETEK, 19. JANUARJA — FRIDAY, JANUARY 19, 1934 LETNIK (VOL.) XLIII NAPOVEDUJE PROSPERITETO, O KAKORŠNI DOSLEJ ŠE SANJALI NISMO. — ROOSEVELT RAZUME PRAVI SMISEL DOLOČILA USTAVE, KI GOVORI O REGULIRANJU DENARJA. — GROŽNJA Z REVOLUCIJO, AKO KONGRES NE BO SLEDIL ROOSEVELTU. Washington, D. C. — Katoliški duhovnik Rev. Ch. E. Coughlin i/. Detroita, ki je vsled svojih jedrnatih govorov, katere ima vsako nedeljo popoldne po> radio o aktualnih dnevnih vprašanjih in si je vsled njih pridobil naslov "radio priest", je pretekli torek nastopil pred denarnim odborom poslanske zbornice. V svojem govoru, ki ga je imel tamkaj, je izrazil svoje mnenje o denarnem vprašanju sploh, predvsem pa o programu, ki Ua je pred par dnevi objavil Roosevelt. "Predsednik Roosevelt," jo izvajal govornik, "ne bo napravil nikake resnejše napake, ko bo uresničeval svoj denarni program, kajti nikakega dvoma ni, da ga vodi sam vsemogočni Bog. In mi smo na poti proti taki prosperiteti, o ka-koršni še nikoli niti sanjali nismo." Buren ^aplavz je sledil tem Usedam od strani poslušalcev, PRIHOD SOVJETSKEGA POSLANIKA kateri so napolnili dvorano do SLOVENKA ZGORELA V požaru, ki je nastal ponoči v stanovanju, izgubila mlada žena in mati življenje. Cleveland, O. — Strahovita nesreča je zadela v noči med preteklo nedeljo in ponedeljkom tukajšnjo slovensko družino Mr. in Mrs. John Tomšič, ko je njih hči Angela storila žalostno smrt v plamenih. Pokojna punesrečenka je stanovala s svojim soprogom, Martinom Labuda, rodom Slovak, na 6312 Linnwood Ave.; v tej hiši stanuje skupno šest družin. Usodne noči je v njih stanovanju nastal ogenj, ko je cela družina spala. Prvi se j3 zbudil mož, toda, ko je odprl vrata na hodnik, ki je vodil v kuhinjo, mu je bušnil nasproti gost dim. Ko je pa odprl kuhinjo, je videl, da je ta že vsa v plamenih. Hotel je iti nazaj k družini, toda med tem časom mu je ogenj že preprečil pot. Tedaj je skočil skozi okno na dvorišče in dobil druge stanovalce, da so mir pomagali. Po dolgi lestvi je splezal do okna spalne sobe, kjer je srečno rešil enega sinčka. Med tem so prihiteli ognjegasci, ki so splezali v sobo, da mu rešijo še drugega sina in ženo. Sina so našli pod posteljo v mlaki vode, kar mu je rešilo življenje. KRIZEMSVETA j — Santiago, Cile. —• Pred nekaj dnevi se je v državi Boliviji dvignilo k uporu okrog 5000 Indijancev, živečih okrog jezera Titikaka. Vlada je morala poslati proti njim celo, četo vojnih aeroplanov, da je vstajo zadušila. — Havana, Kuba. — Ne samo proti novemu predsedniku, 'Hevia, grozi oborožen upor, i marveč še v večji meri proti [načelniku generalnega štaba, F. Batisti, katerega se žigosa, j t% Jftg0slavi|e, BREZSRČNA ŽENA NAPADLA SVOJEGA MOŽA V SPANJU S SEKIRO IN GA NATO ŠE PRETEPLA. — PLIN IZ MOTORJA BI KMALU UNIČIL TRI MLADA ŽIVLJENJA. — SMRTNA KOSA. — RAZNE NEZGODE. --, • .Msi Kaj se izcimi iz zakonskih prepirov Kozje, 29. dec. — Zakonca Kelharjeva v Križali pri Kozjem se že od poroke sem nista razumela. Prepir in tepež sta bila pri mladih zakoncih česta gosta. Počasi je medsebojno so- da vodi vojaško diktaturo. Na- L vraštvo tako naraslo, da se je žena Kristina v soboto, pred prazniki, odločila, da spravi svojega moža s sveta. — Kelharjeva sta se prepirala tudi ta ,.. v , .. . . . , ,dan, vendar sta šla skupaj v bivša kitajska provinca posta- |a la cesarstvo in njen vladar po milosti japonske vlade, Pu-ji, sprotni so mu zlasti državni u-službenci. 1— Čangčun, Mandžurija. — S 15. januarjem je tukajšnja j spalnico. Tam je mož legel, a žena se je še česala. Pri tem pa je pazila, kdaj bo mož zaspal. Ko se je to zgodilo, je že- roča, da je izdal vodja terori-Žena pa je ležala na postelji stične macedonske organizaci- zadnjega kotička in ki so z napetostjo sledili govornikovim besedam celi dve dolgi uri, kar Je trajal njegov govor. Enak aplavz je žel Father Coughlin tudi', koi je ožigosal mednarodne bankirje,.da so zlato, ki je kilo last ameriškega ljudstva, poslali v tujezemske države. Popolno priznanje je izrekel govornik za predsednikov načrt, da se ustali vrednost dolarja na 60 centov, obenem pa Je povdarjal, da je bila dosedanja denarna politika Amerike protiustavna. Ustava namreč daje kongresu oblast, da regulira vrednost dolarja. Do 2 d a j se ta beseda "regulira" ni vzela v pravem smislu; šele tedanji predsednik razume nje Pomen in razume tudi princip, da je človek gospodar nad zlatom in ne suženj zlata. Zagrozil je nato govornik kongresu, kaj se utegne zgoditi, ako se bo ta protivil načrtom predsednika. "Ako ne boste vi kongresniki izvedli te-kar je predsednik Roosevelt započel včeraj," je v dramatičnem tonu zaklical, "napovedujem, da bo v tej deželi izbruhnila revolucija, proti kate-I>1 bo francoska revolucija izgledala kakor zabava. Za to deželo vtlja: Ali z Roosevel-ali pogin. Poznam namreč Mišljenje naroda in povdarjam, da kongres ne sme storiti drugega kakor slediti Rooseveltu." Veliko prahu so razni kon-ftresniki tudi dvignili glede vprašanja, je li dovoljeno po Zakonu, da sme vlada zapleniti Privatno zlato. Med njimi so celo prominentni demokrati, kakor McAdoo in Glass. V sredo je na to vprašanje prejel Predsednik Roosevelt od generalnega pravnika Cummingsa Pismo, v katerem ta povdarja, da je predsednikov program Popolnoma v smislu ustave in zakona. Poleg te vplivne osebnosti je predsednik prepričan, popolno odobritev od strani da njegov program uživa tudi prebivalstva. Prvi sovjetski poslanik za Zed. države, AlekTrojanov-ski, se vidi na gornji sliki, na levi. Na desni strap, rtoji W. C. Bullitt, ameriški poslanik za sovjetsko Rusijo. Slika je bila vzeta v New Yorku, ko ste obe osebnosti prispeli s parnikom. ZA MIR NA BALKANU Macedonski vstaši so pripravljeni za sodelovanje. Dunaj, Avstrija. — Iz Sofije, bolgarske prestolice, se po- že zadušena od dima in vsa o-gorela. Odpeljani so bili vsi v bolnico in obvestili so starše mlade žene, 5211 Luther Ave. ----o- HČER NAGOVARJA K UPORNOSTI Denver, Colo. — Bivši federalni senator, 841etni Ch. S. Thomas, je v torek s svoje bolniške postelje pozval svojo hčer, naj raje prevzame nase dosmrtno ječo, kakor pa bi oddala vladi svoje zlato. Njegova 45 letna hči stoji namreč pod preiskavo, da skriva $3000 v zlatu. Njen stari oči jo je bodril, naj pod nobenim pogojem ne odstopi od svoje pravice do osebne lastnine, in je obenem ožigosal s strahopetci kongresnike, ki so se odrekli svojim pravicam in se dajo voditi predsedniku. -o-- JAVNA DELA V POMOČ RELIEFU Chicago, 111. — Kakor objavlja reliefna komisija, se je tekom zadnjega dela novembra in tekom meseca decembra znižalo število družin, ki so dobivale podporo od reliefa, za 55,441 tako, da jih je bilo 1. januarja na reliefu nekaj nad 70 tisoč. Tekom dec. je dobivalo podporo 122,000 družin v Cook okraju. To znatno znižanje se j'e doseglo s tem, da so bili družinski očetje postavljeni na javna dela pod CWA. je, Mihajlov, proglas, ki bo dosti pripomogel, da se doseže stalnost in mir na Balkanu. V proglasu namreč objavlja, da je njegova organizacija pripravljena, sodelovati z Jugoslavijo in Grčijo, ako ti dve državi obljubite, da boste podelile kulturno in politično svobodo Macedoncem v svojih državah. Ako pa tega ne garantirate, se bo terorizem nadaljeval. SODNA OBRAVNAVA PROTI ŠTIRIM ZLOČINCEM NIŽJA CENA MLEKU Sporazum med farmarji in mlekarnami. —o— Chicago, 111. —| Skoro gotova stvar je, da se bo cena mleku znižala od sedanjih 11 centov za kvart na 10 centov, in sicer kot rezultat sporazuma, ki se je sklenil med mlekarskimi farmarji in tukajšnjimi mlekarnami. Po tem sporazumu dobivajo od srede naprej farmarji za tisto mleko, ki se prodaja odjemalcem kot tako, $1.85 za sto funtov (3.98 centov za kvart). Za tisto mleko pa, iz katerega se dela maslo, bodo pa dobivalii po $1.071/2 za sto funtov (2.31 cente za kvart). Dosedanje cene so bile $2.10, oziroma $1.45. -O'- OPERACIJSKA MIZA V SODNI DVORANI bo 1. marca kronan. Izrazil je upanje, da bodo velesile priznale novo cesarstvo. — Berlin, Jemčija. — Po odredbi vlade se bo skrajno strogo postopalo proti beguncem iz Nemčije, ako bi se skušali vrniti, zlasti še proti zločincem, judom in komunistom, -dočim bodo "žrty-e.