47 3 KRONIKA
1999
izvirno znanstveno delo UDK 730.034.7(497.4 Podčetrtek)"17"
prejeto: 2. 9. 1999
Igor Weigl
dipl. umetnostni zgodovinar, podiplomski študent
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2
Oltarji Luke Misleja, ljubljanskega kamnoseškega
mojstra, na Štajerskem
IZVLEČEK
Avtor predstavlja dokumenta, hranjena sta v arhivu Attems-Heiligenkreuz v Štajerskem deželnem
arhivu v Gradcu, o oltarjih, ki jih je ljubljanski kamnoseški mojster Luka Mislej izdelal po naročilu
Ignacija Marije državnega grofa Attemsa. Marmorna oltarja v grajskih kapelah v Slovenski Bistrici in na
Podčetrtku sta bila končana pred 11. januarjem 1724, oltar na Vurberku je bil naročen 11. februarja 1724.
Verjetno je delo Mislejeve delavnice tudi marmorna oprema v kapeli gradu Brežice.
Članek dopolnjujejo nekateri novi podatki o baročni opremi gradu Podčetrtek.
SUMMARY
THE ALTARS IN STYRIA BY THE STONE-CUTTER LUKA MISLEJ FROM LJUBLJANA
The author presents two documents, kept in the Attems-Heiligekreuz archive in the Styrian
Provincial Archives in Graz, about the altars that a stone-cutter Luka Mislej has made following the
order of Ignacij Marija the state count Attems. The marble altars in the castle chapels in Slovenska
Bistrica and in Podčetrtek were finished before ll"^ of January 1724 while the altar in Vurberk was
ordered on the iP^ of February 1724. The marble equipment in the chapel of the castle in Brežice is also
probably the work of Mislej's manufactory.
The article is supplemented with some new data on the baroque equipment in the castle Podčetrtek.
Ključne besede: kamnoseštvo, jezuitski kolegij cisterianski samostan
Luka Mislej (Vipava 16. oktober 1658 - Škofja
Loka, 5. februar 1727) sodi med bolje dokumen-
tirane ljubljanske kamnoseke.^ Na podlagi arhiv-
skega gradiva in ohranjenih del je mogoče skle-
pati, da je za zahtevnejše naročnike delal tudi iz-
ven kranjskih deželnih meja.
V letih 1701-1703 so dokumentirana njegova
Resman, Blaž, Barok v kamnu. Ljubljansko kamnoseštvo
in kiparstvo od Mihaela Kuše do Francesca Robbe,
Ljubljana 1995, pp. 37-45; (od tod citirano Resman 1995).
Za starejšo literaturo in kiparje, ki so sodelovali z Mi-
slejem glej tudi: Klemenač, Matej, Francesco Robba in
beneško baročno kiparstvo v Ljubljani, Ljubljana 1998
(od tod citirano Klemenčič 1998).
manjša dela v cerkvi in kolegiju ljubljanskih jezu-
itov ter večja kamnoseška dela v njihovi poletni
rezidenci Pod Turnom.-^ Za cistercijanski samostan
v Vetrinju (Viktring) je Mislej, po lastnem načrtu,
v letih 1709-1710 izdelal oltar sv. Bernarda.3
^ Resman 1995, p. 43 in 99; Lavrič, Ana, Obnovitvena in
olepševalna dela pri seminarju, gimnaziji in pristavi lju-
bljanskih jezuitov v 18. stoletju, v: }ezuitski kolegij v
Ljubljani (1597-1773), zbornik razprav, Ljubljana 1998,
pp. 167-168. Mislejevo sodelovanje pri stranskih oltarjih
ljubljanske jezuitske cerkve sv. Jakoba ni dokumen-
tirano, glej: Resman, Blaž, Šentjakobska cerkev v 18. sto-
letju, v: Jezuitski kolegij v Ljubljani (1597-1773), zbornik
razprav, Ljubljana 1998, pp. 193-194 in 226.
2   Resman 1995, p. 37 in 99. ,
1
3 KRONIKA
IGOR WEIGL: OLTARJI LUKE MISLEJA. LJUBLJANSKEGA KAMNOSEŠKEGA MOJSTRA, NA ŠTAJERSKEM, 1-6 !
