Št. 72.
Gorica, v petek 20. novembra 1914.
*~gf
Izhaja vsak petek popoldne.
Stane na leto '.   .   4 K l/, leta                      2 K
Posamezne številka stanejo 8 vin.
Plača  in toži se v Gorici.
Rokopisov ne vračamo.
"<Z>"
0.
.0.
Tečaj XLIV
¦-----—0
Upi*avništvo in uredništvo se nahajati v Gosposki ulici št. 7,1. nadstropje na desno;
Oglase in poslanice računa-rrto po   petit-vrstah; in sicer vrsto ^o 16 v, če je tiskano enkrat; 14 v, če dvakrat in>jL,fi|f -je-trikrat." Večkrat' po ' jQfi^L*
Reklame in spisi v idrednfi___
delu 30 vin. Vrsta. — ŽLJ crttlt-ko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
-~J&«
Boji na jugu.
;;   Dunaij 13. (Kor.) Z južnega bojišča se pproča uradno:
13. novembra. Sovražnik nadaljuje umikanje od Koceljeve in Valjeva proti vzhodu.
Ob Savi smo zavzeli Ušce in dospeli do Beljina in Banjanija.
: Sovražna utrdbena linija Gomile-Dra-ginje je že v naši posesti in dosežena linija Sopot-Stolice.
Od zapada in severozapada prodirajoče kolone — podrobnosti se še ne morejo objaviti — so se približale Valjevu, pri čemer je zlasti južna kolona v najtežavnejšem terenu izvršila občudovanja vredne čine.
Dunaj 15. (Kor.) Z južnega bojišča se poroča uradno:
15. novembra. Da si pridobi čas za odvoz svojega trena, se je sovražnik na višinah severno in zapadnb od Valjeva v pripravljenih pozicijah zopet postavil v bran. Našim kljub neprestanim bojem in večjim naporom dobro razpoloženim četam se ije posrečilo po trdovratnih bojih osvojiti glavno točko sovražnih pozicij, višine pri Kamenici, ob cesti, ki vodi iz Loznice proti Valjevu. Vjetih je bilo pri tem 580 vojakov in uplenjenega mnogo orožja in municije.
Naše čete so se nahajale včeraj zvečer pred Obrenovcem pri'Ubu in so napadle višinski greben Javtina vzhodno od Kameiiicein glavno točko Rogatica- Va-ljevov v jiižni smeri od Stubice.
Dunaj 16. (Kor.) Z južnega bojišča se poroča uradno:
Dne 16: novembra. Na južnem bojišču so naše zmagovite čete z energičnim zasledovanjem preprečile sovražniku, da bi se v svojih številnih, spečijalrio pri Valije^ ver- že pred leti pripravljenih, utrjenih pozicijah -vnoVič postavil resno v bran. Ra!di tega je prišlo včeraj pred Valjevom le do bojev s sovražnimi zadnjimi oddelki, ki so
bili po kratkem boju vrženi nazaj, pustiv-ši vjetriike. Naše čete so dospele do Ko-lubare in zasedle' Valjevo in Obrenovac. Sprejem v Valjevu je bil karakterističen: najprej cvetlice, toda le v prevaro, nato pa so sledile bombe in pokanje pušk.
Dne 16. novembra je bilo vjetih 1400 vojakov in zaplenjenega mnogo vojnega materijala.
Dunaj 17. (Kor.) Z južnega bojišča se poroča uradno:
17. novembra. Na južnem bojišču so se pomaknile naše čete včeraj do Kolu-bare, ki so jo deloma .tudi že prekoračile, čeprav je nasprotnik podrl vse   mostove.
V Valjevu, kamor je že dospelo višje poveljstvo, sta bila zopet vzpostavljena mir in red. Mesto je veliko trpelo po srbskih četah.
Manjši konjeniški oddelek je vjel včeraj 300 vojakov.
Dunaj 18. (Kor.) Z južnega bojišča se poroča uradno:
Dne 18. novembra. Na jugovzhodnem bojišču večkratni večji boji pri razrušenih prehodih čez Kolubaro. Naše čete so že onkraj brega.
S severnega bojišča.   .
Dunaj 13. (Kor.) Uradno se objavlja: 13. novembra opoldne.
Na severu se včeraj na fronti naših armad hi zgodilo ničesar posebnega.
Sovražnik' je zasedel Tarriow, Jaslo in Krosno.
Skupno število v monarhiji interniranih vojnih1 vjetnikov je narastlo do včeraj na'867 oficirjev in 92.727 mož.
Dun&j 15. (Kor.) Uradno še objavlja:
fSVnovembra- opoldne. Obramba trdnjave :Pfemysi" se izvaja kakor pri prvi obkolitVr ž n&jvečjd aktivnostjo. Tako je potisnil neki včerajšnji izpad protr severu sovražnika do višine Rokietnica. Naše čete so imele pri tej* akciji le minimalne izgube.
.9
V Karpatih so bili posamezni vpadi sovražnih detašmajcv odbiti brez truda.
Na ostali fronti rusko poizvedovanje ni moglo prodreti.
Dunaj 16. (Kor.) Uradno se objavlja: 16. novembra.
Na severnem bojišču so se pričeli včeraj na posameznih delih naše fronte razvijati boji.
Dunaj 17. (Kor.) Uradno se objavlja:
Dne 17. novembra opoldne. Prodirajoči s področja Krakova, so zavzele včeraj naše čete utrdbene linije sovražnika severno od državne meje. V ozemlju Vo-broma in Pilice so prišli Rusi večinoma le v področje našega artilerijskega ognja. Kjer je napadala sovražna artilerija, je bila odbita. Eden naših polkov je vjel 500 vojakov in uplenil dva oddelka strojnih pušk.
Nemška zmaga pri Kutnem že poka-zuje svoje učinke na celokupni položaj.
Dunaj 18. (Kor.) Uradno se objavlja: Dne 181 novembra. Operacije zaveznikov so prisilile ruske glavne sile na Rusko-Pbljskem k bitki, ki se je razvila1 na vsej fronti pod: ugodnimi pogoji. ;sEna: Mših bojnih skupili1 jeTvjela včeraj nad 3000 Rusov. Nasproti tem velikim bojern je 'prodiranje ruskih sil protiJK&rpatom le podrejenega pdiriehau Pri debušiMnju iz Gry-bowa je bila močna sovražna kavalerija vsled nenadnega ognja naših baterij razpršena.
Boji Nemcev.
Z nemško-francoskega bojišča.
Berlin 15. (Kor.) Veliki glavni stan*, 15.: novembra dopoldne.   '
Boji na desnem krilu so'dovedli' včeraj vsled neugodnega vremena le do rrianj-ših uspehov. Pri trudapolridrri^prodiranju je bilo vjetih par sto Francozov in Angležev in uplenjeni dve strojni ptiškf.     *    j"
V Argonskem lesu se je posrečilo, razbiti močno francosko oporišče in je osvojiti.
Berlin 17. (Kor.) »Wolffov urad« poroča: Veliki glavni stan, 17. novembra dopoldne.
Tudi včerajšnji dan je potekel na za-padnem bojišču v splošnem mirno.
Južno od Verduna in severovzhodno od Cireyja so napadali Francozi brezuspešno.
Berlin 18. (Kor.) Wolfiov urad poroča: Dne 18. novemtira dopoldne. ,.,-. 3^i v zapadni Flandriji se nadalju-*{jef^ Položaj je v bistvu neizpremenjen, *# ..** V Argonskem lesu je bil naš napad uspešen. Francoski napadi južno od Verduna so^ bili odbiti. Napad na naše, pri St. Mihieluna zapadni breg Može pomaknjene čete, se je po prvotnem uspehu popolnoma ponesrečil. Naši napadi jugovzhodno od Cireyja so prisilili Francoze, da so zapustili del svojih pozicij. Grad Chatillon so zavzele naše čete z bajonetnim naskokom.,
Z nemško-ruskega bojišča.
Berlin 13. (Kor.) Veliki glavni stan, 13. novembra dopoldne.
Na vzhodno-ruski meji, pri Eidtkhu-nen in južno odtod, kakor tudi vzhodno od jezerskega oddelka, so se razvili novi boji. Odločitev še ni padla.
Berlin 14. (Kor.) Poročilo Reuterjeve-ga urada iz ruskega glavnega stana, da so Rusi od 23. oktobra do 5. novembra vjeli 22.000 Nemcev, med njimi 323 oficirjev, in uplenili nad 100 topov in štiri havbice, je glasom poročil Wolffovega urada izmišljeno.
Berlin 15. (Kor.) Veliki glavni stan, 15. novembra dopoldne.
Na vzhodu se nadaljujejo boji ob meji Vzhodne Prusije in na Rusko-Poljskem. Odločitev še ni padla.       v
Berlin 16. (Kor.) Wolffov urad poroča:
: Dne 16. novembra, dopoldne. Boji na vzhodu se nadaljujejo. Včeraj so vrgle naše čete sovražnika v ozemlje južno od Stalluponena.
. . Naše čete, ki operirajo iz zapadne Prusije, so pri Spldau z uspehom ubranile prihod močnih ruskih sil in so vrgle ob desnem bregu reke Visle prodirajoče močne ruske sile po zmagovitem boju pri Lipnu proti Plocku.