-pTOpag-an-de" našle večjo milost. London, Anglija. — Kakor prihajajo poročila iz Indije, je potres, kateri je divjal tamkaj pretekli ponedeljek, zahteval o- krog tisoč človeških življenj. V , i. ■ -t- „ v,;sc inihce brigal zan) nekem mestu se ni niti ena nisa .. . . . . vzdržala pokonci. Okoliške vasi je pa uničil požar. KANADA NAMERAVA SLEDITI AMERIKI Ottawa, Ont. — Prihodnjemu zasedanju parlamenta bo vlada stayila predlog, po katerem se naj zniža zlata vsebina dolarja. Glavno trgovino vodi namreč Kanada z Zed. državami in s teritoriji britanskega imperija in trgovski kj-ogi zahtevajo denarno stabilizacijo, ki bo na približni višini, kakor stoji denar obeh skupin. -o- ZA TRI MILJARDE NOVEGA DENARJA Washington, D. C. — Tekom prihodnjih šest mesecev utegne predsednik Roosevelt izdati odredbo, po kateri se bo postavilo v cirkulacijo za tri miljarde novih bankovcev. Ta novi denar bi ;e spravil v promet z izplačilom manj prizadet in se je še malo zavedal, se je s skrajnim naporom svojih moči priplazil do vrat in jih za silo odprl. Sveži ' zrak jih je po skoro dveurni omotici zopet osvestil, a še čutijo omotične slabosti v glavi. -o- Smrtna kosa V celjski bolnici je umrl Fr. Grebenšek, rudar iz Stare vasi pri Velenju, star 39 let. — V ptujski bolnici je umrla Elizabeta Kranjc, delavka iz Bukav-cev, stara -18 let. -o- V vlaku okradena Kovačeva žena Zofija Šego-na menda ugasnila luč in šla v va iz Lipsenj pri Cerknici, se vežo po sekiro. Očitno ni bila je pripeljala z vlakom v Ljub-dovolj pogumna, da bi opravila ljano. Komaj je na glavnem zločin pri svetlem. S težko se- kolodvoru v Ljubljani izstopila, kiro v roki je pristopila k po- je že potožila, da je okradena. Neznan tat ji je odnesel listnico z vsebino skoro dveh tisoč dinarjev. -o- Chicago, 111. — V torek se je pričela porotna obravnava proti skupini štirih notoričnih kriminalcev, ki so znani pod imenom "Touhy tolpa". Roger Touhy, kateri je na seve' rozapadni strani mesta poveljeval skupini raketirjev in ugrabiteljev. Obtožba proti njim je, da so ugrabili bogatega špekulator-ja John Factorja in ga držali v ujetništvu, dokler jim ni izplačal odkupnine. Prvi dan razprave se je vršilo izbiranje porotnikov. Ta proces pa je zelo počasen; izmed 25 mož sta bila odbrana kot sposobna samo dva. Da se preprečijo kake morebitne nasilnosti od strani pristašev obtožencev, je bilo "v sodno dvorano postavljenih celo število oboroženih stražnikov in vsi navzoči, ki so bili pripuščeni v dvorano kot gledalci, so bili skrbno preiskani, če nimajo kakega orožja pri sebi. Chicago, 111. — Porotna obrav- vladnih obveznic, v prvi vrsti pa 4. Liberty bondov, ki dozore 15. aprila. Ali se bo predsednik v resnici odločil za to potezo, bo šele razvidel iz opazovanja, kako se bodo gibale cene življenjskim potrebščinam. --o- stelji in trikrat zamahnila z o-strino proti moževi glavi. Zaradi udarcev se je mož onesvestil, brezsrčna žena pa je šla v sosednjo sobo k svoji materi in tam povedala, da je ubila moža. Pozneje pa je le ugotovila, da je mož še dihal, a vso noč in ves naslednji dan se ni - Kakor je mož izpovedal, je prišla medtem k njemu žena s palico in ga tepla, čeprav jo je v onemoglosti prosil, da ga naj pusti živeti. Tolkla ga je s palico tako, da jo je prelomila. Proti večeru si je nesrečnik vendar toliko opomogel, da je ušel v sami srajci in spodnjih hlačah skozi okno k sosedi. Bil pa je tako zdelan, da ga tam niso spoznali. Ker so pri sosednji hiši same ženske, so se ga silno ustrašile. Zato je1 šla domača hčerka h Kelharjevim vprašat, ali je Kelhar Jožef doma, češ, da je prišel k njim neki sumljiv tujec. Kelharjeva je mirno odvrnila, da moža ni doma. Isto je izjavila še nekaterim drugim sosedom. Skrivaj pa je le pogledala v sobo in na žalost ugotovila, da je mož ušel. — Pri sosedu je mož ostal, dokler ga niso odpeljali v krško bolnišnico, kjer se menda bori s smrtjo. Okrutna žena in nje- Nesreča Božične počitnice sta izkoristili učiteljica Marija Nahtiga-lova od Sv. Jurija v Slov. goricah in njena 221etna prijateljica Mila Primčeva, na ta način, da sta se šli sankat na Ur-šljo goro. V nevarnem terenu sta obe padli v globok prepad, iz katerega soi jih tovariši potegnili, eno z zlomljeno nogo, drugo pa z zlomljeno roko. -o- Odlikovanje Na razstavi umetnih izdelkov iz trgovine v Bruslju v Belgiji, sta bila odlikovana Alojzij Smerkolj, kleparski mojster iz Ljubljane, in Miha Vahtar, knjigovez iz Maribora. Mednarodni razstavni urad je v sporazumu z belgijsko vlado obema podelil posebna odlikovana — diplomo in zlate plakete. Odlikovanca sta vsa ponosna na svoja visoka odlikovanja. -o-- Požar Št. Rupert na Dol., 26. dec. — Žalostne praznike je ime'a letos Ivana Florjančič, znana branjevka iz Kamnja. Par dni pred prazniki je odšla v Trst k nava proti dr. Wynekoop, ki je obdolžena, da je umorila svojo snaho Rheto, je bila v torek po-Njih vodja jej poldne naravnost strahovita, kakor se je izrazil sodnik sam. Državni pravnik je dal namreč prinesti v dvorano operacijsko mizo, na kateri so našli skoraj nago truplo umorjene v operacijski sobi doktorice, v kleti hiše na 3406 W. Monroe st. Poleg te mize so prinesli in pokazali tudi okrvavljene rjuhe, na katerih je truplo ležalo, in dalje vso obleko umorjene ter revolver, s katerim je bila ustreljena v hrbet. Neki policist, ki je bil poklican na stol za priče, je vse te stvari zložil ob operacijski mizi tako, kakor so bile najdene ob mrtvem truplu. Obtoženko, dr. Wynekoop, je ta prizor tako prevzel, da ji je morala njena hči dati neko zdravilo, da jo je obvarovala pred omedlevico. na sestra sta v kozjanskem za- sestri na obisk. Komaj pa je poru. Med ljudmi je razširjena govorica, da je žena nameravala mrtvega moža skrivati do svetega večera in nato fingirati zločin, ki bi se naj dozdevno izvršil v času, ko bi šli vsi domači k polnočnici. -o- V objemu smrti Kamnik, 28.' dec. — Plin iz avtobusnega motorja je včeraj žena je vložila tožbo za razporo- v zgodnjih urah kmalu povzro. ko. Zanimivo je pri tem, kake ali-|čil prezgodnjo smrt treh mla-monije žahteva, da ji bo mož pla- (dih šoferjev. Emil Vidmar, An-čeval, in za kake stvari. V skup- ton Verdnik in Lev Peterlin, nem zahteva, da ji bo moral dati vsi uslužbeni pri tvrdki Rode NE ZAHTEVA DOSTI Los Angeles, Cal. — Ljubezen med znanim pevcem in voditeljem orkestre, R. Vallee, in njegovo ženo, Fay, se je ohladila in prišla tja, je dobila od doma brzojavko, da ji je zgorela hiša. Na sveti dan je prišla domov, a je namesto doma našla le kup ožganega zidovja in pepela. V hiši sta ležali dve dekleti, Ivanini sosedi, katerima je izročila dom v varstvo, ki bi pa tudi skoraj postali žrtvi ognja, da ju niso sosedje in gasilci še pravi čas zbudili iz spanja. Gorelo je v noči na nedeljo. Kdo je zažgal, se ne ve. ---o-- na mesec $7,450, in sicer za sledeče: Pet služabnikov, njih plača skupno $500. Njej za obleke na mesec $2000. Za živež in razvedrilo $1000. Plača tajnice in maserke skupno $350. Za razne druge "malenkosti" $3,600. — Nad vse skromno živlenje. V vodo so padli Pri gradnji zasilnega mostu ("Peregrin"), so v zaprti ga- čez Savinjo v Celju so po ne-raži to noč popravljali neki av- sreči štirje'delavci padli v le-tobus. Pri preizkušnji so okrog jdeno mrzle valove Savinje. O-pol petih zagnali motor. Plin, stalim delavcem se je posrečila je iz njega uhajal, je kmalu la, da so vse žive potegnili iz napolnil zaprto garažo in vsi vode. trije so onesveščeni popadali i -o-- na tla. Emil Vidmar, ki jc bil ŠIRITE "AMER. SLOVENCA"! *m fci^ 'AMERiiCANSkl SLOVENEC' Petek, Li). januarja 193 1 BlMERIKANSKI SIIOVENEC 'Bed in najstarejši slove*»ki list v Ameriki, PttanoTljen let« 1101. fcha]a vsak dan razun nedelj, pon«-■•Ijkov in dntvov po praznikih. f Izdaja In tiska: UMNOST PUBLISHING CO. Nailov uredništva in uprav«: (B49 W. Cermak Rd.f Chicago Telefon: CANAL 5544 P> % Naročnina: .