7
1999
V ljubljanski palači Orfeja državnega grofa
Strassolda-Villanova, sicer dednega lovskega moj-
stra poknežene goriške grofije, je leta 1712 postavil
še ohranjen portal pred stopniščem in drugega
pred dvorano v nadstropju."* Zanj je Mislej delal
tudi na danes podrtem gradu oziroma vili Zalog
pri Moravčah (Wartenberg).^ V ljubljanski stolnici
je kamnosek v letih 1712-1713 sodeloval pri po-
stavitvi štirih emonskih škofov, leto kasneje pri
postavitvi portala ljubljanskega semenišča.^ Do 29.
novembra 1721 je v stolnici postavil spomenik za
pokojnega dekana Janeza Antona Dolničarja.^
Glavni oltar v ljubljanski avguštinski cerkvi je
bilo verjetno zadnje Misleju naročeno delo.^ FUip
de Giorgio je postavitev oltarja določil v oporoki iz
leta 1722, njegovi dediči so z izvrševanjem te zad-
nje volje pričeli 17. decembra 1726, ko so Misleju
izplačali 1000 goldinarjev predplačila. Mojster izde-
lave tega oltarja ni dočakal, saj je umrl že dober
mesec po prejemu naročila. Kamnoseško delavnico
je prevzel njegov zet Francesco Robba, ki je z
dolgoletno izdelavo oltarja, (njegovo postavitev so
^ Orfej je okoli leta 1709 postal kranjski deželni glavar,
leta 1722 je bil tukajšnji vicedom, leta 1730 je omenjen
kot deželni upravnik in upravitelj. Za njegove službe in
prezidave glej: Prelovšek, Damjan, O dveh ljubljanskih
baročnih portalih, v: Kronika, časopis za slovensko kra-
jevno zgodovino 30, 3, Ljubljana 1982, p. 206; Mlinaric,
Jože, Stiska opatija 1136-1784, Novo mesto 1985, p. 699;
Arhiv Slovenije, Graščinski arhivi 1, Dol, Raigersfeld,
fasc. 201, ovoj Franc Henrik baron Raigersfeld (proces
Marije Ane Raigersfeld roj. bar. Erberg proti Benjaminu
baronu Erbergu zaradi dednega deleža po materi).
Prelovšek, Damjan, ibid., p. 206.
6   Klemenčič 1998, pp. 24-25. Emonski škofje in kipi na
portalu so delo Angela Puttija.
' Za postavljanje spomenika glej; Resman 1995 pp. 79-80,
za problem datacije buste in njeno atribucijo Angelu
Puttiju: Klemenčič 1998, pp. 25-27. Utemeljitev pobud-
nika postavitve spomenika ljubljanskega stolnega kano-
nika in dekana Jurija Andreja Gladiča se popolnoma
ujema z definicijo spomenika v Zedlerjevem leksikonu;
Zedier, Johann Heinrich, Grosses vollständiges Univer-
sal-Lexikon, Band 21, Mi-Mt, Leipzig und Halle 1739
(repr. Gradec 1995), stolpič 1430, Monument, Monu-
menlum... Dinge und ausgeführte Gebäude, wodurch
man eines Verstorbenen Ruhm und Namen, wie auch
dessen merckwürdigste Verdinste und Thaten auch bey
den spätesten Nachkommen in beständig gutem An-
dencken zu erhalten sucht. Dergleichen sind: E.
prächtige Gräber, Aufschrifften, Statuen, stolpič 1431,
Bildnisse, Tempel, Triumph=Bögen, und andere Arten
von Gebäuden, ingleichen Lob= und Helden=Ge-
dichte, allerhand gesammelte Historische Nachrichten,
Jahr= und Tage=Bücher, und andere briefliche Urkun-
den, wie auch allerhand Arten von Büchern und
Schrifften, und mit einem Worte, alles dasjenige, was
einem zu Ehren und immerwährenden Andencken ge-
than, geschrieben und gebauet wird...; za Gladičevo
argumentacijo iz leta 1715 glej Resman 1995, p. 107.