V  teh bojih je bilo do včeraj vjetih 5000 vojakov in uplenjenih 10 strojnih pušk.
V  bojih, ki so se vršili že par dni kot nadaljevanje uspeha pri Wloclawku, je padla odločitev. Več ruskih armadnih zborov, ki so nam stali nasproti, je bilo pognanih nazaj do preko Kntna. Po dosedanjih konstafacijah so izgubili Rusi 23.000 vjetnikov, najmanj 70 strojnih pušk in topov, katerih število še ni dognano.
Berlin 17. (Kor.) Veliki glavni   stan,
Operacije na vzhodnem bojišču   po- ] tekajo dalje ugodno. Natančnejših poročil I še ni.                       '                                              j
j        Berlin 17. (Kor.) Med vjetniki iz bitke i pri Kutnem se nahaja varšavski guverner
pl. Korff s svojim štabom. I Berlin 18. (Kor.) Wolff.ov urad poroča: i Dne 18. novembra dopoldne. Na Polj-[ skem so se v ozemlju severovzhodno od Lodza razvili novi boji. Odločitev še ni [ padla.
I        Jugovzhodno od Soldaua je bil sovražnik prisiljen k umaknitvi proti   Mlavi. Na skrajnem severnem krilu je   bila močna ruska konjenica dne 16. in 17. novembra premagana in vržena preko Pill-| kallena.
f                  Rusko-turška vojna.
I        Carigrad, 15. (Kor.) »Agence    Otto-j mane« objavlja sledeče poročilo glavnega
stana: I Naše v okraju Lazistan se nahajajoče ! čete so napadle včeraj pozicijo Liman v j bližini ruske meje. Sovražnik je imel tež-I ke izgube. Naše čete so obkolile tamkaj se I nahajajoče Ruse. Rusi so hoteli izkrcati j ojačenja, ki pa so bila razpršena od naših
I ,      Neki drugi turški oddelek je zasedel i Durkoj in obkolil v poziciji Han liadreses-j si se nahajajoče sovražne ruske čete. Od-! vzeli smo jim mnpžico municije in   živil. S        Rusi so brezuspešno obstreljevali po-I zicije pri Konašu in ob Islahu ob meji.       j j        Carigrad, 15.   (Kor.) K   poročilu   iz j I turškega glavnega   stana se še poroča: J Mali kraj Liman, ki ni   zaznamovan   na j evropskih zemljevidih, se nahaja nedaleč 1 od obrežja blizu one točke, kjer gre tur-1 ško-ruska obmejna linija k morju. I        Pomorska bitka v Črnem morju.        j I        Carigrad 18. ob    8.   zvečer.    (Kor.) | J Glavni stan poroča: Naše brodovje, ki je j i odplulo, da najde rusko brodovje v Čr-I nem morju, je naletelo y višini Sevasto-I pola na rusko brodovje, sestoječe iz dveh I oklopnic in   petih križark, ter ga je   za-I ptetlo v boj. Sovražno brodovje se je   u-I maknilo v smeri proti Sevastopolti, pre-I ganjano po naših bojnih ladjah. Uspeh boja I se objavi pozneje.
I Carigrad 18., opolnoči. (Kor.) Agence I Otomane pripbčuje sledeče sporočilo glav-I nega stana: Cesarsko otomansko brodov-I je je rusko brodovje, katero se je drznilo I obstreljevati^ Trapezunt, ustavilo pred Se-I vastopoiom. V boju, ki se je razvil, je I dobila ruska oklopnica resne poškodbe. j Ostalo rusko brodovje je pod zaščito go j ste megle pobegnilo v smeri proti Se^ /-,1 stopolu. Naše brodovje ga preganja.
I        Najnovejše vesti.
I       Dunaj, .19, (Kor.) Uradno se objavlja: I 19. novembra. Bitka na Rusko-Poljsjkem
so vjele naše čete 7000 vojakov ian uplenile 18 strojnih pušk in tudi več topov.
Berlin, 19, (Kor.) Veliki glavni stan, 19. novembra dopoldne.
Na. vzhodnem bojišču so na novo uvedeni boji še v teku.
Berlin, 19. (Kor.) Veliki glavni stan, dne 19. novembra dopoldne.
V zapadni Flandriji in na severnem Francoskem je položaj neizpremenjen.
Neko nemško letalsko brodovje jena nekem poizvedovalskem poletu prisililo dve sovražni letali, da ste pristali, eno sovražno letalo pa uničilo. Od naših letgl se pogreša eno.
Silen francoski napad v okolici Ser-vonta na zapadnem robu Argonskega lesa je bil odbit s težkimi izgubami za Francoze. Naše izgube so bile le majhne.
Berlin, 19. (Kor.) Dne 17.' t. m. so deli našega baltiškega brodovja zaprli vhod v libavsko pristanišče s potopljenimi ladjami in obstreljevali vojaško važne   naprave.
Torpedovke, ki so udrle v notranje pristanišče, so konstatirale, da sovražnih vojnih ladij ni bilo v pristanišču.
Domače vesti.
Podpisujte vojno posojilo! — Domovina kliče one, ki imajo največjo korist od njenega blagostanja in njih dolžnost je sedaj,« da slede klicu, da podpišejo vojno posojilo,. Posojilo je ugodno, je pupilarno varno, pomislekov torej ne more biti. In da jih tudi ni, kažejo poročila iz vseh mest monarhije, ki govore o sijajni požrtvovalnosti narodov. In da se pokaže ista požrtvovalnost tudi pri nas, to upamo, o tem smo prepričani in to pričakujemo. Podpisujte vojno posojilo!
Na severnem bojišču je bil smrtno ranjen prof. Josip Berce iz Ljubljane, ki je potem tudi umrl v bolnišnici na Ogrskem. Pokojni ,je bil izredno marljiv in ljubezniv inteligent ter zaveden narodnjak, ki je bil povsodi priljubljen in ki je imel prijatelje povsodi. Mnogo prerano umrlemu bodi ohranjen tudi med nami lep spomin!
Himen. — Poročil se je gospod Anton Sovre, nam. gimnaz. učitelj na tukajšnji slovenski gimnaziji in c. in kr, poročnik v pešpolku št. 96., z gospico Albino Schoner iz Krškega. Na mnogo let!
Namesto venca na grob prijatelja pok. Evgena Klančič daruje 20 K gosp. Fran Posega c. kr. svetovalstveni tajnik na Dunaju, ki se naj razdeli med dve slov. vdovi v Podgori na bojišču padlih.
Za Ciril-Metodovo družbo je nabrala gdč, Bežekova K 5'60. Naj bi našla obilo posnemovalk!
Nov list. — V Ljubljani je začel izhajati nov list »Delavec«, ki naj služi j slovenskemu delavstvu kot informativen i organ. List izhaja vsak petek z datumom?
I                                                                                                              -
Priloga „Soči" žiev, 72,
Voijia sila Perzije- — Perzijska vlada je sicer izjavila svojo nevtralnost, kakor pa kaže uspeh agitacije   izgnanega   perzijskega princa, bo tudi Perzija sledila kli-,     cii kalifa in tedaj bo imela važno besedo perzijska armada. Perzijsko   armado   se seveda ne sme presojati po   evropskem ] merilu. Več ko dvakrat in pol tako velika "država, ko vsa naša monarhija ima le 9 ? milijonom prebivalcev in še od teh je no-' madpv (pastirskih narodov) 21/2 milijona. Perzija ne pozna splošne vojaške obveznosti. Le province Teheran, Ispahan,   Gi-lan, Massanderan in Asserbeidja   morajo postaviti določeno število novincev. Ostale province pa dajo le iregularno konje-ni&tvo. Perzijska infanterija sestoji v mirnem času iz 80 polkov po 8 dasteh   (pol-stotnij). Kavalerija   iz   kozaške   brigade (ustanovljena od Rusov) od treh polkov in iz kazaškega polka sultana Sel es 5u-banl K kazaški brigadi   spadata tudi dve
-=      - =*       !>•      5       53  ,    ara c _Lh -    bt  $  e
bajrva iadij brea: važnosti, ker velika bela j&dr.a.in mala hitrost ladij so že od dalež naznanjale sovražniku ladjo. Danes pa, ko imamo hitre bojne ladje brez jader, pa igra barva ladij veliko vlogo. Zato imajo angleške in nemške bojne ladje sivo barvo, ki se n^jbpij ujema z barvo morja. Ali nemške ladje so svetlejše sive barve, ko angleške .ali ..pa tudi laške. Francoske bojne ladje in križarke imajo spodaj črno in na vrhu sivo. Dvojno barvo imajo tudi japonske ladje. Sredozemsko morje ima modrejšo barvo od Atlantskega oceana, radi česar so tudi ladje drugače barvane. Avstrijske ladje imajo tudi radi tega čisto posebno sivozeleno barvo.    Torpedovke
» in podmorski čolni pa imajo svojo posebno barvo. V Nemčiji in Angliji črno, v Združenih državah temnozeleno. Te ladje delujejo po noči, imeti morajo torej barvo,
\ ki je najtežje ppazljiva, da morejo uspešno izstreliti pogubonosni torpedo.