$5.00 . 2.50 _ 1.50 C« celo leto--------- Ca pel leta-------- Ka četrt leta_______ Za Chicago. Kanado In Evropo: C« celo leto----$6.00 Za pol leta-------3.00 Za četrt leta----1-75 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Xatabliahed 1191, Issued daily, txcept Sunday, Monday and the day after holiday«. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication offic«: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5S44 Subscription: For one year ------ For half a year _$5.00 _ 2.50 _ 1.50 For three month*-------- Chicago, Canada «nd Europe: For one year--------$6.00 For half a year-------3.00 For three months----1.75 Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo Številko ▼ tednu je ča» do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa «e n« ozira. — Rokopisov uredništvo ne vraža Kako silna razlika v javnem mnenju in v javnem vrednotenju obeh teh dveh poletov! Tedaj, to je pred šestimi leti, je ob nezaslišanem dogodku svet od presenečenja pridržal sapo. Val silnega navdušenja je šel po vsem svetu. Danes pa novica, da je zopet kak letalec preletel ocean, učinkuje le še kot nekaj prav vsakdanjega. Za vest, ki so jo pred nekaj leti listi tiskali z debelimi črkami na prvih straneh, danes Odmerijo le nekaj vrstic med drobnimi dnevnimi novicami. Edino, nad čemer se moremo čuditi, je to, da je od takrat do danes preteklo komaj dobrih šest let. Silno hitro živimo. Kar je bilo še pred nekaj leti senzacija, ki je razburjala svet, je že davno postalo samo hladni račun v glavi kakega podjetnika. Tudi Lindbergha so pri ravnokar dovršenem poletu iz Amerike v Evropo in nazaj v Ameriko vodili gospodarski vzroki. Letel je po nalogu ameriške zračne družbe Panamer-ican Airways, da dokaže, da bi bil tudi južni Atlantik kot zračna pot primerna linija za reden zračni promet med Ameriko in Evropo. Lindbergh je ves čas bil v brezžični zvezi z nemškim par-nikom "Westphalen" in mu poročal sproti o zračnih tokovih. Tokrat večina listov Lindberghovega poleta niti omenila ni . . . kveno petje je tudi krasno spremljala petje na orgije, med tem je pa vse skupaj spremljal na gosli naš rojak Mr. Wiljem Toplikar, ki se vsako leto po- lepem številu spremljalo na njegovi zadnji poti. — Na novo leto nam je g. župnik zopet oznanil, da umira v bolnici naš rojak in faran Jožef Rus, ki je Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Katoličani v javnem življenju o vlogi katoličanov v javnem življenju se londonski "Universe" izraža na način, ki se lahko nanaša na katoličane tudi drugod po svetu. Katoličani, pravi list, ne stopajo v javno življenje le zaradi tega, da bi branili samo lastne interese, čeprav naravno zasledujejo tudi lastne cilje. Toda predvsem jih vodi želja, da store svojo državljansko dolžnost in sodelujejo pri državnem organizmu, čigar pomen raste tem bolj, čim bolj posega v človeško življenje od zibelke do groba. Je pa dobro utemeljeno, zakaj se prav oni v posebni meri čutijo k tej dolžnosti poklicani. Čim bolj se kaka vlada posveča življenju in družinam svojih državljanov, tem bolj zadeva na vseh koncih na moralne probleme. Ker pa so danes vse tradicije le še dvomljive vrednosti, zato je treba ljudi, ki iz prepričanja izpolnjujejo, kar je prav in pravično. Povprečen, državljan, ki želi ohraniti svetost svoje hiše in nravnost, svojega družinskega življenja, si naravnost želi trdnih osnov in pogumnih voditeljev. Njegovo zaupanje, da so posebno katoliški možje najbolj primerni, mU oboje nuditi, ne sme bti razočarano. tf*»H -O- Katoliški tisk v Švici Katoliško časopisje, ki navadno nima za seboj koncernov in drugih podpor, je večinoma povsod navezano iz-1 ključno na dohodke iz naročnine. Zaradi občutne gospodar-. PRISPEVEK K "RAZPRAVI" San Franciscc, Calif. Večkrat, ne samo enkrat sem prečitala "Vabilo k razpravi" ki je bilo priobčeno v Ameri-kanskem Slovencu dne 19. dec. 193;?. Spoštovani rojak piše o našem žilavem narodu v Ameriki in vse to je resnica. Naš narod je res žilav in ne samo žilav, tudi i trden in lahko skoraj rečemo nepremagljiv. Pisatelj tega va-i bila bi pa rad vedel, kje je kri-!vica. da se naša slovenska mla-'dina tukaj v Ameriki ne zani-Jma za tisto, kar so njeni dedje in očetje ustanovili in ohranili do današnjega dne. — Dalje bi spoštovani pisec k razpravi rad | vedel, kje- je krivica, da je te-j mu tako? | Po mojem skromnem prepričanju se bom izrazila tako le: | Vsi naši žilavi slovenski očetje in matere, ki so se zavzemali za slovenski narod in njegov napredek v Ameriki, ki so or-bančnih ganizirali številna podporna društva in jednote dobrodelne zveze trudi za večje praznike, da se drugi dan, 2. januarja, zatisnil tako prazniki povzdignejo in'svoje oči za ta svet, rešen trp-poveličuje čast božja. Prav le-ljenja. Pokojni je bil rojen v po je bilo tudi videti vrsto be-'Loškem potoku, vas Travnik, Ob reki. — Kaj pa loviš, pi i- lo-rudeče opravljenih strežni- pri hiši se je po domače reklo jatelj ? kov, ko so spremljali domače- pri Miklavu. Tukaj je bival že ga č. g. župnika k oltarju in dolgo let in zapušča žalujočo stregli pri sv. maši. Ves čas, soprogo ter dve že omoženi čeprav so bili nekoliko zaspani, hčeri. Spadal je k dr. sv. Petra so se prav lepo vedli. So bili in Pavla KSKJ., pri katerem je pa drugi dan toliko bolj veseli, bil več let predsednik. Dalje ko so po zadnji sv. maši prite-' je spadal k dr. Triglav in dr. — Postrvi. — Ali si že katero ujel? — Se nobene. — Kake pa potem veš, loviš postrvi. * * * Grehi. — Župnik: No, Ja- da ter druge v korist slo-v tej deželi, ske krize pa je ta edini vir močno prizadet. Celo v bogati Švi- venskega naroda ^^„„„1,; »„„„11, ^mo dni nastopil,kl 80 žrtvovali za slovenske jn_ i zgradbe, za cerkve, šole, domo-jve, dvorane, vsi ti, ki so se Žida ci čutijo to. Ženevski župnik Carrier je zadnje misijonsko pot po deželi, da z govori in predavanji poživi teres za katoliški tisk. Edino sredstvo — izvaja moderni apostol tiska, — dvignemo katoliško časopisje na isto višino, kakor je brezver-sko ali nevtralno, je v tem, da se katoličani naročate na katoliški tisk in mu s tem ustvarite dovolj trdno gospodarsko podlago. Švicarski katoličani izdajo letno dva milijona zlatih frankov za "nevtralno" in nasprotno časopisje. Ta vsota bi zadostovala za izdajanje izvrstno urejenega katoliškega dnevnika. Carrier se v prvi vrsti obrača na katoliške stariše, da naročajo izključno katoliške liste. Vidi se, da je povsod po svetu največja rana katoličanov njihova nezavednost in bojazljivost. Po navadi se zdramijo in zavejo svojih dolžnosti, ko je že prepozno. -o- tvovali za obstoj