Vodnik, Anton, Francesco Robba, v: Kronika slovenskih
mest 11, 2, Ljubljana 1935, p. 140; id., ibid., v: Kronika
slovenskih mest \\, 3, Ljubljana 1935, pp. 210-214; id.,
ibid., v: Kronika slovenskih mest II, 4, Ljubljana 1935,
pp. 266-268 in Klemenčič 1998, p. 39.
spremljali številni zapleti), pričel 21. januarja 1728.^
Ob pregledu arhiva družine Attems-Heiligen-
kreuz v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu, se je
pojavilo še nekaj del, ki jih je Luka Mislej naredil po
naročilu Ignacija Marije državnega grofa Attemsa.
Račun za izdelavo transportnih zabojev, datiran
je z 11. januarjem 1724, razkrije Luko Misleja ozi-
roma njegovo delavnico, kot avtorja obeh mar-
mornih oltarjev v kapelah gradov Slovenska Bis-
trica in Podčetrtek-"' Verjetno sta bila ta in ostali
marmorni oltarji, ki jih je Attems naročil, bolj zna-
menje prestiža, kakor pa grofove globoke pobož-
nosti. Oltarja so na Štajersko prepeljali v 68 zabojih,
tesar jih je izdelal v 45 dneh in so veljali 48 goldi-
narjev in 18 krajcarjev. Stroške za izdelavo zabojev
je 11. februarja leta 1724 Misleju poravnal Anton
Sigmund Donati, upravnik gospoščine Brežice.
Obenem je kamnosek prejel tudi 38 goldinarjev in
51 krajcarjev predplačila za oltar na Vurberku ter, v
potrdilu le sumarično navedena, dela na dvorišču
gradu Slovenska Bistrica.^^ Je bil Mislej v Brežicah
tudi zaradi marmorne opreme v tamkajšnji grajski
kapeli? Vsekakor ni pripotoval sam, saj je potrdUo o
izplačilu, namesto branja in pisanja neveščega
kamnoseka, podpisal Janez Krstnik Marin.
Leseni model oltarja hrani Slovenski verski muzej v
Stični. Model, inventarna številka UM 1, je eden redkih
ohranjenih v Sloveniji in ni datiran ali objavljen. Za
podatek se zahvaljujem mag. Nataši Polajnar-Frelih,
kustosinji imenovanega muzeja.
Priloga I. O marmornih oltarjih, ki jih je naročil Ignacij
Marija glej tudi: VVeigl, Igor, Prenova gradu Podčetrtek
v letih 1715-1723, v: Kronika, časopis za slovensko kra-
jevno zgodovino 47, 1-2, Ljubljana 1999, p. 36. Ignacij
Marija je gospoščini Podčetrtek in Štatenberk kupil 17.
aprila 1686 in ne že leta 1682. (StLA, Archiv Attems,
Karton 8/ Heft 59, FamUie und Herrschaften, Zapu-
ščinski inventar Ignacija Marije Attemsa, Brieff: vrk-
hunden in dem Hauß zu Grätz, pp. 6-6v). K barokizaciji
gradu je mogoče navesti tudi podatek, da sta 8. julija
1719 na gradu Slovenska Bistrica večerjala štukaterja, ki
sta se s Podčetrtka vračala v Gradec (StLa, Archiv
Attems, Karton 205/ Heft 1441, Ausgab gelt per;
Zöhrung auff ankommendte Herren gast, officier auch
Capaziner. p. 30v, /Slovenska Bistrica 17191; Dem 8; July
2: Stocatorer Von Landtsperg per: Graz gehent abents
18 xr). V zapuščinskem inventarju Ignacija Marije, popis
je bil zaključen 2. avgusta 1733, je na Podčetrtku na-
štetih 12 slik (sopraport?) Franca Ignacija Flurerja, brez
navedbe upodobljenega, ocenjenih na 72 goldinarjev.
Visele so v drugem nadstropju gradu v štirih sobah, v
eni izmed njih, imenovani "In Großen Saal Zimmer" so
bile štiri Flurerjeve slike. V drugem nadstropju so bile
še tri sobe s sedmimi slikami vrednimi 42 goldinarjev,
vendar niso navedeni niti avtorji. Grajska kapela in
njena oprema v inventarju nista popisani. (StLA, Archiv
Attems, Karton 8/ Heft 59, Familie und Herrschaften,
Zapuščinski inventar Ignacija Marije Attemsa, pp. 160-
160v). Glej tudi: Lipoglavšek, Marjana, Baročno stropno
slikarstvo na Slovenskem, Ljubljana 1996, p. 115;
avtorica meni, da so na gradu Podčetrtku visele
Flurerjeve krajine oziroma upodobitve gradov Ignacija
Marije Attemsa.