»Lumpi« v vojni.— .»Lumpi« je   mal,
služil rbrzojav le .državnim potrebam, od tedaj pa so ga smeli uporabljati tudi zasebniki. Ali za kakšno ceno! Brzojavka dvajsetih besed je veljala iz Prage na Dunaj po dnevi 7 goldinarjev in 40 krajcarjev, po noči pa celo 12 gl4 in 56 kr. Dve leti pozneje je veljala brzojavka le 4 gld. po dnevi in 8 gld. po noči. L. 1863 pa je veljala brzojavka le 1 gld, in danes velja samo 1'2Q K. Od L 1847 do 1850 je bil upeljan v Avstriji Bainov telegraf, do leta 1868 Mor seje v in potem Hughesov. Razvoj brzojava v Avstriji kažejo te številke. L. 1867 je bilo v Avstriji 676 brzojavnih uradov, L 1900 pa 5478. L. 1867 je bilo oddanih 1,841.000 brzojavk, 1. 1900 že črez 11,000.000. Prejemki za oddane brzojavke 60 znašali v letu 1867 2,665.862 K, 1. 1900 pa 11,181.148 K. Brzojavna mreža je štela L 1867 32.182 km žice, 1. 1900 pa 73.509 km.
Razno o naši zemlji. — Svet je Babilon — o tem ni dvoma. Na svetu je toliko
BWWWIIMIWIWIW*1^^                                    ........'  ......Hirnlfn
"3 ^
O)
o> xi
A*
i    O   13
o S A
-Ml       I      f*
& ~3   O   L
i

c   »   o o a
>**  '"O   »i—»   r-.    fli
1       I       f
tz rs >o
na razpolago, kakor druga leta, zato smo morali mi, ki. smo ostali, delati tem . bolj. ' banes lahko, rečemo, da smo prve tri mesece, odkar se je začela vojna, tudi, mi doma svoje delo dobro opravili, tako kmetovalec na polju, kakor tudi vsak obrtnik v svoji obrti. Plačilo, za to delo ni izostalo. Sicer, ni prišlo med ljudstvo toliko denarja, kakor druga leta, a nekaj lepih dohodkov je bilo vendarle in jih bo, tako upamo, v bodoče še več, ko bomo svoje pridelke pametno spravili v denar. Ako pa smo kljub vojski spravili že lepe denarje skupaj, moramo venderle misliti na bodočnost, misliti moramo na to, da utegnejo nastati še slabši časi. Gotovo je, da bo naš presvitli cesar poklical še mnogo naših fantov in mož pod orožje. S tem odide zopet mnogo takih, ki so nam pomagali služiti kruh. Ravnatako pa je gotovo, da pozimi in na prihodnjo spomlad nikjer ne bo toliko dohodkov, kolikor jih je bilo sedaj v jeseni, ko   smo   spravljali
bodete prihodnjo pomlad zopet lahko zasejan in zasadili svoja polja ter živinorejo vzdržali vsaj v istem obsegu, kakor je bila doslej. Šele ono, kar ostane čez to mero, se sme prodati, Kdor bi delal drugače, si bo najhuje škodoval, ker se ne ve, i>0 kaici ceni bomo na pomlad kupovali zrnje za setev in drugoy kar je za obdelovanje kmetijstva potrebno. Sploh ne verno, če se bo teh potrebščin vobče dalo na pomlad kupiti. Gospodarimo torej pravočasno pametno in previdno! li koncu poudarjamo, da mora v teli resnih časih iti sosed sosedu na roko. Medsebojno si po^-rnagajte pri delu, opustite medsebojno vsake prepire, opustite nepotrebno prav-danje, ki ljudstvu po nekaterih krajih požre cela premoženja! Bodite trezni in varčni! Bodite složni in se držite stanovskih gospodarskih društev, posebno pa zadrug, k! vam bodo v sili zmiraj rade šle*na roko z nasveti in dejansko.
Zadružna zveza v Celju.
(2 sr. za., z.,p., L..-o.), Mika Šcrabar (dva z. p.% N. N. (sr, za,, sr. uro), Marija Marte-
>- lanc (z. p.), Marija- Peitot (sr. brožo, šr. uro), Ema Boskowits (2 z. denarja, I sh), Antonijeta Pipp (z.: p., z. vej, Viktorja Vitmar (z. p., z. brožo), Konstanca. \L Henriguez (z. brožo in 5 kron), Vonč^/a Josipina (z. b., sr. ve.), Kustrin (sf. broo, z. uhane), Eliza Serjun, Tolmin (z. križ cf sr. ve.), Lilli Kraus* (sr. obroč)* Gospa r< o-¦mek (z* za.9 z; pr.)) Pija Malnig (2 sr. -*ir. in 1 o.), Kolenec (2 z. p. in z. o.), M;r?j Vujčič (z. p.)? Celestina Domini (z. p.5 z. u.), Frida Kiinster (z. u., <sn p.), Ilza Sgur (2 para z. u.), Liza   Hrlischka   (sr.   \mX
; Laura Casterca (z, p:), Rudolf Travan (2
[ z, ve,, sr. zaA Henrik Wltschek   (z.   p.);
I
I Odgovorni urednik in izdajatelj Sašja Železnikar v Gorici. J Tiska: »Goriška Tiskarna« A. Oabrštek) odgovi J. Fabčič). j        Zalaga : Družba za izdajanje listov »Soča« in * Primorec*.
D i? a fin fin hnln.     nnviht.
Vojna posojilnica v Gorici uraduje v , prostorih Avstro-ogrske banke, ulica Co-delii 11. Uradne ure od 9.—12. dopoldne. [ Preziranja prav nič ne rabimo. —   Z j ozirom na dobri namen stvari smo bili že enkrat tako dobrohotni, da smo preslišali nekatere dogodke. Ker se pa naša priza-nesljivost menda napačno tolmači in ker ista gospodična ponavlja svoje   napačno ravnanje,   moramo izpregovoriti odločno in jasno besedo. Na ženskem učiteljišču so ; se vse gojenke brez razlike narodnosti   z izredno pridnostjo lotile   pletenja   gorke obleke za naše vojake. Žrtvovale so tudi * iz svojih skromnih   sredstev   precejšnje j svote za nakup volne in storile sploh vse, ' kar se more od gojenk pričakovati.   Njih požrtvovalnost   naj bi ta teden nagradila mala slavnost. Delale so vse in človek bi , mislil, da gre radi tega tudi nagrada vsem. j Ali tega edino pravilnega stališča ni ho- \ tela razumeti neka gospodična učiteljica, i ki je smatrala za pravilno, da imajo dostop j na slavnost pač nemške in laške gojenke, j nae pa tudi njihove slovenske   koleginje. j Kakor rečeno ne omenjali bi tega slučaja, če bi bil osamljen, ali ponavljanja in omalovaževanja smo siti.
Dentincijacija pred sodnijo. — V ponedeljek se je moral zagovarjati g. Andrej Gabršček pred kazenskim sodnikom zaradi prestopka — razžaljenja avstrijske vojske. Bil je oproščen in sicer tako. sijajno, da je razsodba z razlogi vred obenem najhujša obsodba denuncijanta. Stvar je taka-ie:
Natakar Pietro Basilio je ovadil policiji in pozneje izpovedal pred preiskovalnim sodnikom, da sta bila gospoda Andrej Gabršček in Adolf Urbančič v soboto pred mobilizacijo dne 25. julija med 8. in 9. uro zvečer v točami »Pri zlatem jelenu«, kjer •sta živahno govorila o preteči vojni. Ba-silia je to zanimalo, zato se je vstavil par korakov daleč in poslušal. Gabršček * je med drugim dejal, da a v s t r i j s k i vojaki niso za nič, Urbančič pa je govoril nekaj o »streljati«, česar ni razumel. V točami sta sedela še dva neznana mu moža, z ulice pa se je vspela na okno neka moška oseba. — Na to ovadbo je bil g. G. zaslišan že na goriškem gradu, kjer je bil interniran, in v ponedeljek je stal pred sodnikom. — Gospodu G. se je pcsrečifo z rmrgimi pričami dokazati, d a ga kritičnega večera sploh niti ni bilo »Pri zlatem jelenu«, ker je bil v gostilni pri Pallichu proti Soškemu mostu, kjer so imeli tiskarji iz Gorice in Trsta sestanek. Tudi običajni gostje pri Jelenu so izključili, da bi bil g. G. takrat tam navzoč. Lepa je tudi ta, da niti Urbančiča ni bilo takrat pri Jelenu. — Končno je prišla za pričo še gospa Happacher, lastnica hotela »Angelo d' oro«, ki tje živahno opisala Basilia, da je to človek, kateremu se ne sme verjeti no-
bene besede, da si z največjo lahkoto izmišljuje o drugih ljudeh cele historije in to na način; da postanejo lahko nevarne itd. J — Sodnik dr. Vinci je proglasil oprostilno razsodbo z motivacijo, da je g. G. sijajno dokazal svoj alibi, t. j. da ga niti ni bilo pri Jelenu, torej da je podtikano mu raz-žaljenje popolnoma izmišljeno; sicer pa da ovaditelju in priči Basiliu ne gre nikake vere itd. — Gosp. G. se je zagovarjal sam.' Naznanjamo ta slučaj v dokaz, kako lahkomiselno so se kovale pri nas ovadbe. Ako bi g. G. ne mogel dokazati tako neoporečno svojega alibija, bi lahko bil celo obsojen! — V kratkem bomo poročali še o drugih slučajih, kako so bili naši rodoljubi obrekovani, — in 'sicer od strani oseb, od katerih bi po njih družabnem stališču kaj takega pač ne pričakovali.