slovenstva v tej naši novi domovini Ameriki, ki so toliko žrtvovali in toliko dobrega napravili za nas, ki sadove njihovega požrtvovalnega dela, ki je bilo dobro zapo-jčeto, še sedaj uživamo, so želi za svoje delo le nehvaležnost. Spoštovani pisec! — Ali je kdo dal kedaj vsem tem dobrim boriteljem kako zaslužno priznanje? Kakšno plačilo i o on ali ona prejel za dobro za-početo delo? Napadanje od tistih, ki bi mu morali biti hvaležni ! Pogumni ameriški letalec polkovnik Lindbergh je ravno- To je ravno tista krivda, da kar skupno s svojo ženo preletel južni Atlantik. Za 3200 km naša mladina ni toliko žilava in dolgo progo od 'Bathursta do Natala v Braziliji je rabil 15 ur. j trda, ki bi hotela vse to prena-Ta polet vzbuja spomine na 2. majnika 1927, ko je isti sati. Sama sem že slišala mla-Lindbergh v promenadni obleki in z malenkostnim provijan- dino govoriti: Zakaj bi se mi toni oskrbljen prvi preletel severni Atlantik iz New Yorka v zanimali za take stvari, ki' so Pariz. Jih naši starši začeli ? Saj niso Hitro živimo drugega s tem zaslužili, kakor nasprotovanje. — To je torej krivda! In mladina se ne bo pustila napadati za svoja dobra dela. Naši mladini manjka v veliki meri, žilavosti in tistega pravega slovenskega potrpljenja. Ako bi bila naša mladina tako žilava in trdna kot so njeni starši, bi kmalu zavzela pravo stališče. Tukaj je potrebno samo za vajete prijeti in obrniti na pravo pot. Prava pot je pa ta, da vsi slovenski starši pomagajo svojim sinom in hčeram popravit vsako tako krivico, ker mladina ve, kdo je začetnik dobrega. To jim povejte in potem bo naša slovenski! mladina delala v korist slovenskega naroda v Ameriki. Dokler bo pa mladina videla 'juma napadanja na naše slovenske boritelje, do takrat se nas bo sramovala. Mrs. Barbara Kramer ——o-- KAJ POROČA NAROČNICA IZ KANSAS CJTY Kanses City, Kans. Amerikanski Slovenec je res, najzanimivejši list za ameriške Slovence, najsibo glede novic, dopisov ali pa povesti. Zlasti zadnje dve, "Izpod Golice" in "Jurij Kozjak" so bile še posebno lepe in zanimive, ker so se godile v naši slovenski zemlji. Iz njih se človek nauči tudi slovenske zgodovine, katere morda še nismo slišali, ali če 'smo jo, smo jo1 že deloma po-1 zabili. — Škoda, ker ne morete lista pošiljati v staro domovino, ker tam so posebno radi čitali, kako se Slovenci gibljemo po naselbinah. Naj tukaj omenim, kako smo pri nas obhajali pretekli božič. — Imeli smo polnočno sv. mašo, pri kateri so naši cerkveni pevcii in pevke tako krasno peli, da človek kar ni mogel moliti, samo poslušali bi bili petje magari celo noč. No, pa saj nam je č. g. Father Hajnšek vedno rekel, da kdor petje posluša, dvakrat moli. C. sestra Loreta, katera vodi cer- s celo vrečico slad- Najsv. Imena. Članstvo vseh kec, kaj je treba najprej stori-društev ga je lepo spremilo na ti,, da so nam grehi odpušče-zadnji poti. — Bil je pokojni ni? vseskozi dober faran in se je Jakec: Najprej moramo gre-veliko trudil za čast božjo. —- šiti . . . Tako se podirajo stebri naše j * * * fare in prepuščajo svoje pro-1 S predavanja. — Profesor: store drugim, da bi jih zasedli. Kakor vidite, ne vidite tu niče-— Obema pokojnikoma naj sar. A zakaj ničesar ne vidite, sveti večna luč in naj jima Bog boste takoj videli, da večni mir. Njihovim družinam pa izrekamo na tem mestu resnično in odkritosrčno soža-lje. — Končno naj mi bo še dovoljeno, da vsem naročnikom in bralcem tega lista, kakor tu- kli domov korčkov. — Otroci so pač vedno taki, da ako drugje kaj dobijo, so tega bolj veseli, kakor če bi to dobili doma. — Cerkev je bila krasno okrašena za božične praznike, za kar gre priznanje čč. sestram. Mislili smo, da bomo videli pri polnočnici tudi č. g. Gosarja, pa mu še ni bilo mogoče priti. On nas namreč večkrat obišče iz sosedne države Missouri in tako je tudi letos pomagal in sodeloval, ko smo imeli štirideset urno pobož-nost. Pa tudi na puranovi ve- čerji nas jfe posetil, katero smo'di uredništvu, voščim vse naj-imeli na zahvalni dan, ki so jo boljše v novem letu ,ki smo ga pripravile naše vrle žene. Ob j pred kratkim začeli. Naj bi to tej priliki je bilo več srečnih leto rosilo več sreče in božjega blagoslova na nas vse in odpo-dilo od nas slabe čase, ki nas že toliko let nadlegujejo. Poročevalka. -0- dobiteljev, ki so odnesli iz dvorane lepe dobitke, kot koltre in drugo, katere so napravile nekatera marljiva farna dekleta in je vse prineslo čistega dobička nad $500.00, kar je lepa svota za tako malo faro in pa tako slabe čase, katere še sedaj doživljamo. Zato gre vse priznanje in zahvala delavkam, ki so se trudile in delale pri tej prireditvi, kakor tudi vsem fa-ranom, ki so tako vneto pomagali pri nakupu sreče ter hvala in priznanje č. g. župniku, j riška Slovenka št. 10 JPZ Slo-ki tako uspešno vodi našo faro.'ga in članica dr. Kraljica Majnika KSKJ. ter članica dr. Krščanskih žena in mater. Pokojna je bila rojena na Rečici v IZ SHEBOYGAN A IN OKOLICE Sheboygan, Wis. V četrtek, 11. jan. je umrla (Mletna Cecilija Šek, ki zapušča žalujočega soproga in šest odrastlih otrok tukaj v Sheboy-ganu. Bila je članica dr. Ame- V soboto pred novim letom so nas pa posebno razveselile čč. šolske sestre, ki so otroke naučile toliko lepih pesmic in več kratkih igric in šaljivih slik, kar je vse tako lepo vspe-lo, najsibo slovensko ali angleško. Posebno se je vsem dopacl-la skupina deklic drugega, tretjega in četrtega razreda, ki so bile oblečene v rdeče jopico in kapice ter bela krila in so proizvajale takozvani "drill" ples med padanjem snežink. Poleg veselih dogodkov -pa moram na žalost poročati tudi žalostne. — Tako naj poročam, da so nam vsem na sveti večer pri polnočnici hote ali nehote uhajale oči na prostor, kjer je vsako leto sedel naš rojak in faran Karol Bratkovič. Letos je pa ležal ravno za božič na mrtvaškem odru. Pobrala ga je kruta pljučnica v kratkem času šestih dni, v najlepši moški dobi, star komaj 11 let. Pokojni zapušča žalostno soprogo in štiri že odrastle otroke, namreč dva sina in dve hčeri. Bil je pokojni tudi ustanovnik naše fare in vseskozi dober faran. Spadal je k samostojnemu dr. Triglav in pa k dr. sv. Družine. Članstvo obeh društev ga je v Energičen sinko. — Mama, daj mi dajm za čokolado. — Nimam ga. — Imaš ga. — Ne sitnari, sicer ti navi-jem ušesa. — Ga ne daš? Dobro, takoj grem k hišniku, tam imajo škr-latinko. * Hs « Dolžnikov samogovor. — Ne preostaja mi drugega, nego o-besiti se in prodajati koščke vrvi, na kateri storim smrt. To mi bo morda pomagalo na noge. * * * Humorist — žrtev časa. — Po sejmih po deželi je potoval "ljudožre", ki je svoj program poživljal s humorjem. Nekega dne je izginil iz kraja, kjer mu ni ugajalo, in pustil je tam listek z napisom: Ne iščite me, požrl sem samega sebe ! * * * Dober nasvet. — Kmet: Moje polje je polno krtin. Sam ne vem, kako bi prišel krtom do živega. Meščan: Nič lažjega, tlakuj- Savinjski dolini in je prišla v Ameriko pred 25 leti in sicer >' Port Washington, Wis. Zadnji jte polje, pa ne bo več krtin, čas so pa vsi skupaj živeli tu-1 * * * kaj v Sheboyganu. ; Kure 'brez vzgoje^— MePa^ V petek zjutraj so pa našli ka kupi na počitnicah od kme- tiče košarico jajc. Zde se ji drobna, pa pravi kmetici: Kaj ne morete vzgojiti kur tako, da bi nesle debelejša jajca? mrtvega na takozvanem Chicago Northwestern Belt Line 16-letnega George Ognachevec. Kako se je pripetila nesreča, nihče ne ve prav gotovo. Domneva se, da je na ledu padel in se tako hudo poškodoval, da je podlegel poškodbam, ker ni 'znanje, da ne bosta' dva pikni- ifRITE "AMER. SLOVENCA,"! bilo od nikoder pomoči. — Oba pogreba sta se vršila v ponedeljek zjutraj iz slovenske cerkve na pokopališče v Greendale. Čas nam naglo hiti in tako lahko rečemo, da bo kaj kmalu spomlad tukaj, z vsemi svojimi čari. " S pomladjo pa pride ka v enem dnevu in bi potem ne bilo ne tu ne tam uspeha. — Pozdrav čitateljem. Fr. Remshak, tajnik. PODR. ŠT. 20 S. Ž. Z. Joliet, 111. Prihodnjo nedeljo dne 21. ja- kmalu tudi sezona piknikov, na nuarja bo imela naša podruž-katere se društva, vsaj nekate- jnica prvo sejo v tem letu. Na ra, že sedaj pripravljajo, ozir. .tej seji bo tudi umeščavanje so si že poiskali dneve, v kate- odbora in ker bomo imele tudi rih se ima vršiti njih piknik, prigrizek ali "mali party" za Med temi je tudi dr. "Bratje naše članice, ste zaradi tega zaveze" št. 4 JPZ. Sloga, ki je vabljene vse članice, da se te sklenilo, da priredi svoj piknik 'seje zagotovo udeležite o pra-dne 17. junija v Greendale jvem času in največjem številu, parku, kar naj ostala jugoslov. — Vas vse pozdravlja društva blagovolijo vzeti na 1 odbor. TARZAN, GOSPODAH DŽUNCLF. ( Mftropnlir-ati r») FDGAR RICE BURROUGHS "Tukaj je največje valižče leopardov v okolici mesta Nimrnr," pravi princeza g pritajenim glasom. "Kakor hitro nastopi noč, nobeno živo bitje ni varno življenja v tej strašni dolini, brez posebno močne straže in velikih stražnih-ognjev, niti ti s svojim eromečim orožjem, ki si -lobil Bohunove viteze. "Mogoče", reče Blake, da bi nekoliko pomiril njeno plašnost, "bolje bi bilo, da gremo takoj na pot." Obrnil se je h konju, ki je že visoko stegoval vrat in se vzpenjal kvišku, strigel z ušesi In prhal skozi nozdrvi ter strahoma gledal v gozdno temo. Vse telo se mu je pa tako treslo, kakor se trese listič na veji, ko zapiha vanj veter; in tedaj je v trenutku pretresel ozračje nenavaden krik. — Blake in nimmrska princeza sta bila sama v dolini leopardov. — In vendar ne sama. Naglo jc potegnil Blake svoj samokres izza pasa in strmel v temo džungle; zapazil pa ni ničesar. Niti ni mogel zaciuhati duha po zverinah, ki ga jc njegov konj tako dobro duhal. Prešerno se je zasmejal, da bi v sebi utrdil pogum in pomiril napete živce ter potegnil preplašeno prin-cezo za seboj, — Dvoje skritih oči je pa opazovalo vsako njegovo kretnjo •— a niso bile to oči leoparda. Kaj .je bilo i1 Lord Tarzan in Sir Bertram sta dohitela Bohunove viteze-ugrabitelje, ko je že Blake odnesel od njih princezo. Tako so se Bohunovi sestali z Nimmrskirrj in se spoprijeli. Opazili so Tarzana, ki je jezdil riaprej, a niso vedeli, kdo je. Tedaj zakriči najhrabrejši: "Imamo te Sir vitez" in pripravi svojo dolgo sulico za boj. — To je bilo za Tarzana nekaj povsem novega in nenavadnega. Denarne pošiljatve V stari kraj pošiljam točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Vsled vedno menjajoči se ceni valutam računamo za pošiljke po ceni istega dne, ko prejmemo denar. Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za izplačila v dolarjih: Za $ 3.00.............. 110 Din Za S 5.00............. 200 Din Za $ S. pošljite......$ 5.75 7.a $10.00............. 420 Din Za $10. pošljite......$10.85 Za $12.00............. 500 Din Za $lS Sljitc......$l(j.00 520-00............. 855 Din .....$2600 Za $23.25.............1000 Din ^ l .,. * Za $50.00.............2175 Din Za $40. pošljite......$41.25 Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: John Jerich (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD. CHICAGO, ILL. j'etek, 19. januarja 1934 'amekiKanski Slovenec l§giljlMiiiilB,;::;B :B ,s T, t: rM v B' a vB.SiiBiilllBlllllBII'MiililBIIIIIBlilliaiiaE:!!!;«^^"! limiM "OOOOOOOOOOOIXKm Uružba ■iKKHXKM ^ v(VVK)<.) sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1 »« GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Joiiet, 11L 1- podpredsednik: Philip Živec, 507 Lune St., Joiiet, 111. 2. podpredsednik: Kathrine Bayuk, 5/» Lafayette St., Ottawa, tli Glavni tajnik: Frank J. W-;dic, 501 Lime St., Joiiet, III. Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway St., joiiet, HI. Duhovni voiija; Re.. Joseph Škur, 123 -• 57th St., li- Pittsburgh, lJa Vrhovni zdravnik.- Dr. Martin J. .'vec, 900 N. Chicago St., Joiiet, lil. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1910 W. 22nd street, Chicago, 111. Jacob Štrukel, 1199 N. Broadway St., Joiiet, 111. Joseph L. Drašler Jr., 66 — 10th St., No. Chicago, 111. POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 3rd St., La Salle. Illinois. Joseph Paviakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg Station, E. Pittsburgh. Pa. Mary Kremcsec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, III. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1819 VV 22nd St., Chicago, 111. --o-- Do dne 1. januarja 1933 je D.S.D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpoi, poškodnin in posmrtnin ter bolniška podpora v znesku $106,187.91. Zavaruje se lahkr za $250.00, $500.00 ah $1000.00. V mladinski oddelek se otroci sprejemajo od rojstva pa do 16. leta. Rajaki(inje). Pristopite k Družbi sv. Družini. i i I i i n s* PSE UPORABLJAJO V ARMADI CENTRALIZACIJA SIGUARNA PODPORA. SOLVENTNA. D. S. D. 100% Kei se je upora b'jan je psov med boji v M inazvsriji dobro obneslo, je zdaj japonsko vojaško poveljstvo nabavilo za armado število psov, katere vežbajo za vojno službo. To je bilo mogoče le s strojem • ki deluje avtomatično v globoki kleti v vedno isti temperaturi. S takšnimi mrežami je mogoče razčleniti n. pr. svetlobo posameznih zvezi in ugotoviti njih tvarno sestavo. Neskončno majhno je ključ do neskončno velikega. -o- j NASILNA DELAVCA ! Chicago, 111. —. Prcddelavoe na Morton Grove cesti, 45 letni E. Kloepfer, 4919 Nevada St., je v ponedeljek vložil proti trem svojim delavcem, ki so zaposleni pod CWA, pritožbo nasilnosti. Možake je namreč našel speče, ko bi morali delati. Ko pa jih je zbudil in nagnal na delo, so ga napadli in pretepli. "Amer. Slovenec" je vez, ki nas druži, da se razkropljen: med tujci, ne izgubimo med njimi.—Rev. J Cerne. -o- immmurn -ta l i H J a:U,H:.o:ai ».a,a : u.fi .ii.B^.....i IZ URADA GL. TAJNIKA D. S. D. Joiiet, 111. Cenjeno članstvo:—S tem sc vam službeno naznanja, da se lj° glavna letna seja glavnega zborovanja vršila v ponedeljek, '29. januarja t. 1. Torej, ako ima kateri član ali članica kakšna navodila, Sporočila, ali kakšne druge zadeve, sc vas prosi, da jih pošljete na glavni urad vsaj do dne 27. januarja.—S spoštovanjem i!1 bratskim pozdravom ostanem vaš udani za D.S.D. Frank J. Wedic, gl. tajnik. pROM THE OFFICE OF THE SUPREME SECRETARY D.S.D. Joiiet, 111. To the officers and member s of the Holy Family Society, greetings.:_This is to inform .vou that the annual meeting of the Supreme Board will be held Monday, January 29th. Therefore, shall any member have some suggestions, recommendations or other problems, kindly forward same to the llotne Office not later than January 27th.—Fraternally yours, _ Frank J. Wedic, Supreme Sec'y. IZ URADA GL. PREDSEDNIKA D.S.D. Joiiet, 111. v dolžnost si štejem, da podam cenjenemu članstvu neko- Pojasnila o ravno zaključeni kampanji, ki je bila pred tre-"" meseci proglašena po glavnem odboru DSI). Poročila nam jasno kažejo, da je bila to ena najbolj uspeš- kampanj, kar smo jih še imeli v zadnjih desetih letih. Sla-delavske razmere vladajo vsepovsodi, pa smo kljub temu S tem je naša DSD. dobila, ozir. se je njeno članstvo pomnožilo, za okoli 80 članov in članic v odrastlem oddelku in okoli 25 v mladinskem oddelku, kar je pač najlepši dar Družbi za novo leto. Ta društva so po številkah 21, 22, 23, 24 in 25, katera bo glavni tajnik priobčil svoječasno v našem glasilu. To je vsekakor izvanredni uspeh zadnjie kampanje. Predragi sobratje in sosestre! Upam, da bo to dalo pogum tudi vsem ostalim, da bomo s ponovnim navdušenjem delali v splošnem za večjo in močnejšo DSD.