" Priloga II.
2
47
1999
3 KRONIKA
IGOR WEIGL: OLTARJI LUKE MISLEJA, LJUBLJANSKEGA KAMNOSEŠKEGA MOJSTRA, NA ŠTAJERSKEM, 1-6
Ljubljanski kamnosek(?). Oltar Porciunkule
(prvotno sv. Pavla Puščavnika) z grboma Attems
in Herberstein, posvečen leta 1723, ž.c. Maria
Trost, Gradec.
K prihodnjemu študiju ljubljanske kamnoseške
produkcije bo verjetno veljalo pritegniti tudi ol-
tarje v stranskih kapelah romarske cerkve Maria
Trost v Gradcu. Za cerkev so do jožefinskih reform
skrbeli pavlini, ki so tukaj imeli tudi samostan.
Šest marmornih stranskih oltarjev, material in nje-
gova obdelava sta v tem času na Štajerskem dokaj
izjemna, je bilo posvečenih leta 1723.Ni moč
prezreti detajlov, ki se ponavljajo tudi na mar-
mornih oltarjih v kapelah štajerskih gradov Igna-
cija Marije Attemsa in so dokumentirano delo Lu-
ke Misleja oziroma njegove delavnice.In ne na-
Cerkev, v 1. četrtini 18. stoletja je predstavljala enega
večjih donatorskih podvigov štajerskega plemstva, je
dotirala tudi cesarska hiša in jo skupaj z drugimi
"Aedificia Sacra" Karla VI. najdemo v traktatu jezuita
Antona Höllerja, Augusta Carolinae Virtutis Monu-
menta, Dunaj 1733. Glej: Lorenz, Hellmut, Johann Bern-
hard Fischer von Erlach, Zürich-München-London 1992,
pp. 38-39.
Takrat je bil posvečen tudi glavni oltar. Glej: Kohlbach,
Rochus, Die barocken Kirchen von Graz, Gradec 1951,
p. 190.
Vprašanje, če je avtor načrtov za Attemsove oltarje Mis-
vsezadnje ne gre spregledati niti dejstva, da se
med plemiškimi donatorji oltarjev pojavita tudi
Ignacij Marija Attems in njegova druga žena Kri-
stina Krescentija, rojena grofica Herberstein.
lej ali pa kdo drug, ostaja ob sedanjem poznavanju Mis-
lejevih del in arhivskih dokumentov seveda odprto.
Naročnike oltarjev v cerkvi Maria Trost je mogoče iden-
tificirati na podlagi grbov, nameščenih na izrazito vid-
nem mestu nad oltarnimi slikami oziroma na vrhu atik.
Na podoben način je bila v baroku označena večina
zasebnih naročil v javnem prostoru, velikokrat so grbi
opremljeni tudi z napisi, ki sporočajo ime naročnika in
datirajo začetek ali konec del (npr. grb in napis nad
glavnim portalom nekdanje avguštinske cerkve v Lju-
bljani). O nemajhnem pomenu teh, danes običajno pre-
zrtih, oznak priča jeza kranjskega vicedoma Henrika
grofa Orzona ob vizitaciji visoko zadolženega cister-
cijanskega samostana v Kostanjevici na Krki v maju leta
1745. Opat Aleksander baron Taufferer, pobudnik pre-
zidave cerkve in samostana, je nad cerkvenim portalom,
kronogram ga datira v leto 1742, namestil svoj grb.
Vicedom je menil, da je zato videti, kakor da je cerkev
in samostan postavil opat sam in da je s svojim grbom
zasedel mesto namenjeno grbu samostanskih patronov
in odvetnikov Habsburžanov. Kljub protestom je Tauf-
fererjev grb ostal, cesarski pa je svoj prostor dobil nad
glavnim oltarjem. Glej: Mlinaric, Jože, Kostanjeviška
opatija 1234-1786, Kostanjevica na Krki 1987, pp. 446-
448.