Dva soseda devet sinov v vojni. V Ložicah sta dva soseda, ki imata 'skupno 9 sinov v vojni. Anton Gabrielčič p. d. Mihov ima 4 in N. Gabrielčič p. d. Šimen ima pa pet sinov. Naši ljudje so torej dali dosti na oltar domovine.
Darovi za Rdeči križ. — Prejeli smo razne izkaze darov za Rdeči križ, ki jih pa vsled pomanjkanja prostora ne moremo priobčiti. Vsi ti izkazi kažejo, da so storili povsod naši ljudje svojo dolžnost v polni meri.in to bilježimo z zadoščenjem. Naši ranjenci v Gorici. — Zadnji teden so došli v Gorico sledeči ranjenci: Ballaben Ruggero, Gorjup Ciril, Krempelj Maks, Perko Josip, vsi štirje želez, stražniki. Marinčič Alojz, Zorn Franc, oba 97. polk, Marž Avgust, kolesar, Birsa Anton, obmejni stražnik, Vizintin Josip, ernovoj-nik, Teresin Evgen, orožnik, Frankovič Anton, Zanei Anton, Silvestri Evgen, Vi-sintin Ivan, Molinari Avgust, Miljavec Avgust, Molmari Alojz, vsi od 27. dom. polka, Leban Josip, 17. polk, Lovisutti Franc, obmejna straža, Marcuzzi Jakob, 97. polk, Spazzapan Evgen, artil. polk 9, Tomasin Evgen, 97. polk, Makovec Maks, 27. dom. polk, Saksida Anton, želez, stražnik, Pa-kosič Ivan, 20. lov. bataljon, Hutowski Tadej, artil. 8. polk, Sestan Vinko, črnovaj-nik, Urbanica Rihard, Kordin Anton, Ca-dey FWdo, vsi trije 47. polk, Coprez Andrej, Poljak Andrej, Bodlaj Juri, vsi trije želez, stražniki, Fabro Viktor, črnovojnik, Streibl Emerik 7. art. polk. Kinderman Franc, kolesar, Beneš Benedikt, črnovojnik, Graf Peter, narednik art. polk 3., Del-ponte Alojz, 97. polk, Frey Matija, kolesar, Kutin Jakob, orožnik, Mavric Albert, 97. polk, Makorič Anton, ?. polk, Devetak Alojz, 97. polk, Požar Anton, 20. lov. bat., Kodrič Henrik in Koršič Josip, oba 20. lov. bat. Silič Franc obmejni stražnik, Hedžet Matija, črnovojnik, Markovič Josip, črnovojnik, Soban Anton in Marušič Just, želez, stražnika, Reicheliana Valter, kolesar, Brezavšček Andrej, orožnik, Mu-sič Anton 7. polk, Martine Miha, 27. polk,
Čapek Ferdinand, narednik4. polk/ Kogoj Ivan, obmejna straža, Colautti Peter, 27. polk. Širok Ivan, 27. polk, Nenner Matija., črnovojnik, Miklavec Ivan, saper, Leban Josip, 17. polk, Frankovič Anton, 27. polk.
Naši ranjenci v Trstu. — V Trstu ležijo ti ranjeni vojaki-rojaki: Sinigoj Emil, 97. polk, Dornberg, Alojz Vidmar, obmej-ni stražnik, Postojna. Bon Anton, 97. polk, iz Mirna. Stres Franc, iz Kobarida, Radič Blaž, iz Nabrežine, Besednjak Alojz, 97. polk, iz Rihemberka, Kukanja Ernest, lov. bat. 20., iz Komna, Pahor Josip, 97. polk, iz Vojščice. Masten Anton, Vojščica, Buhavee,Josip, 97. polk. Prosek, Marinčič Henrik, Krmin, Kajn Anton, Divača, Šiškovič Albin, Hrpelje.
Naši ranjenci v Ljubljani. — V Ljubljani le/ijo ti naši ranjenci: Cattarin Ivan, iz Krmina,' Čufer Anton; iz Pod^rda, Fer-latti Ivan, iz Krmina, Grm Franc, iz Pod-gore, Kolavčič Rudolf, iz Gorice, Kraše-vec Hilarij, iz Gorenje vasi ria Kanalskem, Levakovič Franc, iz Tržiča, Urh Dominik, iz Tržiča, Babic Ivan, iz Mafezig pri Kopru, Metlika Franc, iz Rodika, Škarel Anton, iz Tržiča.
Zboljšanje sedanje zveze vlakov Trst-Benetke čez Červinjan. C. kr. ravnateljstvo držaVne železnice naznanja: Z veljavnostjo od 1. decembra 1914 stopijo v veljavo na gori imenovani progi znatne premembe voznega reda in so na razpolago te zveze: Trst j. k. odhod 5'50 dop., 9'00 dop., 12'30 pop., 4'10 pop., 810 pop. Červinjan, prihod 7'07 dop., 11'03 dop., 2'55 pop., 7'04 pop., 1019 pop. Odhod: 712 dop., 11'08 dop., 312 pop,, 7'09 pop. Benetke, prihod: 9'47 dop., 210 pop., 5'55 pop., 10'21 pop. Benetke, odhod: 6'00 dop., 910 dop., 1'25 pop., 4'25 pop. Červinjajp, prihod: 8'57 dop., 12*26 pop., 4'41 pop., 6'45 pop. Odhod: 5'30 dop., 9'27 dop., 12'48 riop., 4'57 pop., 7'05 pop. Trst j. k. prihod 7'35 dop., 11'48 dop., 2'35 pop., 7'45 pop., 8'42 pop.
Prememba voznega reda na progi Trst-Buje. — Ravnateljstvo državne železnice naznanja, da se opusti od 20. novembra t. 1, na progi Trst-Buje vlak št. 957 (odhod iz Trsta ob 2'40 popoldne, prihod v Buje ob 6'01 min. pop.) in nadomesti z vlakom št. 957a (odhod iz Trsta ob 518 min. popoldne, prihod v Buje ob 8'36 min, zvečer). Nadalje ne bo od tega dne naprej več vozil vlak štev. 951 na progi Buje-Poreč (odhod iz Buj od 5'50 min. dopoldne, prihod v Poreč ob 915 min. dopoldne), ki je vozil le ob Času trgatve.
V pondeijek, dne 23. novembra t. L se proda v Gorici, na Travniku, 5 vojaških konj.
SvečanostnI v^čer za Rdeči križ, ki bi se imel vršiti včeraj t. j, 19. nov. je moral vsled obolelosti g. Rijavca odpasti. Vrši se pozneje, dan se pravočasno   ob-
javi. Listki, ki so bili za to predstavo preskrbljeni, obdrže svojo veljavo. Filmi, ki §o„bili zaita večer nameni ;se pred§tav-IMadane^t: j, petek* kakor tudi jutri v jspboto, ,V§ebinp filmov je zelo zanimiva, keir h^m prednja sedanje bpjno polje; ysled tega naj nihče ne zamudi prilike ogledati si ta predstavo.
41i naj otroke hranimo naravno ali umetno?,— Samo naravno, ako je materi le kgličkai mogoče. Šele v sili in osobito Ob časi; odstavljanja pride v poštev umetni hranilni preparat, ta pa mora biti potem tudi res dober, da jamči za zdrav in krepak dojenčev razvoj. Edino znano in od vsakega zdravnika nasvetovanp hranilno sredstvo je Nestlč-jeva moka za otroke, ki se dobi v vsaki lekarni ali dro~ geriji po K 1.80 za škatijo. — Poskušnje zastonj pri Henri Nestle, Dunaj, L Biber-strasse 9 K                                53—40
Gospodarske vesti.
Trgovina z vinom. — Izredno dobro vino so obrodile letos trte. Pa čeprav je cena vina zelo primerna, vendar ni vsled vojnih dohodkov toiiko kupcev ko druga leta. Vinogradniki pa ne smejo dati radi tega vina pod ceno, ker kupcev bo gotovo še dosti in letošnje dobro vino bo gotovo prodano. Zadnja številka »Gostilničarja« prinaša oklic na gostilničarje, da kupujejo le domače vino. Gotovo je, da bodo tudi gostilničarji sledili temu pozivu. »Deželna zveza gostilničarskih zadrug« na Kranjskem je pripravljena posredovati za kupčije z vinom in tja se naj obrne tudi goriški vinogradnik. Upoštevati pa je tudi treba, da nima Nemčija zadostno vina In da je sedaj prav lepa prilika, da si osvoje tudi naša vina tamošnji trg. Za osvojitev trga pa se je treba pobrigati. Iz vsega tega pa sledi, da bo vsakemu vinogradniku mogoče, da proda svoje vino in sicer dobro, če se ravna po tem, da je malo počakati in prodati za primerno (ne predrago) ceno bolje, ko pa prodati pod ceno v svojo škodo.