—Sobratski pozdrav. Geo. Stonich, gl. predsednik. -o- ................. « __ Dopisi lokalnih društev »".'i« -*>I HihwmaiKQIilri«'"' IZ URADA DRUŠTVA SV. IVANA KRST. ST. 13 D.S.D. Chicago, 111. Cenjeno mi članstvo: — Zopet se oglašam in sicer je to zdaj zadnje vabilo za našo plesna zabavo, katero priredi naše društvo v nedeljo, 21. jan., v zgornji šolski dvorani sv. Štefana. Vsakemu izmed nas je znano, da samo odbor in par članov ne more storiti to, kar lahko stori skupno članstvo, oziroma vsak posamezen član in članica, v korist društva in naše organizacije splošno. Zato je tudi vsakega dolžnost, da vsaj nekaj stori, da bo boljši u-speh, in če vsi skupno delujemo, pa naj bo hitro vam je mogoče, da se izognete suspendaciji. Na svidenje v nedeljo. — Sobratski pozdrav, vam udani Martin Frank, tajnik. -o-- TO JN O HO NAJDROBNEJŠE STVARI Ves človeški napredek, vse njegovo obvladovanje sveta izvira na koncu iz tega, da si je znal ustvariti umetne organe, ki v neskončnost povečujejo zmogljivost njegovih čutov. Mikroskop in daljnogled sta le silni izboljšavi našega očesa, telefon je tisočkrat izboljšano človeško uho in grlo, puška in top podaljšujeta našo' roko, stroji nam podeljujej o tisoc-kratne in milijonkratne sile. To. kar zmorejo umetna čutila človekova, je neznansko in to zabava ali malokdo ima pravo sliko o vsem društvene zadeve, ste lahko tem. Kdo ve n. pr. da operira prepričani, da bomo imeli vsi znanost z mikrofoni, ki so tako korist od tega. zmogljivi, da podajo tek muhe Kako žalostno izgleda, ko po okrenski šipi v sosedni sobi društvo priredi kako zabavo; s takšno silo. da ga slišiš kakor odbor se trudi že cele tedne ropotanje težkega tovornega poprej, da pripravi vse potreb- voza preko lesenega mosta! „ . _ ,no, potem pa pride par članov) Čudovite stvari so znali že 0 čevljev. Kadar leze v sapnik, lahko tudi zaduši svojo žrtev. Rešite se te pošasti takoj, dokler vam no spodkoplje zdravja, da vam več ne bo mogoče pomagati. Pošljite $3.50 za Laxtain za popolno zdravljenje, ako želite, da boste rešeni tega strahovitega zajedavca, na U. S. Laboratory, USL Uldg.. Box 2006, Hollywood, Ca! Izdelano je po naročilu, zato omenite starost Ne more biti zato poslano po COD. Garantirano. Za zavarovalnino zavoja dostavite 2S centov. (Izrcžlte ta oglas in ga shranite, kei vam bo mogoče prav prišel.) ROJAK! SLOVENCI! 1*^1 Kadar želite o- C6METSR.Y krasiti grobove svojih dragih, ne posa-bite, da imate na razpolago lastnega rojaka. Postavljam in izdelujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam! Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 1013 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 1389-R Varujte vaše oči Ako vas nadleguj« glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo; ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vaše oči preiskati. DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST — Zdravnik za oči — 25 let skušnje v zdravstvu za oči. 1801 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 0S23 Uradne ure: Od 9. ure dopoldne do 8:30 zvečer. Phones: 2575 in 2743 ANTON NEMANICH & SON PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. Ustanovljen l. 1895. Na razpolago noč in dan. Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. 1002 N. Chicago Street, Joiiet, Illinois i Andrew Glavach 2210 SO. DAMEN AVENUE TELEFON CANAL 5889 CHICAGO, ILLINOIS NA RAZPOLAGO SEM VAM NOČ IN DAN. Kakor prej, tako še naprej sem vam pripravljen postreči po najboljši ceni. Imam najboljše automobile za pogrebe, krste in ženitovanja ter za vse druge potrebe; najvarnejša vožnja, ker zmerom sam vozim. Se vam že v naprej najtopleje zahvaljujem za vašo naklonjenost. n 3S3 DR. JOHN J. ZAVERTNIK PHYSICIAN & SURGEON OFFICE HOURS AT 3724 West 26th Street 1:30--3:30—6:80— 8:.1rt Daily Tel. Crawford 2212 at 1858 W. C«rmak Road ■1:00—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 9691—9695 Wednesday & Sunday by appointment only. Residence Tel.: Crawford 3110 If no answer—Call Austin 5709 Tel. v uradu: Canal 9694—9695 DR. ANDREW FURLAN — ZOBOZDRAVNIK — 1858 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Uradne ure: 9—12 dop ; 1—5 pop., in 6—3 zvečer—v četrtek, petek in »ob oto. VVAUKEGANSKI URAD JR na 424 — 10th Street 'Bel na domu in uradu: Ontarla 7213 Ordinira v pondcljek, torek; (t »re-1 do samo dopoldne.) DR. RAY OLECH, DENTIST Ob pofledeljkih, torkih in sredah, od 9. zjutraj do 8. zvečer. BOSTIC BROTHERS — SLOVENSKA LEKARNA — 1858 W. Cermak Rd. CHICAGO, ILL. Tel. Canal 9694-9695 f gtrSE Tf •AMERIKANSKI SLOVENEC' TetcK, 10. januarja 1031 "črni mozm POVEST IZ PRETEKLIH PNI , ' Vstal je In snel klobuk s stene. Med potjo je še cul, kako je Poljanec pripovedoval vojakom, da je bil v mestu, kjer je kupil nekaj voz sena. Ker je bilo letos toliko dežja, je imel lastnega premalo . . . Zaloputnil je vrata za seboj. Podlost njegovega sovražnika je bila tako strašna, da je ni mogel doumeti. Ko je stopal mimo senene-ga voza, pa se mu je zdajci rodila Čudna mi-feel. "Ali mu je res vzel dež seno, da si ga mora zdaj kupovati? Saj so njegovi travniki blizu naših in nič manjši kakor naši, mi smo ga pa imeli dovolj, čeprav imamo dvakrat toliko živine kakor on. In zakaj vozi seno sam? Za tem se mora nekaj skrivati. Pogledati bo treba, kaj! Zvečer si ogledam njegov senik." Hajko je izpodbodel konja in kmalu je ležala domača vas pred njim. Ob potoku je o-pazil Marto, ki je prala. Ni hotel zamuditi lepe priložnosti, da bi izpregovoril z njo nekaj besed. Skočil je s konja in krenil k njej. "Dosti dela imaš, Marta! Veliko pranje?" jo je pozdravil. "Da, dela je čez glavo. O, Rajko, v ponedeljek je bilo pa hudo. Še nikoli*ni bilo tako.' "Zaradi plesa?" "O, ne. Zaradi njega ni rekel niti besede. Samo to je govoril, tla si bil v gozdu zakrinkan in oborožen." "Kaj ? Tudi to že veš?" "Grmov četovodja mu je na vse zgodaj povedal, potem je bila pa nevihta. Strašno je bilo, Rajko! Oče 'je rekel, da sem v tebe..." "Da si . . . Kaj, Marta?" "Ne morem ti reči! Zgrabil me je za lase in potem še mater, ki mi je prišla na pomoč in jokala. Potem pa . . ." "Ne, Marta, ne pripoveduj dalje, drugače odjezdim nazaj in ga strem v prah, kjer ga že dobim. Zdaj vem vse. Mera je do vrha polna in če kane vanjo le še kapljica, se razlije Potem pride povodenj in utonil bo. "Rajko, za božjo voljo te prosim, miruj! Vem, d,a ga ne moreš videti. Tudi mati ve. Toda nikar tega preveč ne kaži. Same sitnosti in nesreče se utegnejo iz tega roditi." "Ali se morda zanj bojiš?" "Moj oče je. Vsaj pred ljudmi. Mati bi mu bila že davno ušla, če se ne bi bala sramote. Nikoli ga ni imela rada. Se spoštovala ga ni. Tudi jaz sem se ga zmeraj bala. Kar stresla sem se, če sem ga le videla. Toda jeza rodi samo nesrečo, Rajko!" "Kar kdo seje, to žanje, Marta; to je zakon, ki ga nihče ne more narobe obrniti. O-gibal sem se mu, če sem se mu le mogel, toda če se bo začel igrati še z mojim srcem, ne sme več upati na obzirnost. Rajši naj mi zažge dom, kakor pa, da bi žalil bitje, ki ga imam iz dna srca rad! Kaj si mislila, ko si zvedela, da sem bil v gozdu?" "Oče je dejal, da si ti Črni mož. Jaz pa dobro vem, da samo gozdarju pomagaš. Ali ne?" "Da. On se je tudi zame zavzel, ko me je hotel ljubosumni četovodja prijeti. Zdajle prihajam iz mesta. Dali so mi orožni list, da smem hoditi po gozdu, kadar se mi poljubi." "Pa boš tudi res hodil tja ?" "Zakaj pa ne?" "Rajko, samo tega nikari! Zdaj je tam nevarno. Tudi najhrabrejši ne ve, kaj ga čaka. Saj imaš ljudi, zaradi katerih moraš nase paziti!" "Prav imaš, Marta! Toda razen njih imam Še angela, ki me povsod varuje. Zato se niko- gar ne bojim."