Tradicija označevanja z grbi in napisi je seveda veliko
starejša, kakor oltarji v Maria Trost in se je, v spre-
menjeni obliki, v nekaterih okoljih ohranila vse do da-
nes (npr. napisna plošča ob nedavni obnovi in oprem-
ljanju cerkve v Trnovem).
Donirani oltarji niso bili zgolj javna manifestacija po-
božnosti njihovih naročnikov, ampak so tudi plod
stremljenj plemstva 17. in 18. stoletja, da že dosežen ali
zgolj željen družbeni rang demonstrira z ustreznim na-
činom življenja, sem sodi tudi podpiranje Cerkve, in z
njim povezano višino izdatkov. Marmorni oltarji v Ma-
ria Trost in drugih cerkvah, gotovo so terjah bistveno
večje stroške, kakor bi jih postavitev lesenih, ta strem-
ljenja dovolj nedvoumno reprezentirajo. O preplete-
nosti družbenega ranga in primernih življenjskih stroš-
kov glej: Ehalt, Hubert Christian, Ausdrucksformen
absolutistischer Herrschaft Die Wiener Hof im 17. und
18. Jahrhundert, Dunaj 1980, pp. 67-68; in tudi: Štuhec,
Marko, Rdeča postelja, ščurki in solze vdove Prešeren.
Plemiški zapuščinski inventarji 17. stoletja kot zgo-
dovinski vir Ljubljana 1995, pp. 153-159.
Velikopoteznemu naročništvu zakoncev Attems je, med
ostalim, botrovalo tudi njuno premoženje: Ignacij Marija
je zapustil 801.864 goldinarjev, 58 krajcarjev in 2 1/2
denarja težko dediščino, Kristina Krescentija, lastnica
gospoščine Vurberk in hiše v Gradcu, pa "le" 164768
goldinarjev, 3 krajcarje in 24 1/4 denarjev ocenjenih,
popisanih in končno seštetih 15. julija 1737.
3
3 KRONIKA
IGOR WEIGL: OLTARJI LUKE MISLEJA, LJUBLJANSKEGA KAMNOSEŠKEGA MOJSTRA, NA ŠTAJERSKEM. 1-6

1999
PRILOGA L
Steiermärkisches Landesarchiv, Archiv Attenxs,
Karton 300/ Heft 1742. Gospoščina Brežice, potrdila
in računi.
fol Ir.
Speon:
Was ich Lucas Mislej Stainmez:
=maister. Vor dem Vaistriz Vnndt
LandtsPerg Altar, Zu Ein mahung
derselben Par ausgelegt wie
Voigt.
Erstlich erkhauffe 340 Laden
a pr: 3 Xr fl 17,-
Item aus obgemelten
Laden seint 68 Verschlag
gemacht, warbey Zimmerman
Tagwerch Verbracht worden
45 a pr 21 Xr fl 15, 45:-
Dan Zalle Zu obgemelten
68 Verschlag auf ein Jeden
3. Raiff Zusamen 204 Raiff
a pr 2 Xr fl 6: 48:
Ins: seint Zu den gemelten
Verschlag Schar Negl Verbraucht
worden 2500. Das 100 pr 12 Xr fl 5:-
fl: 44, 33
fol Iv.
Lath alhero mit fl 44: 33
Dan seint 2500 schintlen
Negl Zu abbindung der
Vorgemelten Verschlag
Verbraucht worden
das 100 pr 9 Xr
Summa der Par ausge=
legten Par gelt
Id est 48 fl 18 Xr:
obbemelte 48 fl: seint
geg quittung Zu bezallen
faystriz denn 11 Jenner
724
Ignatius Maria
gr: Atthembs
PRILOGA IL
Steiermärkisches Landesarchiv, /Vrchiv Attems,
Karton 300/ Heft 1742. Gospoščina Brežice, potrdila
in računi.
Quittung
Pr: Acht Vnd Vierzig Gulden, Dico 48 fl:-
Velche mir Entdbenanten, Herr Anthoni Sigmund
Donati Verwalter der hohgräffl: herrschafft Ran auf
gdigste anschaffung Ihrer hohgräffl: Excell:
herrn, herrn Ignatio Maria des H: Rom: Reichs
grafen Von Attembs: Vermög Von höh dero
selben
ihme Zuegeschikhten, dato Burgkh Vaistriz den 11
Jenner
724: Specifications Lista, Paar ausgezelt, Vnd
befridiget hat.