Moka in njeno nadomestilo. — Za ljudsko hrano je posebno v vojnih časih. moka največjega pomena. Kadar zmanjka, kruha, tedaj preti največje zlo vsej deželi.. Da se prepreči to zlo, deluje vlada v dveh smereh. Prvič skuša omejiti zasebno po-f trebq na najpotrebnejši minimum, drugič, pa skuša dati nadomestila za moko. 2ivi-„ no, drobnico in perutnino;se. naj ne hrani, s kruhom ali krompirjem, temveč z drugimi živili. Pri pečenju kruha pa se naj ne uporablja le čista moka temveč se naj pri-tdeneK>.„dO'i30%; druge zmesjo Ta kruh se .jho imenoval vipjni fkruh;iri se upeijjs s prvim decembrom. Kot ra^ornestila začistol moko pridejo m j?ostev:;z tn>l&ti,«k r o m-* p« ir,i e y:\ ž l\ č:*i i k i, ki iso primjerni za-.navadni kruh in siično pecivo; valjčna
krompirje v a moka, ki je za boljše pecivo in Ki je najboljše nadomestilo za pšenipno moko; š k r o bo v a m o k a .iz krompirjevega škroba je za najboljše pecivo, in se prideva, le, pšenici.
( Kakor so > dokazali strokovnjaki se dpbi s tem, da se primeša pšenični moki 50% ječmena in 20%, krompirjeve moke zelo rediien in dober kruh. Potrebno bi pa bilo, da bo ta kruh ceni in da se bo tudi delal, da vzame država za ta kruh monopol in:sicer na ta način, da kupi država sirk, pšenico, žito, j^čnem in ga potem odda kmetom da izdelujejo pod državno kontrolo tak kruh. Poleg tega pa osnuje država tudi za kmete sušilnice, da ne zgnijejo poljski pridelki. Potrebno pa je tudi, da poskrbi država za to, da se izdelujejo v tovarnah za umetna gnojila tudi neorganične snovi za živila. Posebne važnosti pa je tudi, da se uredi vprašanje glede licence tvrdke Etti na Dunaju, ki ima za vso monarhijo generalno licenco za sušenje krompirjevega škroba, ker noče ta tvrdka oddati svoje licence drugemu, ko samo vojski. Če se uvažujejo vse te potrebne ;zahteve, potem $mo preskrbljeni z moko in s tem tudi z .živežem.
Koliko se pridela na svetu krompirja, se da Posoditi iz natančnih podatkov iz 1. 1908. Po teh podatkih pridela Nemčija 46.300 milijonov kg krompirja, Rusija 28,900, AvstrpOgrska 18.000, Francija 10.700, Združene .države 7.500, Angleška 7.100, Holandska 2600, Belgija 2200 in Kanada 2000 milijonov "kilogramov   krom- .
phia-                  "    ^
Vsled vojnih dogodkov v Galiciji je
uprava državnih   železnic   po   možnosti spravila na varno blago iz ogroženih krajev, ki ga ima ravnateljstvo severne   železnice v evidenci   in na   razpolago   za; upravičence, Po okolnostih se pa to bla-. go tudi proda. Vse reklamacije radi tega blaga se naj pošljejo na ravnateljstvo severne železnice in tozadevnim vlogam se naj prilože sprejemni listi, eventualno vozni listi ali druge listine, ki dokazujejo pravica do razpolage.                                   ¦ Ljubljanska kreditna banka sprejema kot č(an avstr. bančnega   konzorcija   za. državne kreditne operacije,   prijave   za subskripcijo 5V2% davka prostega ^vstr. vojnega nosoiija iz leta 1914. po originalnih pogojih. Prospekti in obrazci za prija-, ve so subskribentom na   razpolago   pri. blagajni Ljubljanske kreditne banke,   po-, družnice v Gorici..Istotam se dajejo vsa-. komur rade volje vsa tozadevna :POjasnila.? Subskripciia se konča dne ,24. novembra. t, 1. dopoldne.'
pri mfanteriji, 161 pri konjenici,   268   pri • poljskem topništvu, 168 pri trdnjavskem ! topništvu in pri zdravniški   službi 54,   v j vsem. torej 3771 novih poročnikov. . \ f        Morilec   tržaških kočijažev    najden. \ — »Piccolo« poroča: V kaznilnici v Kopru   internirani   kaznjenec     Aleksancier Hamerle, ki je obsojen na 10 mesecev ječe ! vsled tatvine, je priznal, da je umoril leta 1907. v tržaški okolici 3   kočijaže   in   jih oropal. Priznal je, tudi, da je   neko damo umoril, razsekal in vrgel   v   morje.   Priznanje dafmu je izsilila pekoča-vest.
Bruselska mladina in nemška vojska.
—  Cesky dennik, št. 302, z dne 13. 9. prinaša po »Matinu« to sliko delovanja bru-
I selške mularije. Komaj so prišli nemški } vojaki v Bruselj, že so si prevrtali bruseljski,pobi klobuke in čepice, skozi luknje pa so vtaknili korenje. To naj bi označevalo pikelhavbe. Tako po prusko napravljeni so hocjili po me$tu cela dva meseca,.v veliko veselje občinstva in v jezo vojakov.
—  Nemci so postavili na galerijo justične palače dva topova. Takoj drugi dan so začeli »braniti« bogati mestni del, proti kateremu sta bila »namerjena« topova. Z vseh oken j, z vseh streh so merili nešteti kamniti, leseni in papirnati topo vi na nemška topova. N^mci so bili divji, ali niso si upali poseči vmes.— Nemci so pobrali v Bruslju vse konje, tudi najrevnejše .mlekarske. Dan pozneje pa se je pomikal k justični palači impozanten sprevod mula-rije,..pet sto pobov je jezdilo na lesenih konjih, oslih in drugih zverinah, ki so jih pobrali po trgovinah in doma. Nekateri so bili na konjih, ki so imeli le tri, noge, pa bili so tudi taki, ki >so imeli konje brez nog. Dvajsetkrat so prejezdli pobi trg okoli .straž, v veliko veselje bruseljskih prebivalcev. — Pa so si zmislili še nekaj drugega, da jeze Nemce. Dve sto pobov je prikorakalo pred justično palačo. Na povelje obstanejo in se*uvrste v znani »Gan-semarsch«. Nato so začeli korakati. Četrt ure so korakali in niso prišli za ped naprej, vedno so bili na istem mestu. Tedaj se jim je približal častnik in jih vprašal kaj da delajo. »Ah«, je odgovoril poveljnik pobov, »marširamo na Pariz in zato moramo ostati vedno na istem mestu.« Častnik je pre-bledel ali okoli njega je stalo na tisoče ljudi in zato je odšel.                            \
:'kdznc   VCVli.                f:
3771 novih poročnikov v rezervi. —r
Z novembrom.je bilo imenovanih za po-1 ročnike ?2($9 Hade(tpv; in   praporščakov*
mali oglasi,
Najmanjša ^pristojbina stane 60 vin. Ako je oglas obsežnejši sp računa ,za vsako besedo 3 vin. Najpripravnejše insenranje za trgovce
in obrtnike. Koliko je manjših trgovcev  in obrtnikov v' norici '' * katerih ha deželi (in celo v mestu) nih-e  ne pozna,j ker nikjer ne inserirajo, Škoda ni majhna.
V'   nslOfll   \fl   flrtrtil   JllSii za ^stranke. J sta IMJBI11   at!   imm   obsega S kuhibje ip. 7
sob. Cena jako nizka. Natančneje se izve v na-
Lem upraviiištvu. f           ;.            . - ,t     ,>,237—1
in razno moderno blago za moške in ženske obleke razpošilja po najnižjih cenah
SS3? B- *TEWMI v Celjji
Lt. 306 Štajersko.
Pišite   po  glavni   ilustrovani   cenik   čez   več  tisoč
stvari, kateri se vsakemu  pošlje   zastonj. Pri-' naro^
čilih iz Srbijo* ..JBulgarije,; -Nein^fe, m :Amerike jef
m                    treba denar naproj., poslati.        <i8   52
IZIDOR NANUT
3utorizcn>ana stavbena turdka ulica Adeiaide Ristori ste?. 5
se  priporoča   p. n. občinstvu   za   vsa
stavbena   dela.    Izdeluje   vsakovrstne
načrte,   prpračune   in   kolavdacije   po
najnižjih cenah.
Najboljši «eftl dobavni vir! Psrjv *a blazine 99  nh nirtifi csniV
1 kg razcepljenega sivega perja 2 K; boljSe vrste 2 K 40 vin.; pola-belo najboHŠe 2 K 80 V\; čisto belo 4 K: belo, puh 5 K 10 vin.: 1 kg najfinejše belo razcepljeno i K 40 vin., 8 K? 1 kg pnh-perja, sivo K 6'—, 7 K — ; belo fino K 10; najfinejge pršijo 12 S. HoSiljatev 5 kg, po4 Stnine prosto.
Izgolouljena posteljna opraua
U gostega, rdečega, plavega, belega ali runi en kast eg nankinga; 1 pernica dolga 180 om„ Široka 120em ter 2 blazini vsaka po 80 cm! dolga »ter 60 cm Široka s finim, trpežnim pobom S 16—8 pol-,uhom S 20, s finim jujhom-I. vrste X 24;' posame ne pernice 10 K, 12 K, 14 K, 16 K* Marine za pod glav" K 3.—, K 350, K 4'—. —-Pernice 200 cm dolge in 140 cm iilro^e K 13, K| 14*70, K I7;80cin K 21«-. Pernati madraci ie močnega križastega Gradlna 180 cm dolgi in 116
cm široki K 1  80 in 14*80. Razpošilja  se proti pozvetjn, in  sicer od K  12. poštnine   prosto. Nengajajoče se zamenja ali pa se vzame nazaj ter se vrne, denar. Ceniki zastonj
in poštnine prosto. S. Benisch. Deaohf nitz šti. 809, Oepko.