- t X "Kdo je ta angel?" "Ti sama, Marta! Zdaj pa mi povej, zakaj pereš tu na potoku, ne pa pri vodnjaku, kjer je pripravneje ?" "Tam nimamo vode. En vodnjak popravljajo, drugi pa, ki ga je oče sam izkopal, nima niti kapljice vode, ker se končuje v rovu pod hišo. O njem ne smem nič govoriti, ker je oče jezen. Pravi, da se mu bodo ljudje smejali, če zvedo, da je iskal vodo iam, kjer je sploh ni." "Kdaj ga je pa kopal ?" "Takrat, ko sem prišla na Poljančev dom. Samo ponoči je delal." "Ali na občini niso nič zvedeli?" "Ni jim pisal, ker je s takimi rečmi preveč sitnosti. Samo mati in jaz sva vedeli. Ključa nikomur ne da. Zdaj moram prati tu . . ." "Vidiš, to je prav. Drugače te ne bi mogel nikdar videti." "Nocoj me boš še videl, če bo vse prav, ker gre že spet ob osmih spat." "Oh, saj res! Pridi, Marta! Tako vesel bom! Ce me še ne bo doma, malo počakaj. Kmalu pridem. In pridna bodi, Marta!" ji je rekel in šel. "Zbogom, Rajko!" Gledala je za njim, dokler ni izginil za ovinkom. Rajko pa se je sam pri sebi smejal. Zmeraj izve kaj novega, kar mu pri zasledovanju dobro služi. Dobro dekle! Ko bi vedelo, kako izdaja cčeta! Zvečer bo prišla k njemu, on pa bo spet na lovu za njenim očetom. Čakati ga bo morah. Beg ve, kaj si bo mislila? Resnice še slutila ne bo. "No, kako je bilo v mestu?" ga je vprašal oče, ko je prišel domov. "Prav tako, kakor sem si mislil; povedal sem jim, da sem nosil krinko zaradi Črnega moža. Potem sem moral popisati, kaj je napravil s teboj in s Francom. Radi so mi džili dovoljenje, da bom smel nositi orožje. Rekli so mi, da lahko storim, karkoli mislim, da bo prav." "Zakaj pa nisi povedal, kaj se ti je primerilo v gozdu? Vsaj doma bi moral biti pa že bolj odkrit. Oba sva se bala, da se ti bo zgodilo kakor se je zgodilo Francetu. Ali bi se nam rad še ti izgubil? Pomisli, kaj bo z nama, če se kaj zgodi!" "Nič hudega ne bo. Samo Črnega moža bom ujel! Na to se lahko zaneseš." "Da, prav tako kakor Franc in jaz! Nekega dne boš visel na drevesu ali pa boš slep kakor jaz!" "Ne, oče! Ni se treba bati! Dovolj sem že star in vem, kaj je prav in kaj ni!" "Tudi jaz sem vedel!" "Dobro vem, da mi ne more nič škodovati. Se malo in v mojih rokah bo capljal." "Še malo — in v tvojih rokah —?" Slepec je planil pokoncu in tudi mati je stopila bliže. "Ali je res, Rajko, povej hitro! Ali je res?" "Tako res, kakor stojim pred vami." "Povej mi, kje je," je zajecljal oče. "Privedi ga k meni, da ga zdrobim med prsti, kakor se razclrobe iskre pod kladivom!" V trenutku se je starec tako hudo raburil, da je vse drugo pozabil. Rajko ga je moral miriti. "Dobil ga boš, toda zdaj še ne. Ni še prišla prava ura!" "Prava mu je zmeraj! Ali morda še ne veš, kdo je?" (Dalje prih.) Hočete zaslužiti lepo nagrado? Dobro, prijavite se in v kampanjo "Amer. Slovenca" se podajte! TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah, tem prepričali in so nasi stalni odjemalci. Mnogi so se o Društva — Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško im obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. .75c COLUMBIA PLOŠČE 25085-Cingel congel So ptičice zbrane, ženski duet in klavir..................75c 25086-še kikelco prodala bom Gor čez jezero, Anton Shubel bariton................t„...75c 25087-F—Tiha luna, moški kvartet, petje. Rojakom, moški kvartet, petje ........................,...75c 25088-F—Takrat v starih časih, moški kvart., petje Pozdrav, moški kvartet ........................ ,.......,...75c 25089-F—Kje je moj mili dom, narodna, Moja ljubca je. . ., narodna, Ant. Šubelj..............75c 25090-F—Megla v jezeru, narodna, Zaspanček, narodna, Ant. Šubelj ........................75c 25091-F—Oj pastirčeki, božji ljubljenci. Vsi verni kristjani, božična, poje A. Šubelj..........75c 25093-F—Moja Francka, Potepuh, valček, harmonika ................................75c 25095-F—Sladke vijolice, valček, Double Eagle, koračnica, harmonike ..................75c 25096-F—Treba ni moje Ijubce plavšati, Ko ptičica ta mala, pojete M. Udovič in J. Lavše..75c 25097-F—Dekle to mi povej, .. Pastir, bariton, A. Šubelj.........................................75c 25098-F—Golobička, polka, Repač, banda, dve harmoniki ...............................75c 25099 F—Zvedel se mnekaj novega, Micka, ženski duet, Udovič in Lavše ............. 25100-F Zagorski zvonovi, narod, pesem, Vsi so prihajali, nar. pesem; poje A. Šubelj......73c 25101-F—Bleski valovi, valček, Lepa Josefa, polka, harmonika, Špehek..............75c 25102—Morje adrijansko, pevsko društvo Zora, Ciciban, bariton Ant. Šubelj .....................................75c 25103—Moj očka ima konjička dva, Orno stopaj; Špehek in sin, harmonike....................75c ^5104-F—Gozdič je že zelen, Po gorah je ivje, petje Udovič in Lavše.............75c 25106-F—Al' me boš kaj rada imela, Ljubca moja, kaj si strila, petje, sestri Mihilič..75c 25107—Dobro jutro, ljubca moja, K® dan se zaznava, žensko petje, duet..................75c 25108—Od kje si dekle ti doma, valček Zgaga polka, Lovšin, harmonika ............................75c 25109—J« P® davi slanca padla Pojmo na štajersko, A. Šubelj in A. Madic............75c 25110—Ljubca, kod si hodila, Cez tri gore, petje, A. Šubelj in A. Madic............75c 25111—Leži, leži ravno polje, 25112—Ob, ura že bije, tluet, Narodne pesmi, M. Udovič in .1. Lauše....................75c 25113—Iz dolenjskih goric, polka, Dobro jutro, hišni očka, petje zbor "Domovina"....75c 25114—F— Dekleta v kmečki brivnici, Pridi sveti Martin, Adrija in Dajčman..........75c 25115—F— Jest pa eno ljubco imam, Imam dekle v Tirolah, Udovich in Lauše......75c 25116—Dobro srečo za kravo rdečo, Živela je ena deklica, Adrija-Dajčman ..................-75c 25117—Selško veselje, Ljubca je videla, ženski duet ...................................75c 25120—Pod okence pridem, Ropaš in Šubelj, Ko SO fantje po vasi šli, Ropas-Banovec-Šubelj......75c 25123—Sinoči je pela, Oj drev pa grem snubit jo, Planinarica, pevski zbor Domovina ........................75c 25125—Dober večer, ljubo dekle, Moja kosa je križavna, duet Banovec in Šubelj—.75c 25126—Vetrček po zraku gre, Kaj sem prislužil, Udovich in Lauše ........................75c 25127—Brez; cvenka in brez soli, Predpustna, kom. scene, pevci Adrije, Hoyer trio..75c 25128—Katarina, polka, Moja ljubca, valček, Hoyer trio ..............................75c 25129—Gozdni valček, Veseli godec, polka, igra Hoyer trio........................75c 25130_Velikonočna, 1. in 2. del, duet, moški in ženski gl...75c 25131-Lovska, Kdor hoče furman bit, ženski duet..........................75c 25132- F_Na morju, 1. in 2. del, pojejo pevci Adrije, igra Hoyer Trio ....................................................75c 25133-F—Prodana nevesta, Oj dobro jutro junfrca ...........................................75c 25134- F_Kranjski Janez v New Yorku, 1. in 2. del, zelo zanimivo in humoristično .......................................75c Rev. J. C. Smoley: SOCIJALNO VPRAŠANJE IN SOCUALNI RED DEJSTVA IN NAČELA. r ^* - r. Položaj socijalnega vprašanja.