Dan Vnter heutigen dato, wegen. Von Ser:
hohgräffl:
Excell:, angefranbten(?) Altar auf herrschafft
Wurmberg, Vnd andere arbeith, in hof deroselben
burgkh Vaistriz, mit 38 fl: 51 xr: anticipiret
so ich solche bey meiner Verfertigter arbeith. Mich
hiemit Verobligire Pr: Empfang Zu Nemben.
Vrkhundt dessen, Weillen ich lesens, Vnd
Schreibens
Vnthindtig, Bezeigt solches des Von mir
Erbettenen
aigne handtschrüfft: Vnd Von mir bey gedrukhtes
Insigils Fertigung, herrschafft Ran den 11 Febr: 724
Joh Bapta Marin
als V H: lucas Misley
burger Vnd Stainmez
=maister Zu laybach erbettener
Fertiger.
VIRI IN LITERATURA
Steiermärkisches Landesarchiv (StLA), Archiv At-
tems, Karton 8/ Heft 59, Familie und Herr-
schaften, Zapuščinski inventar Ignacija Marije
Attemsa, 2. avgust 1733.
Steiermärkisches Landesarchiv, /Archiv Attems,
Karton 205/ Heft 1441, Ausgab gelt per: Zöhrung
auff ankommendte Herren gast, officier auch
Capaziner, Gospoščina Slovenska Bistrica 1719.
Steiermärkisches Landesarchiv, Archiv Attems,
Karton 300/ Heft 1742, Gospoščina Brežice, po-
trdila in računi.
47
3 KRONIKA
1999
IGOR WEIGL: OLTARJI LUKE MISLEJA, LJUBLJANSKEGA KAMNOSEŠKEGA MOJSTRA. NA ŠTAJERSKEM, 1-6
Arhiv Republike Slovenije, Graščinski arhivi 1, Dol,
Raigersfeld, fasc. 201, ovoj Franc Henrik baron
Raigersfeld (proces Marije Ane Raigersfeld roj.
bar. Erberg proti Benjaminu baronu Erbergu
zaradi dednega deleža po materi).
Ehalt, Hubert Christian, Ausdrucksformen abso-
lutistischer Herrschaft Die Wiener Hof im 17.
und 18. Jahrhundert, Dunaj 1980.
Klemenčič, Matej, Francesco Robba in beneško ba-
ročno kiparstvo v Ljubljani, Ljubljana 1998.
Kohlbach, Rochus, Die barocken Kirchen von
Graz, Gradec 1951.
Lavrič, Ana, Obnovitvena in olepševalna dela pri
seminarju, gimnaziji in pristavi ljubljanskih jezu-
itov v 18. stoletju, v: Jezuitski kolegij v Ljubljani
(1597-1773), zbornik razprav, Ljubljana 1998.
Lipoglavšek, Marjana, Baročno stropno slikarstvo
na Slovenskem, Ljubljana 1996.
Lorenz, Hellmut, Johann Bernhard Fischer von
Erlach, Zürich-München-London 1992.
Mlinaric, Jože, Stiska opatija 1136-1784, Novo me-
sto 1985.
Mlinaric, Jože, Kostanjeviška opatija 1234-1786, Ko-
stanjevica na Krki 1987.
Prelovšek, Damjan, O dveh ljubljanskih baročnih
portalih, v: Kronika, časopis za slovensko kra-
jevno zgodovino 30, 3, Ljubljana 1982.
Resman, Blaž, Barok v kamnu. Ljubljansko kam-
noseštvo in kiparstvo od Mihaela Kuše do Fran-
cesca Robbe, Ljubljana 1995.
Resman, Blaž, Šentjakobska cerkev v 18. stoletju, v:
Jezuitski kolegij v Ljubljani (1597-1773), zbornik
razprav, Ljubljana 1998.
Štuhec, Marko, Rdeča postelja, ščurki in solze
vdove Prešeren. Plemiški zapuščinski inventarji
17. stoletja kot zgodovinski vir. Ljubljana 1995.
Vodnik, Anton, Francesco Robba, v: Kronika slo-
venskih mest 2, 2-4, Ljubljana 1935.
Weigl, Igor, Prenova gradu Podčetrtek v letih
1715-1723, v: Kronika. Časopis za slovensko kra-
jevno zgodovino 47, 1-2, Ljubljana 1999.
Zedier, Johann Heinrich, Grosses vollständiges
Universal-Lexikon, Band 21, Mi-Mt, Leipzig und
HaUe 1739 (repr. Gradec 1995).
Luka Mislej in delavnica, menza glavnega oltarja, naročena leta 1724,
ž.c. Marijinega Vnebovzetja, Vurberk.
3 KRONIKA
7
IGOR WEIGL: OLTARJI LUKE MISLEJA, LJUBLJANSKEGA KAMNOSEŠKEGA MOJSTRA, NA ŠTAJERSKEM, 1-6 i
1999
ZUSAMMENFASSUNG
Die Altäre des Ljubijanaer Steinmetzmeisters
Luka Mislej in der Steiermark
Luka Mislej (1658-1727) gehört zu jenen Lju-
bijanaer Steinmetzmeistern, die im Auftrag an-
spruchsvollerer Bauherren auch außerhalb der
Landesgrenzen Krains wirkten. Belegt sind seine
Arbeiten für die Ljubijanaer Jesuiten in den Jahren
1701-1703 und der Altar des Hl. Bernhard im
Zisterzienserkloster in Viktring aus den Jahren
1709-1710; um 1712 arbeitete er im Auftrag von
Graf Orfei Strassold-Villanova in dessen Stadtpalast
in Ljubljana sowie in dessen Landschloß Zalog bei
Moravče (Wartenberg). Er wirkte auch mit bei der
Aufstellung der Statuen der vier Emonaer Bischöfe
und des Denkmals für Dechant Janez Anton
Dolničar im Ljubijanaer Dom sowie beim Bau des
Portals am Pristerseminar in Ljubljana im Jahre
1714. Am 17. Dezember 1726 wurde von den Erben
Filippes de Giorgia eine Vorauszahlung in Höhe
von 1000 Gulden an Mislej zur Anfertigung des
Hochaltars in der Augustinerkirche in Ljubljana
geleistet. Mislej selbst konnte nur den Beginn der
Arbeiten erleben, starb er doch bereits gut einen
Monat nach Übernahme des Auftrags.
Zu dem bereits bekannten Gesamtwerk von
Luka Mislej können aufgrund der Dokumente des
Steiermärkischen Landesarchivs in Graz noch die
erhaltenen Marmoraltäre gerechnet werden, die er
im Auftrag des Reichsgrafen Ignaz Maria Attems
anfertigte. Die beiden Altäre in den Schloßkapellen
in Slovenska Bistrica (Windisch Feistritz) und
Podčetrtek (Landsberg) wurden bereits vor dem 11.
Januar 1724 fertiggestellt. Einen Monat später
erhielt Luka Mislej den Auftrag für den Altar in
Vurberk (Wurmberg) und für Arbeiten im Hof des
Schlosses Slovenska Bistrica. Auch die Marmor-
ausstattung der Kapelle des Schlosses der Attems in
Brežice (Rann) dürfte aus Mislejs Werkstatt
stammen.
Die belegten Arbeiten des Ljubijanaer Stein-
metzen in der Steiermark werfen die Frage auf
nach der Urheberschaft der Marmoraltäre in der
Grazer Kirche Maria Trost. Die sechs Seitenaltäre,
die im Jahre 1723 geweiht wurden, sind Stiftungen
steirischer Adeliger, zu welchen auch Ignaz Maria
Attems und seine zweite Frau Christina Crescenti
geb. Gräfin Herberstein zählten. Nicht zu über-
sehen sind zahlreiche Details, die auch in den
Schloßkapellen von Ignaz Maria Attems vor-
kommen. Sind auch die Marmoraltäre in Maria
Trost - das Material und seine Bearbeitung besitzen
in jener Zeit in der Steiermark einen Aus-
nahmecharakter - ein Werk der Ljubijanaer Stein-
metzen?