Odlikovana peUrija in mm<n
Rarol Draščik
vm\% m Kdrriu v (asni i
izvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pirilččhitd.
Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali v originalnih butelkah. Pfipbrbča se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po fako zmernih cenaii
Priznano toaletno sredstvo za umivanjeL ki se uporablja v neštetih družina|* osvežuje polt in jo napravi belo m nežno. — Pristno le v rdečih škatlicah po 15, 30 in 75 vin. — Boraksovo milo od Kaiserja po $0 vin.; milo *Tota« po 40 vin.
GOTTLIEB V0iTH Dnnal III. 11
Na prodaj po vseh trgovinah«
Sedlarska rielavu^ hiati MraiiDi-Gorica
______                     na Koron št «.
Zaloga vsakovrstnih konjskih vpreg in raznih potrebščin za konje, kakor tudi velika izber usnjatih torbic, kovčegov za potovanje, sfnic in denarnic; razni nagobčniki, ovratniki, biči, vrvice za pse itd. Barvanje in tape-ciranje raznih kaleseljnov in kočij. Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršuje točno. - Nahrbtniki za planince.
Reservni   fond: K 126.014*60
Vplačani  deleži: K 48.043
Zadružnikov: 1707.
»f
Goriška ljudska posojilnica"
upisana zadruga i omejenim jamsfuom Telefon štev. 79.                    D GOlfti                      Ustan. 1. 1883.
Gosposka ulica štev. 7,
(v lastni hiši: Gosposka ulica štev. 7, I. nadstr.)
sprejema    hranilne  vloge  od  vsakogar  in jih
obrestuje po ,5°|0 čistih.
k Vetje stalne vloge proti enoletni odpovedi
dogovoru   —   Vlagateljem   so na   razpolago .
^ hišni hranilniki. Posojila se dajejo na^
zastavo in osebni   kredit.
Položnice   R#štne .hranilnice^ na   razpolago   brezplačno.
Ljubljanska kredUna .banka podružnica v
centrala   Zttih/ftinti   nnrlmvnifp •  C*Hb.   CfilfiVPC.   SaraJSVO. Solit Jrsf9                     DelfiiŠkii ffla
......_ „    -3-     ..lil (•'¦': ¦ ¦tffctf-'!
^Centrala Ljubljana, pndnižniep; Celje, Celovec, Sarajevo, Split, Trst*
ll^/ervni   zakladi K 1,000.(1^1.
A juge na lcpjižice jpo 4l4sl%i v tekočem računu po dogovoru.
Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst, deviz-valut.
Borzna poročila. ^ ,                    Promese za vsa žrebanja.
Vnofčenje  kuponovpin„ izžrebanih   vrednostnih  papirjev.;
Eskont menic.
Stavbeni krediti.
Predujmi na vrednostne papirje.
Srečke na obroke.
Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje
Safes.
Nakazila v inozemstvo.
•           -              „              Kreditna ^išma.
;>ates, '             "'
Prospekt
Danka prostega 5 Vk nega avstrijskega uojnega zajma od leta 1914, plačnega 1. aprila 1020.
Razglas.
Po cesarskem ukazu od 4. avgusta J 914. I. drž. zak. št. 202, o izvršitvi kreditnih operacij v svrho plačila stroškov za izvan redne vojaške priprave povodom vojskinih spletk izdaja e. kr. finančni minister davka prosti S^^ni vojni zajem. Skupni iznos zajma se bo določil na podlagi uspeha, katerega bo fin ela javna subskripcija.
Vrednostni papirji vojnega zajma se glase na imenika in m izdani v kosih po 100, kOO, 1000, 2000 in 10. 00 K ter v kosih, ki stvarjajo večkratnik od 10.000 K. Datirani so kosi dne 1. novembra 1914. L, imajo na sebi posnetek podpisa c. kr. finančnega ministra in so protipodpisani od predsednika in od enega člana kontrolne komisije državnih dolgov v dižanem zboru. Izdani so v nemškem jeziku, bistveni obseg teksta pa je pridodan tudi v deželnih jezikih. Vrnitev vojnega zajma se bo vršila dne 1. aprila 1920. L C. kr. državna uprava pa si pridržuje pravic^ da sme vrniti zajem tudi pred 1. dnem aprila 1920. L bodisi v celini a!i deloma. Prejšnja povrnitev pa je mogoča samo na podlagi predidoče najmanj trimesečna odpovedi. Ta odpoved se razglasi      uradni „Wiener Zeitung",
Vojni zajem se obrestuje s S1^0^ na leto in sicer v polletnih obrokih 1. dne aprila in L dne oktobra vsacega leta po dospelosti. Vrednostni papirji imajo po 11 kuponov, kojih je prvi, dospevajoči 1. dne aprila 1915. 1., 5mesečen9 sledeči pa so polletni. Plačilo obresti in vračilo vojn ga zajma se vrši brez vsacega davčnega, pristojbinskega ali katerega drugega odbitka proti temu, da se dospeli obrestni kuponi oziroma zajemni papirji oddajo c. kr. blagajni državnih dolgov na Dunaju.
Radi zastare ugašajo tirjatve iz vojnega zajma, kar se tiče glavnice, v 30. letih in kar se tiče obresti, v 6. letih od  dospelostnega roka.
Razpečavanje 5%\ vojnega zajma ni podvrženo prometnemu davku od efektov
Na Dunaju, dne 12. novembra 1914 I.
C. kr. finančni minister.
nepotrebnem. Na.zabave menda nihče ne bo. mislil; varujte pa se tudi nepotrebnih izdatkov za pijačo, predvsem za žganje, varujte se izdatkov za razne igre, varujte se izdatkov za vsako nepotrebno stvar. Vsak* ki teh naukov ne bo poslušal, bo sam kriv, ako bo pozneje trpel pomanjkanje in ako bo prišel morebiti celo ob domačijo. Časi so.resni! Porabite denar za davke, plačajte obresti od dolgov, plačajte dolgove; v kolikor to zahtevajo postave, ostanek denarja pa varno vložite v svoje posojilnice. Zaupajte posojilnicam! Koliko so pred leti obrekovali posojilnice, sedaj pa ste se sami lahko prepričali, da Vaš denar nikjer ni t^ko dobro naložen, kakor ravno v" posojilnicah, ki jih vodijo od Vas samih izvoljeni možje. Ljudstvo! Posojilnice so Tvoja last, ako jim zaupaš, zaupaš samemu sebi, zaupaš v svojo lastno moč. Svariti ljudi pred skrivanjem denarja danes že skoraj nikjer ni več treba, Ljudje so se spametovali, ko so videli, kolikokrat je zakopan ali skrit denar bil ukraden, kolikokrat je zgorel ali šel na drug način v izgubo. Če pa se še kje najde take ljudi, potem jih poučite Vi pametnejši,,da ni denar nikjer tako na varnem, kakor v naših ljudskih posojilnicah, za katere jamči poštenost in premoženje vsega ljudstva! Naša skrb za zbiranje denarja pa vendar ne sme iti tako daleč, da bi vsled tega na drugi strani zopet trpeli škodo. To velja v prvi vrsti za kmetovalce. Čisto napačno bi bilo, ako bi kmetovalci v preveliki skrbi ^a denar razprodali vse svoje pridelke in vso svojo živino. Obdržite si vsega toliko, da bodete celo zimo imeli ^ami živež in da Vam ostane še toliko, da
za. : zapestnica, z, — zlat. — N. N. (šest sr. obročev), Marcela Trampus (z. ve., z. križec, z, o., z. iglo, sr. brožo), N. N. (par z. u., sr. medaljon in 2 o.), Premrou Marija (različne z. predmete), Zuttioni Silvi] (sr. o., sr. denar), Glede Amabile (z. medaljon, z. križec), Bressan Josip (z. brožo, tri pare u. in nekaj z. obeskov), N. N. (sr. ve.) kontesa Ninie Delmestri (z. p.), L. pL Oibara (z. p., z. u., z. o.), H. Oombač, Irst (sr. za.), Marcela Trampus (z. p.), Marija Močnik (z. p.), Rudiger Deretto (sr. ve.), Lujiza Thaller (z. p.), Ana Petterin (z. p.), Marija Groh (par z. u.), Albert Groh (sr. ve.), Angelina Sussig (dve sr, za.), Marija Sussig (sr. za. in različne sr. o.), Marija Fratfcovig (par u*), Pavlin Pierina (z. p. in sr. ve.), Julija Speck (zr ve. in sr. ve.), Marija Munik (z. pr.), Al-% viza Strukel (par u.), Georgina Pallich (2 si. za.), Severina Podbersig (z. p.), Fede-rico Leba (z. p.), Svili^oi (par z. u.), pL Giacomelli (z: p'.), Paula pl. Giacornelli (sr. za.), Leopolda Pečenko (z. p. in sr. ve.), Viljem Pohl (z. p.), Helma Pohl (z. p.), Ilza Pohl (z. i>;), Gospa pl. Hoevel (2 sr. za.), Feri pl. Perelli (5 K), Dve sestri (dva zi pr:!? šnrve. z o.), Gina Cossovel -(10 kron), Ivan Bajec, župnik Miren z. p.), Josip Godnič (z. p.), Katja Zavrtanik (z. p.), Dr. Adalbert Depini (z. p., sr. p.), N. N. (sr. za.), Albert Komavec (sr. žlico, deset kron, z. p.), Roži Hosna (z. p.),. Gospa Gregorinova (z. p.), Lili Krauss (2 sr. ve.*, sr. brožo), Lubai (sr. uro), Roža Lubai (sr. ve.), Marija Rožanc (sr. za., denar), Ok-tavija Scherko (9 sr. obročev in 2 kroni), Miria Stanz (z. p. in sr. ve,), Dekleva (z. pr,, z; križec), Maniacco Štela (sr. za.), N. j N. (z. uro), N. N. (sr. uro), Marija Malnig i
Persil
samo delujete pralno sreistva.
Persil ne vsebuje'— kljub svojemu hitremu ¦
učinku.— nikakih j3erilu škodljivih snovi.
Zajamčeno neškodljivo pralno sredstvo.
tovarna:   (§o*Hkb   V*M>i ©uoaj III. 11.
Na prodaj . po vseh trgovinah.
Anton Pota)zky v Igrici
¦aslednih Jos. Terpln.
!:                      Na sredi Raštelja 7.
I; TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO,
Najceneje   kupovališče nirnberškega in   drobnega | blaga ter tkanin preje in nitij:
POTREBŠČINE.
Za plsarnice, kadile in podrte,
Najboljše šivanke  za šivalne  stroje. POTREBŠČINE.
za krojne e in čevljarje.
Svetinjice.   —   Rožni   venci.  —   Masne knjižice.
Hišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:.
Sen« za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje ¦. oskrbljena zaloga za kramarje i krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih J ter na deželi.                        j|
rii§ (no 4Xwmh v P&M.QWo#-tV& ta^ koz vana. >^iWod#a. artilerij^ (300 mož). Velblpdi nosijo na sedlih, pritrjene topove in s topovi streljajo, ko leže velblodi na tleh. Iregularne čete sestoje po večini le iz konjenice in se vpokličejo le za časa vojne, Vseh teh čet je 125 polkov. Vsak mož pride'k'vojakom oblečen, oHrožen m § kpnjem, m kar dobi v mirnem času 7 tomanov (65 K) letno, Infanterija je pq večini oborožena s puškami sistema : W§rndl, v provincah pa so v rabi tudf druge puške. Topovi so najrazličnejših sir itemov, poleg modernih je tudi 1000 prav »starih,,h katerim spadajo tudi oni od vel-blodske baterije. 2e lani je bila poskušena reorganizacija perzijske armade, ali [p , vedena je le nepopQ{n(>. V gvgz| s Turčijo in ^fpnis,|anot^ pta bo vsekakor v slučaju vojne vezala perzijska &rm&dat prav -.znatne soyražn© žete,
Večerna slika z južnega bojišča.   — Vojak piše z   južnega   bojišča.   »Vreme krasno, mesečina bajna, če ne bi videl človek drugih vojnih grozot bi bilo naravnost idealno, V krasni kotlini 'smo,, okoli in okoli sami gozdovi. Ko zaplapolajo   na   večer ognji in se razlije mesečina,-tedaj se ogla-• se na eni strani melanholične pesmi naših ; Sremcev, & druge strani pa zadone pesmi huzarjev,   da   prevzame   človeka   neko;] čudno čustvo. V takem trenotku se sppm nim na domačo hišo, na otroke i$ ženo in j ; tedaj odhitim, da jim pošljem pozdrav p% ] vojni pošti...
;; Barva |ad?i — Kakor je potrebno pri vojakih n^ bojnem polju, da se barva, nf$i p^Jeke kolikor mogeže krije % barvo -oko* lice, tako je tudi pri bojnih ladjah. Dokler so plule po morju le jadrnice^ tedaj je bila
rrocb jj-nujuiui.
--II II.....ll............|......|.........mig
Lumpi že 19 večjih in manjših bitk, a je ostal še vedno čil in zdrav. O Lumpiju piše njegov gospodar svoji materi: »Stre-njanju se je privadil Lumpi že pri vojaškem vežbanjji. Ko so pa pričele frčati prve kroglje pa je postal Lumpi nervozen. Kamor udari kroglja, tam bi hotel biti Lumpi. Z vso silo se zaleti tja in prične kopati in išče, bog ve kaj. Čeprav ni njegova barva že davno več bela, je vedar bil sovražniku vedno objekt za streljanje. Sedaj pa so mu narediti vojaki iz ruske obleke pasji ogrtap in s čokolado nju pe-mazali ostali del života, da je sedaj čisto nevidljiv. Edino temu <*e čudim, da ga niso Rusi še ujj^li. Kot pravi Lumpi se id&ti -naokoli \n zadnjič ga. nfefofc videli kar dva dni. No,; sed^j s& |$ ?opet vrnil, sestradan in l^aten,, da mu je rnoraj vsadko* uganiti ime.4                   i                          i . ¦   ¦
Marka — T30 K* — Kakor so sklenili knjigarji velja po vsej Avstriji v knjižni trgovini ena, marka   eno krono   trideset.
New«York praznuje 300 letnico svo* jega postanka. — Dočim pretresa ostati sv^t vojna, praznuje New-York 300 letnico svojega postanka. Pred 300 leti je dobila holandska naselbina Novi Amsterdam od Nizozemske dva trgovska privilegija* ki so. bili podlaga za brezprimerni razvoj največjega amerika.nskega mesta.
Telegraf v Avs.triii.^—-V . Avstriji |e bil uved$q brzojav z dekretom dvorno kojnore z dne 15. februarfa 1846 ki sicer med Dunajem \n Brinom, BH i$ to telegraf na magnetiču© sgjo, L, 1847 je bil brzo-|$v napeljan do Olomuca in Prage. V letih 1849 in 1850 pa je bil razširjen do Pod-mokel. Od tedaj naprej pa se je širil hitro brzojav po vseh deželah, L)q leta 1850 je
jezikov, da se niti najbližji sosedje ne razumejo. Z eno besedo: na svetu je zelo neprijetno in neurejeno urejeno. Kako pride enkrat do tega, da se bodo vsi ljudje razumeli, tega danes ne moremo vedeti. Morebiti se to zgodi v pozni bodočnosti, ko bodo vsi ljudje enaki in ravnopravlii. Za enkrat pa je tako čudno urejeno, da imamo 3064 jezikov in nič več ko 1000 na-boženstev. Človek si torej lahko zadostno izbira jezike in vere. Izbirati pa si ne more domovine. Ta je določena z rojstvom, čeprav ni to pravilno. Mnogi čutijo s čisto drugo domovino* kakor jim je pa dana. Ne -more. se predstavljati, kako bi izgledalo na svetuj če bi si mogel vsakdo izbrati po svoji volji domovino. Pa vrnimo se k številkam. Na svetu je okoli 1555 milijonov ljudi, od katerih je sedaj nad 25 milijonov pod orožjem. Povprečna človeška starost je 33 let. Med 1000 ljudmi doseže le eden starost 100 let in samo 6 ljudi 65 let. Vsako leto umre povprečno 35,214.000 ljudi (letošnje in prihodnje leto bodo pač imeli druge rekorde), dnevno 96.480* vsako uro 4020, na minuto pa 67 ljudi, na sekundo torej več ko eden. Narodi se pa vsako leto 36J9I.000 ljudi, dnevno 100.800, na uro 4200,, na minuto 70. Zanimivo je, da se živi dve tretjini vseh ljudi z rižem in samo ena tretjina s kruhom.
Prebivalstvo!
Potekli so trije meseci vojne. Med-* tem ko so se naši očetje, bratje in sinovi i hrabro vojskovali proti sovražnikom, » smo mi, ki smo ostali doma, skrbeli, da r delo na polju in doma, v obrti in trgovini ne zaostane, Manje delavnih moči je bilo
Vabilo na subskripcijo.
Z ozirom na predstoječi prospekt Njegove prevzvišenosti gospoda-.c.'kr. finančnega ministra se razglasu^.sledeče :
Subskripcija se začne 16; dne novembra 1914 I. in se  zaključi 24. dne novembra  1914. L
ob 12. uri opoludne.
Poprejšnja zglasila se sprejemajo od 12. n3vembra 1914.
Poprejšnja zglasila in podpisovanja se sprejemajo na sledečih mestih:
pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu na Dunaju in vseh njegovih hiralnicah (c. kr. poštnih uradih), vseh državnih kasah in davčnih uradih, pri avstro-ogrski banki, glavnem zavddu na Dunaju in njenih podružnicah v Avstriji, v Bosni in Hercegovini, dalje pri:                                                                    ?
Anglo-Oesterr. Bank, Dunaj Wiener Bank-Verein, Dunaj K. k. priv. Allgem.  Oesterr.  Boden-Kredit-Anstalt,
Dunaj K. k. priv.  Oesierr. Credit-Anstalt fiir  Handel  und
Gewerbe, Dunaj AHgemeine Depositenbank, Dunaj Nieder-O^sterr. Eskomptegeselischaft, Dunaj K. k. priv. Oesterr. Landerbank, Dunaj K. k. priv. Bank  und  WechseSstuben-Aktien-Gesell-
schaft „Mercur", Dunaj Bankhaus S. M. v. Rothschild, Dunaj Unionbank, Dunaj Jadranska banka, Trst K. k. priv. Allgem. Verkehrsbank, Dunaj Banca Commemale Triestina, Trst Bank fiir Ober-Oesterreich uncl Salzburg, Linz Bielitz-Siealaer Eskompte-und Wechsler-Bank, Bielitz Bohmische Eskompte-Bank, Praha
Bohmise e Industrial-Bank, Praha K. k. priv. B5hmische Union-Bank, Praha Galizische Bank fiir Handel und Industrie, Krak6w Industriebank fiir das K6nigreieh Galizien und Lo-
domerien samt dem  Grossherzogtum  Krak6w,
Lw6w Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana Landesbank des KSnigreiches Boh m en, Praha Landesbank des KSnigreiches Galizien etc. K, k. priv.   Mahrische  Eskompte-Bank, Brilnn M&hrisch-Ostrauer    Handels-    und   Gewerbe-Bank,
Mšihr.- Ostrau Oesterr. Industrie* und Handels-Bank, Dunaj        , K. k. pr. Steierm&rkische Eskompte-Bank, Graz Cstfedni banka Českych spofitelen, Praha Wiener Lombard- und Eskompte-Bank, Dunaj Zentralbank der Deutschen Sp^rkassen, Praha Živnostenska banka, Praha
in pri tuzemskih podružnicah teh bančnih zavodov. Poprejšnja zglasila in podpisovanja   se   mogo  vršiti tudi s pomočjo drugih avstrijskih batik, hranilnic, zavarovalnih zavodov in privatnih bankirjev.
Za podpisovanje veljajo naslednja določila:                                                                                      *. ¦  '
1* Podpi.»ovalna cena je določena s 97 -jO odsc. dodavši 5x/2 odst. obresti od kosa za čas-od 1- novembra lv»U. 1. do dneva, ko se papirji prevzamejo.
2. Poprejšnje zglasilo in podpisovanje se vrši na temelju zglasilnega obrazca, ki je temu vabila priložen. Daljni potrebni obrazci se dobe breplačno pri omenjenih maštih. Stibskripcija je mogoča tudi pisiieuo no di bi sa rabil zgladim vzorec in sicer v tej obliki:
»Na podlagi razglašenih prijavnih pogojev se naročajem na Nom. K . . . -V/s odstotnega avstrijskega vojnega zajma od 1. 1914, ter se zavezujem glede sprejetja in plačila v smislu dodelitve.«                                                            .                         .   •'
H. Pri poprejšnjem podpisovanju in subskripciji se položi varščina od 10 odst. podpisanega nominalnega zneska in sicer v goto vin i ali s poštnim čekom ali pa v efektih (državnih papirjih) v nominalnem iznosu, ki so navedeni v kurznem listu Dunajske borze.
Ako se plača varščina v gotovem denarju, mora se popisani zglasilni vzorec podati z varščino vred poštnemu urada, da jota odpravi dalje na, poštno-hranilnični urad.
Če se pa varščina plačuje s čekom ali z efekti, mora podpisnik poslati ček oziroma efekte ob enem s popisanim zglašilom poštno-hranilničnemu uradu na Dunaj ali pa oddati pri njegovi blagajni. Tudi efekti, ki se že nahajajo v poštno-hranilnični shrambi se lahko porabijo za polog varščine.
4.  Dodelitev se bo naznanila čim pred po zaključeni subskripciji ter se bo ob enem   podpisnik o tem  obvestil.
5.  Za dodelene obveznice spadajoči iznos, se mora takole vplačati:
1.  pri dodelitvi do K "200 dne 4. decembra 1914. L s celim zneskom.                                                     #
2.  pri dodelitvi čez 200 dne 4. decembra 1914. L 30 odst..  dne   16.   decembra   1914. 1. 80 odst... dne 2.   januarja   1915. 1. 20 odst.
in dne 15. januarja 1915. 1. ostanek cele protivrednosti. Pri prvem vplačilu se bode položena varščina zaračuniln ali povrnila.
6.  Zglasitve na gotove oddelke se zamore samo toliko upoštevati, kolikor smatra zamenovainica da more ustreči.
7.  Oddaja se vrši ravnotain, kjer se je znamenovalo.           '                                          .
8.  Do izgotovitve definitivnih kosov se izročijo podpisnikom začasni listi, kateri se bodo o svojem času zamenili z definitvnimi kosi brez dase zaračuni pristojbina za zameno.
" Avstro-ogrska banka in hlagajnica za vojna posojila (Kriegsdarlehenskasse) dajejo proti temu, da se polože zadolžnice, oziroma začasnice vojnega zajma kakor ročna zastava, posojila po obrestni meri, ki je znižana za ]2 procenta, namreč po vsakokratni oficijalni eskomptni obrestni meri. Ta udobna obrestna mera ostane pa v kreposti do daljnega, najmanj pa še eno leto.
Omenjena dva zavoda delita posojila po znižani obrestni meri tudi na druge pripravne vrednostne papirje, ako je posojilo namenjeno za plačilo izneska, ki je bil subskribiran na podlagi tega povabila.        " -gj
Po §§ 4 in 5 cesarskega ukaza od 27. septembra 1914, 1. o odlogu aasebno-pravnih denarnih terjate? se mog6 brez omejitve za vplačilo na zajem nazaj zahtevati iznosi na tekočem računu, iz vlog proti zakladnicam In iz vlog v vložne knjižice.                ,..- •"¦''
Na Dunaju, meseca novembra 1914.
liozdravniski tn zoboiehniskt atelje
tir« 1. Eržen
"   GORIC*
Jas. Verdi ickališče šfeo. 37.
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone,
zlate mostove, zobe na kaučukove ploščf,
uravnavanje krivo stoječih zob. Ploxn? c
vsake vrste.
Ordinlra d soo|em aleliein
od 9. we dttp* da 5. P« pop
Glavna zaloga
IPalms padfmtnikav
Anton B r <3 š č a k
gorica - losposka uL {% larduGGi) 14, v lastni hiši.
Proa In naioecja slouenska zaloga in tonama pohištva
——  na Primorskem   ——-
§ zalogi ima vedno nad 50 modemih jedilnih in spalnih sob.
Cene od 300 do 3000 K soba.
o     Edina slovenska delavnica tapetarij.     9
Velika izbera siia, siiiiic kakor tudi železnega pohištva,
Sprejema naroČila za opreme OH, hotelov itd. io?
i   A.
Eerlca, Bašfelj l
Zaloga usnja.
27-
Edinalprimorska tovarna dvokdles -------------  »TRIBUNA«
*». Tržaška u?. 26,
prel pivoiarna Gorjnp.
Zaloga dvokoles, šivalnih in kme tijslrih strojev, gramofonov, orke-strijonov i. t, d.   S
F, BATJEt - BftiCft
Stolna ulica Št.2—4. _
* rodaja na^oftroke. Cemfcijfraiiko.
Kupujte samo dvokolesa „GgliCE" in „fllfefia",
ki so najboljši francoski  šistbm in najtrpežiiejše.
vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni  stroji  Original ViCtOria  so   najprak-tičnejši   za   vsako   hišo.   Isti   služijo   za   vsakovrstno   šivanje   in štikanje (vezenje).   Stroj   teče
brezšumno in je jako trpežen. Puške,   samokrese,   slamo-
rezrirce   in   vse  v   to   stroko
spadajoče predmete se dobi po
tovarniški ceni pri tvrdki
26—cj
GORICA, m Stolnem Irgu št. 9.
Jako praktične
žepne elt
ki gorč 6-8 ur.
A. vd. Beri ii
Gorice, Šolska ulica Si. 2.
Cena K 31
Dobivajo se pri trdki:
velika zaloga 353 ^oliteaaoJia
Jakob Šuligol,
Gorita, Gosposka itlicaf9
i flRjHljtlfc tvrii iz Ulri, Dalnacije. KiHttte.iarf U $%
j                t prchjijjo j<*a ^rofejno i% debelo.
Prodaja aa drotare Kron ^m- tft4, t'12 l-nt !»/>:-r*k p**.*&, m^m^, smo
za lati po 72 vin.
------     Na debelo cene ugodne.     ------
Pošilja poštnine prosto na dom.  Posodo* se pušča kupen do   popolne   vporabe olja; po
vporabi se spet zameni s polno. Pr«tf *l«s*r kfe fe navnaen. Zalog«
-------------------mila in svež. —-------L-—'.
Cene zmerne.
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu v mestu im na deželi r-r ^o^efeno Bricem — uijudno  naznanjam,   da   sem otvoril t
Gorici, Via Honte nuovo,
(poleg vrta gosp. grpfa Comninija), na Gtografu           .            ;
nivo trgoviiio jestvin
Cenjenim odjemalcem- zagotavljam | najtehtnejšo postrežbo. V zalogi imam vsakovrstno   blago,    ki    spada   v   to stroko.
Za  obilen  obisk  se  uljudno poroča
a»-*                     Franu Terpin