* 25135-F—Večerni valček, Hopsasa polka, Hoyer Trio ..............................75c 25136- F_Po gorah grmi in se bliska, duet, Na klopci sva sedela, duet ................................75c 25137- F_Tam kjer lunica, narodna, Vičar tenor, škrjanček, narodna — Vičar tenor ....................75c 25138-Vesela Urška, valček, Ribenčan Urban, polka, Iloyer Trio ........................75c 25139_Kadar boš ti vandrat šu . . ., duet, Uspavanka, duet, gdčni. Loushe in Udovič..............75c 25142_Jest pa za eno deklico vem, Spomin, dueta, pojeta gdč. Mary Udovich in Josephine Laushe ..........................................75c 25143—Samo Tebe ljubim, valček, Krasna Karolina, polka, igra Hoyer Trio..................75c 25144—Pojmo veseli zdravičko, Hišica pri cest' stoji, pojeSe gdč. Udovič-Lovše....75c 25145—Štajerska, Vesela Micka, komada na harmoniko ....................75c 25146—Tirolska koračnica, Stari Peter, dva krasna komada ............................75c Manj, kakor TRI plošče ne razpoiiljamo. Naročilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plačamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem poyzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati na« ravno«* ni Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK RD.. CHICAGO, ILLINOIS Socijalno vprašanje stoji dandanes v ospredju, ostalo bo odločilno vprašanje za prihodnje generacije. Samo od sebe pokazujejo z notranjo logiko na rešilne misli krščanstva. Noče priti do miru v današnji človeški družbi. Zdelo se je sicer že, kakor da je preobrat, ki leži že skoraj 15 let za nami, likvidiran. Toda v tem obračunu se vse ne vjema. Nemir v družabnem telesu namreč vedno bolj raste, in seismograf človeške družbe kaže le prejasno, da ognjenik, o katerem so mislili, cla je že u-gasnil, vedno bolj in bolj deluje. Časniki so poročali in še vedno poročajo o grozečih stavkah, o izprtjih, o velikem nesporazumu med delodajalci in delavstvom, o obojestranskih pripravah za odločilen boj. Socijalno vprašanje sili vedno bolj, da se odloči. Gojilo se je sicer upanje, da se bodo socijalni konflikti polegli sami od sebe, kakor hitro si bo opomoglo gospodarstvo. Zahtevalo se je od delavstva, da naj uvidijo to gospodarsko potrebo. Šele, ko bi se doseglo enkrat gotovo blagostanje, potem naj se uganja socijalna politika, potem — tako so trdili — bo prišel tudi proletarijat do svojih pravic. In delavci so odnehali, stisnili zobe vkup in — čakali. So čakali : Gospodarstvo treba "pognati" kot kak stroj, kapital, ki naj bi prišel od vseh strani, naj bi tako rekoč vse oplodil, dokler ne bo pričela zoreti setev, produkcijski aparat se je moral racijonalizirati. In pied par leti smo res začasno opazili: Blagostanje se je pričelo nekoliko dvigati, česar si nikdo sanjati ni upal. V raznih kapitalističnih državah so računali gospodarski napredek letno na 3 odstotke. In ta napredek je bil tudi videti. Ceste, kjer se nahaja trgovina in obrt velikih most, so prekašale glede sijaja predvojno dobo. Tovarne /ja luksus so imele dovolj dela. Zabavišča s" bila natlačeno polna, celo manjši nočni lokali so imeli promet, ki je daleko, daleko presegal plačo, ki naj bi zadoščala delavski družini za vzdrževanje za celo leto. Veselica je sledila veselici, tako da so se po raznih državah videle države prisiljene, da so ljudstvo opozorile in posvarile, da naj drže mero. — Predpust je pričel s takim zapravljanjem, da so tujci, ki so prišli v razne države, iz luksu-rij. znih prireditev sklepali na gospodarsko blagostanje in gospodarski napredek. Duhovi so se začeli pomirjati; vse je mislilo, da se bo kmalu vrnilo leto 1914, blagostanje, zopetna prosperiteta bo izpodrinila socijalno vprašanje v kot; seveda bodo tu in tam še male praske, kakor so bile poprej ; v splošnem se bo družba pomirila, vsakdo bo imel toliko, da bo lahko zadovoljen. Bno stvar so žalibog prezrli r Proletarijat je od blagostanja, £ katerim so že mnogi zadovoljni, še zelo oddaljen, on še vedno čaka na dan, ki bo tudi njemu prinesel njegov delež. Dosedaj mu še niso izpolnili obljube, ki so mu jo dali, ko so mu rekli, da naj čaka na sadove racijonalizacije. To pa pomeni, da je bila racionalizacija razen z inozemskim kapitalom financirana k pretežnemu delu z akumulacijo, kupiče-njem kapitala med podjetji samimi, kar je bilo pa edinole mogoče s pritiskom na plače. To pomeni dalje, da delavcu pridržujejo še vedno njegov delež na dobičku racijonaliza- cije, katero je sam — namreč delavec — pomagal financirati s težkimi žrtvami. Gotovo, da so dobički industrije zelo zaostali za dobički predvojne dobe. Rentabiliteta ni taka, kakor bi si jo želeli. Toda to je samo v knjigah. Mesto da bi delili dividende kakor kedaj, porabili so kapital za racionalizacijo in modernizacijo podjetij, tako da so ta sedaj veliko več vredna kakor kedaj poprej. In vse, kar je delavec dobil, je bilo upanje, da bo boljše. In delavec je res verjel v svoji preprostosti, imel "uvidnost" in je čakal in — čaka .. . Delavcu so plače vedno zniževali, življenjski "standard" pada pri njem bolj in bolj, drugod pa vidi rastoče .blagostanje. In delavec bi dal 'morda še s seboj govoriti, on Ibi še verjel, da se mora industrija najprej okrepčati, ker deluje z izposojenim kapitalom, da ima ostre konkurenčne boje z inozemskimi trgi, ko bi videl vsaj malo dobre volje na drugi strani. Ni li sedanji položaj označen dovolj s tem, da na vse delavske zahteve, da naj se tudi delavstvu da njegov delež pri racionalizaciji, krat-komalo odgovarjajo, da je znižanje plač neobhodno potrebno, da na delavske zahteve kratkomalo groze z izprtjem? In ali res delavcu ne gre za nič drugega kakor za višjo plačo? Da, gre se mu še za kaj višjega, on hoče biti polnopraven član družabnega gospodarstva, kojega pravice se ne ustanavljajo in vpisujejo v raznih ustavah, v raznih sovjetskih in drugih zakonih, ne da bi se ti zakoni kedaj tudi v resnici, de-janstveno izvrševali. On hoče soodločevati pri gospodarstvu, on hoče biti soodgovoren pri gospodarstvu, kateremu je ta; korekoč žrtvoval svoje življenje in svojo osebnost. On hoče biti državljan s celim pravom med narodom in v državi, noče biti državljan drugega razreda, ki je predmet socijalne politike, ki ostane sama krparija v družabni zgradbi. On hoče socijalno ljudsko državo, v kateri vsi stanovi, svesti, da so vsled usode v pravi edinosti združeni, razumevajo drug drugega, kjer vsak vsakomur da, kar jef njegovega. In dejanski položaj ? Mesto skupnosti je razredni boj, mesto, da bi se skušali sporazumeti, so hujši odpori, mesto pravičnosti nasilja . . . In tako se položaj bolj in bolj poostruje in se bo tekom let bržkone še bolj poostril. Evropa se skuša odkrižati vojnih dolgov, odkrižati reparacij, na koga bodo padla vsa ta bremena? Velika podjetja, industrija, banke, deloma tudi poljedelstvo, vsi bodo skušali odvaliti ta bremena na druge. Na koga? Na srednji stan in na delavca. Videča prihodnje boje se je industrija že davno pripravljala in ve dobro, da ima premoč. Ona tvori enotno fronto. Razna podjetja imajo v to svrho pripravljene fonde, v pri-neri s katerimi so delavski fondi — kolikor jih je — prava kapljica vode v morju. Z o-gromnimi stroški pripravlja industrija tudi javno mnenje potom časnikov za svoje interese. (Dalje prih.) -o- Ne pozabite omeniti, komu želite pokloniti svoje glasove, ko pošiljate za naročnino! DR. J. E. »»v ZDRAVNIK IN KIRURG 2000 W. Cermak Road CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah. Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 3966 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU.